UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV Ljubljana, 2012

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Ples PROGRAM IN ANALIZA VKLJUČEVANJA OTROK V VADBO JUDO VRTCA DIPLOMSKO DELO MENTOR: Prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. RECENZENT: Prof. dr. Damir Karpljuk, prof. šp. vzg. Avtorica dela: VESNA STAVREV KONZULTANT: Izr. prof. dr. Jože Štihec, prof. šp. vzg. Ljubljana, 2012

3 ZAHVALA Najprej se iskreno zahvaljujem mentorici, prof. dr. Mateji Videmšek za vse hitre povratne informacije, za ideje, za ves njen trud in čas vložen v nastanek diplomskega dela. Hvala tudi recenzentu prof. dr. Damirju Karpljuku in konzultantu izr. prof. dr. Jožetu Štihcu. Hvala staršem otrok judo vrtca v sezoni 2010/2011, ki so sodelovali v raziskavi, njihovim vaditeljem in seveda vsem sončkom JK Golovec, ki so tako lepo»pozirali«za nastale fotografije. Najlepša hvala Tilnu za njegove proste minute, ki jih je namenil pomoči analiziranju podatkov. Hvala Anžetu za vse spodbudne besede in veselje ob uspehih Iskrena hvala prijateljicam, ki ima vsaka prav posebno mesto v mojem srcu. Ni dovolj besed, s katerimi bi lahko opisala za kaj vse sem jim hvaležna: Hvala Kristini za vse posebne, polepšane trenutke časa študija in po njem Hvala Miši za vso podporo in pogovore Hvala Mojci za vse kavice in listke In nazadnje moja družina mami, ati, mama, Tina in Jani, piškot in sonček neskončna podpora, spodbuda in zaupanje v mene so le kanček dobrega, kar me v življenju obdaja, ko sem z vami brez vas mi ne bi uspelo in ne bi bila to kar sem HVALA!

4 Ključne besede: judo vrtec, gibalni razvoj otroka, vidiki vključevanja otrok, gibalna/športna dejavnost, vsebina programa Naslov diplomskega dela: PROGRAM IN ANALIZA VKLJUČEVANJA OTROK V VADBO JUDO VRTCA Vesna Stavrev Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2012 Športno treniranje, Ples Število strani:105; število slik:41; število preglednic:7; število prilog:2; število virov: 41; IZVLEČEK Judo vrtec je organizirana gibalna/športna dejavnost za predšolske otroke. Okoli leta 1990 so med prvimi na svetu s programom začeli v Franciji, kasneje, okoli leta 2000 so program judo vrtec vpeljali tudi v Sloveniji. Vsako leto se v program vključuje vse več otrok. Program je prilagojen otrokom, starim štiri in pet let. V program judo vrtca so vključenerazlične gibalne in osnovnejudo vsebine, podanepredvsem z igro.na vadbah judo vrtca otroci razvijajo gibalnesposobnosti zelementarnimi in borilnimi igrami, naravnimi oblikami gibanja, z osnovnimi gimnastičnimi vajami in gimnastičnimi elementi. Naučijo se osnovnih oblik padanja in osnov juda, poleg tega jih vzgajamo in seznanimo z etičnimi načeli in pravili juda. Program judo vrtec pozitivno vpliva na razvoj socialnih, psiholoških in čustvenihznačilnosti otroka.eden pomembnejših ciljev programa je, da se otroci naučijo vključevanja v skupine, sodelovanjav skupini in paru, spoštovanja in delovnih navad. Program judo vrtec pozitivno vpliva na celostni razvoj otroka in mu ponuja osnovna znanja, ki jih bo lahko uporabljal kot judoist ali kasneje v življenju. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili vsebino programa judo vrtca. V nadaljevanju smo preučili razloge staršev pri vključevanju otrok v program judo vrtca. Poleg osnovnih podatkov (spol, starost, izobrazba,itd.) nas je zanimalo, kdo je bil pobudnik za otrokovo vključitev v program ter na kakšen način so se starši seznanili s programom. Ugotovili smo, da se večina razlogov za vključevanje otrok v judo vrtec ne razlikujejo glede na spol ali izobrazbo starša. Poleg tega smo ugotovili tudi, da so starše najpogosteje s programom judo vrtec seznanili drugi starši, ki program že poznajo.najpogosteje je pobudnik za vpis otroka v judo vrtec mama.

5 Keywords: judo kindergarten, child's development, aspectsofchildren's integration, sportsactivity, program content Graduatethesistheme: INTRODUCTION OF CHILDREN IN THE KINDERGARDEN JUDO PROGRAM AND ITS ANALYSIS Vesna Stavrev Universityof Ljubljana,FacultyofSport, 2012 Sportstraining, Dance Numberofpages: 105; Numberofpictures:41; Numberoftables:7; Numberofattachments: 2; Numberofreferences: 41. ABSTRACT Judo kindergarten is organized sports activity for pre-school children. The first judo kindergarten was established in France in 1990's. In Slovenia, the judo kindergarten was first introduced in Each year there has been more children involved in the program, which confirmes good quality and wide variety of the program. The program is adjusted for children aged four and five. It is based on many basic motoric and judo skills, which are mostly performed through different games. With movments and motoric experience they develop motoric skills, and also influence development of social, psychological and emotional characteristics. These experiences in the pre-school period cannot be made up later on. Integrating a child in judo kindergarten has positive influence on his development of the entire body and offers children basic knowledge, which they will be able to use later as judoists or with other activities. The program is compounded of different motoric and basic judo exercices, learned mostly throughout playing. On each practice in judo kindergarten children develops their motoric skills through elementary martial arts games, natural movements, basic gymnastic elements and exercises. They learn basic falls and other judo elements (e.g. kimono grips etc.). Besides that thechildren are raised and familiarized with ethic principles and judo rules. In the first part of the thesisjudo kindergarten program was presented.the reasons forparent s decision to involvetheir children into this program were explored further on. Besides the demografic data, we wanted to look into decesion makers who was the iniciator to include the child into the program and where/how they became familiar with it. Our analysis has shown that the reasons for involving the child into judo kindergarten do not differ based on gender or education level of the parent. Mainly parents with children already in the program gave the information to other parents. The iniciatorsare mostly mothers.

6 KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE... 3 KAZALO TABEL... 6 KAZALO SLIK UVOD POMEN GIBANJA ZA OTROKE JUDO Razvoj programa judo vrtec ZNAČILNOSTI IN RAZVOJ PREDŠOLSKIH OTROK Telesne značilnosti Gibalni razvoj Psihološki razvoj Otroški magični svet Otrokov lastni svet Čustveni razvoj Jeza Agresivnost Strah Socialni razvoj Prijateljstva Značilnosti v odnosih Razvoj razmišljanja med četrtim in šestim letom Samostojno gibanje, gibanje v dvoje ali v skupini Ustvarjanje pogojev pri vključevanju otroka v interakcijo... z drugimi otroki NAMEN DIPLOMSKEGA DELA... 24

7 2. METODE DELA RAZPRAVA KOMPLEKS GIMNASTIČNIH VAJ ZA OGREVANJE OSNOVNI GIMNASTIČNI ELEMENTI NARAVNE OBLIKE GIBANJA ELEMENTARNE IGRE Elementarne igre v programu judo vrtec BORILNE IGRE Borilne igre v programu judo vrtec Igre na tleh Igre stoje IGRE NAVAJANJA, ZAUPANJA IN SPOZNAVANJA IGRE POSLUŠANJA IGRE ZA TELESNI KONTAKT Igre stoje v paru ali v skupini Igre sede in leže IGRE ZA UMIRJANJE OSNOVE JUDA Pozdravi Potiskanja in vlečenja Osnovni prijem kimone GARD Šola padanja Padci, ki jih učimo v judo vrtcu ETIČNA NAČELA JUDA Etika judoistov na treningih, tekmovanjih in v zasebnem življenju Osebna higiena in športna oprema Hišni red in urejenost telovadnice... 80

8 3.12. RAZLIČNE POPESTRITVENE DEJAVNOSTI JUDO VRTCA Tekmovanja Nastopi Izpit za znakec NAPOTKI ZA VADITELJE PROGRAMA JUDO VRTEC RAZISKAVA»VIDIKI VKLJUČEVANJA OTROK V JUDO VRTEC« NAMEN RAZISKAVE METODE DELA Preizkušanci Pripomočki Postopek REZULTATI IN RAZPRAVA SKLEP VIRI PRILOGE ANKETNI VPRAŠALNIK PRIMER TRENINGA

9 KAZALO TABEL Tabela 1Razmerje med deklicami in dečki, ki so bili vključeni v program judo vrtec v letu 2010/ Tabela 2 Izobrazba anketirancev staršev Tabela 3 Seznanitev staršev s programom judo vrtec Tabela 4 Pobudnik za otrokovo vključevanje v program judo vrtca Tabela 5Ali ste se pozanimali o strokovni usposobljenosti vaditelja? Tabela 6Razlogi staršev otrok vključenih v program judo vrtec, glede na spol Tabela 7Razlogi staršev otrok vključenih v program judo vrtec, glede na izobrazbo starša

10 KAZALO SLIK Slika 1. Prikaz števila vpisanih otrok v Franciji (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004) Slika 2.Stoja na lopaticah Slika 3. Preval naprej Slika 4. Igre v parih: A) plazenje v paru; B) skok čez partnerja; C) kotaljenje čez partnerja; D) kotaljenje skupaj s partnerjem Slika 5. Poligon Slika 6. Lovljenje Slika 7. Lovljenje z možnostjo "zapika" Slika 8. Lovljenje po štirih Slika 9. Lovljenje po štirih - mali rakci Slika 10. Igra»lovljenje parov«v judo vrtcu. Par se drži za pas in se med tekom ne sme spustiti Slika 11.»Bratec reši me!« Slika 12.»Kača« Slika 13. Lovljenje z žogo Slika 14. Lovljenje z menjavo na trebuhu Slika 15. Lovljenje nasprotnikovega palca na nogi: A) partnerja začneta igrico s hrbti skupaj; B) začetek lovljenja in»podiranje«partnerja; C) lovljenje palca na nogi Slika 16. Skrivanje repka v kimono. A) začetni položaj; B) igra Slika 17. Želvice: A) začetni položaj; B) igra Slika 18. Zadrževanje nasprotnika na tleh Slika 19. Izrivanje iz borilnega prostora

11 Slika 20. Zadrževanje nasprotnika Slika 21. Igra»stopi paru na nogo« Slika 22. Kraja repkov Slika 23. Izrivanje nasprotnika iz borilnega prostora Slika 24. Spotikanje v krogu Slika 25. Hoja spoznavanja po črtah Slika 26. Začetni položaj pri igrici»avtomobilčki« Slika 27. Začetni položaj za izvajanje igric v krogu Slika 28.»Podivjani črvi« Slika 29.»Objemanje«v parih, leže; A) začetni položaj; B) igra Slika 30.»Keglji« Slika 31. Igra»1, 2, 3, 4, 5, STOP!« Slika 32. Masaža z veliko žogo Slika 33. Ponavljanje teorije Slika 34. Pozdrav stoje Slika 35. Pozdrav kleče Slika 36. A) potiskanje; B) upiranje Slika 37. A) vlečenje; B) vlečenje- upiranje Slika 38. A) desni gard; B) levi gard; C) centralni gard Slika 39. Padec nazaj Slika 40. Predvaja padca v stran Slika 41. Pridobljeni znakci z opravljenimi izpiti v programu judo vrtec v JK Golovec

12 1. UVOD 1.1. POMEN GIBANJA ZA OTROKE Otrok zaznava svet okoli sebe s pomočjo informacij, ki jih pridobiva z zaznavanjem okolja, z občutki, ki izhajajo iz njegovega telesa ter z izkušnjami, ki jih pridobiva z različnimi gibalnimidejavnostimi in gibalnimi situacijami, v katerih se mora otrok znajti s pomočjo gibalne ustvarjalnosti (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).S telesom otrok spoznava, preizkuša, določa, presoja položaje in smeri ter razmerja do drugih. Ob lastnem napredovanju in razvijanju sposobnosti ter spretnosti doživlja veselje in gradi ponos ter zaupanje vase. Gibanje mu omogoča tudi varnost in ugodje, vse to pa mu daje občutek dobrega počutja (Videmšek in Visinski, 2001). Videmškova, Strahova in Stančevičeva (2001) navajajo nekatere ugotovitve strokovnjakov, da je zelo pomembno, da otrokom v predšolskem obdobju predstavimo in jih naučimo čim več gibalnih nalog, saj v kasnejših obdobjih teh gibalnih informacij ne bodo mogli več nadoknaditi. Omenjene gibalne informacije so temelj tako otrokovih kasnejših športnih udejstvovanj, kot tudi oblikovanja in razvijanja otrokovih sposobnosti, zmožnosti, lastnosti in značilnosti. V predšolskem obdobju je gibalni razvoj pospešen in poteka najprej od naravnih oblik gibanja, do zahtevnejših gibalnih nalog, ter spretnejših in skladnejših športnih dejavnosti. V tem obdobju otrok pridobiva raznovrstne izkušnje predvsem z različnimi igrami (Videmšek in Visinski, 2001, v Videmšek idr., 2003). Starši so pomemben del otrokove vzgoje in posledično njegovega celostnega razvoja. Starši že v otrokovem predšolskem obdobju dajejo, s spodbujanjem njegove želje in volje ter omogočanjem vključevanja v spontane in vodene vadbe, gibanju poseben pomen. Tako se bodo otroci lažje in redno ter z večjim veseljem vključevali v športne aktivnosti. Poleg tega se bo otrok lažje vključeval in prilagajal v družbeno in naravno okolje (Videmšek in Pišot, 2007). Predšolski otrok rad tekmuje sam s sebojin je ponosen na kakršenkoli napredek v gibalnemu znanju in svojih sposobnostih. Lasten napredek se nauči zaznati. Napredka se veseli in ga doživi kot uspeh, ne glede na uspehe in dosežke vrstnikov (Videmšek idr., 2003). 9

13 Z redno gibalno/športno aktivnostjo otrok pridobiva in ustvarja red in disciplino, ki ga spremlja vse življenje. V primeru, da je otrok že v predšolskem obdobju obiskoval popoldansko aktivnost, ki se izvaja ob določeni uri, bo v šolskem obdobju že navajen na redno popoldansko aktivnost. Zato bo navajen sodelovati v skupinah v skladu z družbenimi normami in pravili. Otrok bo spoštoval odrasle in bo pošten tudi do drugih otrok v igri. Tako spoznava sebe,svoje gibalne sposobnosti, uživa ob napredku in uspehu ter se nauči prenašati poraze (Završnik in Pišot, 2005) JUDO Judo je borilna veščina, ki jo je izpeljaljigoro Kano iz različnih borilnih veščin. Izbral je tehnike, ki so najboljše in za izvedbo najvarnejše. V Tokiu na Japonskem je osnoval lastno šolo borilnih veščin imenovano Kodokan Judo. Judo je individualen, olimpijski šport, ki zahteva vztrajnost, psihološko stabilnost in celostno krepitev telesa. Judoist se neprestano uči in premaguje strah pred nasprotniki in ovirami tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, saj je vsak nasprotnik drugačen in so zato situacije vedno edinstvene. Poleg tega je njegov rezultat odvisen od lastnih odločitev in reakcij. Judo je celovit in čudovit sistem intelektualne, moralne in fizične vzgoje. Ima lastno kulturo, zgodovino, navade, zapuščino, itd. Judoistom so že od malega privzgojena etična načela juda, s katerimi postane judo način njihovega življenja in bivanja. Judo vrtec je prilagojen program učenja osnovnih prvin juda, ki združujeraznovrstne gibalnevaje, elementarne ter borilne igre. Judo vrtec je kombinacija vaj in iger, ki otrokom omogočajo razvojgibalnihsposobnosti, izboljšanje psihičnih in socialnih komponent ter napredovanje v medčloveških odnosih. Judo vrtcu, kot predšolskigibalni/športni dejavnosti, daje posebno noto dojo (prostor, kjer otrok vadi judo), v katerem so blazine, namenjene judu. Imenujemo jih»tatami«. Dojo je poleg blazin poln raznih športnih pripomočkov, ki še dodatno pritegnejo pozornost in vzbudijo otrokovo radovednost. Najpomembnejša stvar, s katero se otrok identificira z judom in mu daje drugačen občutek od vsakdanjih aktivnosti, je kimono. V kimoni se otrok preobrazi v judoista in se tako veseli izvirnega in odličnega prostora v katerem bo vadil, se igral in učil(lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). 10

14 Namen judo vrtca je izboljšati telesni in intelektualni razvoj otrok, jih seznaniti zdobrimi socialnimi odnosi ter olajšati bodoče lekcije tako drugih športnih aktivnosti kot tudi vadbe juda. Da bi tem namenom zadostili, moramo upoštevati naslednje: Judo vrtec pomeni: Usmeriti otroka, da sam raziskuje in se prilagaja raznolikemu, privlačnemu in živemu okolju. Pomagati otroku izboljšati osnovne gibalnesposobnosti. Naučiti otroke pravilnega prijema za kimono. Pokazati otroku, kako najprej obvlada samostojne aktivnosti, da bi napredoval k skupinskim aktivnostim. Z elementi sodelovanja in nasprotovanja pokazati otrokom, kako naj obvladajo aktivnosti, pri katerih sta potrebna dva (delo v paru). Naučiti otroke kaj pomeni skupina. Jih naučiti pravil lepega obnašanja v skladu z etičnimi načeli juda, da bi bil otrok bolje sprejet med drugimi, ter vzpostaviti zaupanje. Prevladujejo naj situacije, ki zahtevajo medsebojno pomoč, povezanost in delitev dela. Judo vrtecpa ne pomeni: Obdobje učenja tehnik juda (ne v parterju, ne v stoje), saj to nastopi šele po šestem letu. Nasprotovanja med otroki. Rivalstvo je sicer izpostavljeno pri judu, a so predšolski otroci»zanj«preveč dovzetni. Zato moramo v situacijah, kjer je rivalstvo prisotno, paziti tudi znotraj vadbenih enot in ostalih aktivnosti Razvoj programa judo vrtec Judo vrtec se je v drugih evropskih državah, predvsem v Franciji, pričel pred več kot dvajsetimi leti. Od takrat dalje program judo vrtca pridobiva vse več članov in zanimanja tako pri otrocih kot tudi starših. V Franciji se je od leta 1990 program judo vrtec zelo hitro širil v klube(slika 1). Danes judo vrtec predstavlja pomemben del učenja juda po vsem svetu. Tudi zanimanje učiteljev za judo vrtec se je povečalo z večjim številom otrok inprepoznavanjem njegovih učinkov na otroke(lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). 11

15 Slika 1.Prikaz števila vpisanih otrok v Franciji (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). V Sloveniji program judo vrtec izvajamo že nekaj let. Med prvimi klubi, ki so uvedli ta program, je Judo klub Šiška, v katerem se program izvaja že enajsto leto (Judo vrtec, 2009). Danes je program razširjen po vsej Sloveniji, število članstva narašča, narašča pa tudi število klubov, ki program izvajajo. 12

16 1.3. ZNAČILNOSTI IN RAZVOJ PREDŠOLSKIH OTROK Telesne značilnosti Razvoj znotraj telesa se kaže tudi v spreminjanju zunanjosti. Otroci postajajo močnejši, kar je posledica rasti mišic in okostja. Pospeši se okostenevanje hrustanca (Papalia, WendkosOlds in DusskinFeldman, 2003). V tem obdobju hrbtenica ni več ravna, saj se začne proces upogibanja hrbtenice in le-ta dobi dvojno»s«obliko (Horvat in Magajna, 1987). Ker kosti postajajo trdnejše, zagotavljajo telesu trdnost in varnost notranjim organom. Razvijanje in spreminjanje telesa je usklajeno z razvojem in zorenjem možganov in živčnega sistema, kar pomaga pri sprejemanju gibalnih informacij in razvoju širokega spektra motoričnih sposobnosti. Telo je sposobnejše za izkoriščanje krvožilnega in dihalnega sistema, kar okrepi telesno odpornost in razvija imunski sistem (Papalia idr., 2003). Vsimetriji celotnega telesa predšolskega otroka prevladuje glava. Glava je najtežja, trup je precej okrogel, mišičevje celotnega telesa še ni dobro razvito (Horvat in Magajna, 1987). Kardio-vaskularni sistem se ob koncu predšolskega obdobja bistveno spreminja. Mreža krvnih žil v tej fazi ne sledi razvoju srca. Pulz je pri otrocih neenakomeren. Jakost srčnega utripa otrok v mirovanju je večji kot pri odraslih. Po podatkih nekaterih avtorjev je to med 92 in 95 udarcev na minuto. S tem je oskrbljenost otrokovega telesa s kisikom veliko večja kot pri odraslih. Zaradi vznemirjanja in naglega povečanja frekvence srčnega utripa predšolskih otrok pri telesnem naporu,moramo vjudo vrtcu imeti te značilnosti ves čas v mislih in temu prilagoditi tudi vadbo. Zato morajo biti vaje, igre in gibalne naloge kratkotrajne, z vmesnimi dovolj trajajočimi odmori(skender, Pistotnik in Čolakhodžić, 2010). Prav tako se v predšolskem obdobju otroka razvija sistem dihalnih organov. Zaradi krepitve prsnega in ramenskega dela prevladuje prsni tip dihanja. Frekvenca dihanja se proti koncu tega obdobja spušča na vdihov v minuti. Vdihi niso globoki. Poraba kisika pri naporu je skoraj enaka kot pri odraslih osebah(skender idr., 2010). 13

17 Živčni sistem se še naprej intenzivno razvija. Skoraj vsi deli prevodnih poti centralnega živčnega sistema mielinizirajo.z razvojem centralnega živčnega sistema se pri otrocih izboljšuje tudi koordinacija (Skender idr., 2010) Gibalni razvoj Predšolski otroci zelo napredujejo v grobih in drobnih gibalnihspretnostih. Grobe gibalnespretnosti vključujejo večje mišične skupine, ki skrbijo zagibanje, npr. hoja, tek, skakanje, itd. Njihov razvoj je pomemben in je podlaga za šport, ples in druge dejavnosti, s katerimi se lahko otroci kasneje ukvarjajo vse življenje (Papalia idr., 2003). Drobne gibalnespretnosti zahtevajo sodelovanje koordinacijeoči in rok ter delovanje malih mišic, s katerimi si na primer lahko zapnemo gumbe, rišemo, zavežemo vezalke, itd. Z razvojem drobnih gibalnih spretnosti postajajo otroci samostojnejši(papalia idr., 2003). Predšolski otrokvstopa v novo obdobje gibalnegarazvoja. Njegova motorika postane bolj koordinirana, zato se otrok premika lažje,z manj napora. Njegovi gibi in geste so natančnejše in bolj usklajene. Boljše dojemanje gibanja lastnega telesa mu omogoča, da postanejo njegovi osnovni položaji (npr. stoja razkoračno, roke v odročenju) natančnejši(lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). V tem obdobju otrok bolj stabilno in z večjo gotovostjo hodi in teče. Tudi po stopnicah hodi izmenično. V njemu prilagojeno globino lahko skače in doskoči na noge, vendar moramo biti pozorni, da je doskok mehak. Skače tudi v višino in preskakuje nizke ovire. Z ravnotežjem nima večjih težav (Videmšek in Jovan, 2002). Žogo meče v višino in daljino, uspešen je pri merjenju v tarčo in tudi ujemanje žoge ni več naključno (Videmšek in Pišot, 2007). Od tretjega leta dalje se otrok postopoma začne zavedati svoje notranjosti, njegova pozornost se preusmeri na njegovo telo. Zato se učinkovitejše odpira tudi svetu, ki ga obkroža. Sprva se sooča s številnimi čustvi, ne da bi jih znal natančno povezati z vzroki, kasneje pa počasi zbira podatke, povezane z njim in njegovim telesom ter tudi s časom in prostorom, v katerem živi, da bi lahko razumel kako čustva funkcionirajo. 14

18 Do boljšega razumevanja in dognanj mu pomagajo ravno vaje za izboljšanje gibalnih sposobnosti (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). Do petega leta otrok v večini razume le posledice dejanj. Kasneje je zmožen obdelati informacijo, ki jo je videl med gibanjem. Posledično lahko nadzira tudi odgovor na geste in med premikanjem informacijo tudi spreminja (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). Pajenkova (2010) navaja, da na gibalni razvoj otroka vplivajo njegova telesna rast, razvitost živčnega sistema, ustrezne gibalne vzpodbude, intelektualni razvoj in čustveno socialni dejavniki Psihološki razvoj Kot mnogi raziskovalci označujejo, je za otroka in za njegov psihološki razvoj to starostno obdobje najpomembnejše (Skender idr., 2010). Zato morajo vsi, ki obkrožajo otroka in so sestavni del njegovega univerzuma, psihološke značilnosti otrok spremljati in jim posvetiti veliko časa Otroški magični svet Pri štirih letih je otrok neopredeljen do dogodkov in predsodkov. Z opazovanjem gest opazi le osnovne gibe, podrobnosti so zanj nepomembne. Šele s ponavljanjem istega giba, ga počasi poenostavi v več faz, ki pa skupaj sestavljajo eno celotno gesto. Tako tudi svoje telo dojema le v celoti, ne da bi popolnoma razlikoval njegove dele(lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004) Otrokov lastni svet Otrok se ne razvija v objektivnem svetu, ki ga odrasli dojemamo in ki usmerja naše razmišljanje. Da bi razumel realnost, ki ga obkroža, še ne posega po odraslem načinu sklepanja, ampak samo spaja resnico in lastno mnenje, ki si ga je ustvaril neposredno iz tistega, kar je videl. Ni še zmožen popolnoma razločiti sveta, ki ga obkroža (lahko sicer že občuti čustva do predmetov) in težko loči med realnostjo in fantazijo. Ne more se distancirati od dogajanja, da bi analiziral posledice, prav tako ima veliko težav pri izoblikovanju lastnega mnenja. Zato pogosto dela povezave med 15

19 dejanji in dognanji, ki so učitelju težko razumljive. Posledično so reakcije otrok bolj čustvene kot razumske (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004) Čustveni razvoj Otrokove reakcije so vedno čustvene, močne, fizične in naravne. Nikoli se ne odzove hladno ali popolnoma racionalno, razumsko upravičeno če ne je otrok nepozoren ali ga stvar ne zanima, ali je preveč pretresen zaradi vsega, kar je videl, oziroma se mu je zgodilo (Mucchielli, 1980,v Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). Otroka velikokrat preplavijo čustva, saj jih še težko nadzira. Hitro se iz smeha zateče k solzam ali od nezanimanja k navdušenju. Otrokovo mišljenje vodi egocentrizem, saj vidi svet le na splošno in resničnost vidi popačeno. Kopa se v čarobnem svetu, ki deluje na njegovo željo. V teh pogojih se je težko zanašati na razum in lastno presojo, dogodke doživlja skoraj samo skozi čustveno perspektivo. Otroški razvoj se nadaljuje z razumevanjem in prepoznavanjem temeljnih in sestavljenih čustev. Ob tem doživlja več različnih čustev hkrati. Napreduje na področju razvoja čustvenega doživljanja in izražanja, kar postaja vse bolj socialno sprejemljivo. Otroci si želijo in se veselijo sodelovanja z vrstniki in ostalimi ljudmi. Veselje izražajo skozi različne dejavnosti (Kavčnik, 2008). Štiri in pet letni otroci postajajo vse bolj radovedni, kar jih vodi k raziskovanju in učenju (Hurlock, 1974, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). To opazimo tudi v gibalnih aktivnostih. V primeru, da na vadbah zastavimo otroku določeno gibalno nalogo, ki je še ni izvajal, jo bo raziskoval tako, da se bo z gibalno nalogo intenzivneje ukvarjal. Nalogo bo želel tudi večkrat ponoviti. Vendar bo zaradi radovednosti in želje po raziskovanju nalogo želel opraviti v različnihizvedbah. Zato moramo otrokom ponuditi čim več novih gibalnih nalog in aktivnosti, saj s tem spodbujamo njihovo radovednost, inovativnost, zagnanost in učenje (Kavčnik, 2008). 16

20 Jeza Jeza je čustvo, ki izvira iz frustracije, ko otrok ugotovirazhajanja med tem, kar naj bi se po njegovem moralo zgoditi in tem, kar se dejansko dogaja (Olthof, Ferguson in Luitenn, 1989). Jeza ima lahko tako negativen kot tudi pozitiven pomen. V pozitivnem smislu lahko predstavlja motivacijo za premagovanje ovir ali pa otroku pomaga, da se postavi zase. V negativnem smislu lahko vodi do konflikta ali nasilja. Na splošno se pri otrocih jeza pojavi ob omejevanju njihovega gibanja, preprečevanju in neizpolnitvi njihovih želja ter takrat, ko se pri zadovoljevanju otrokovih potreb pojavijo ovire (Hurlock, 1974, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Na čustva jeze se otrok lahko odzove na impulziven način z agresivnostjo ali pa na umirjen način z umikom. Ena od ključnih razvojnih nalog v otroštvu je, da se otrok nauči nadzorovati izražanje jeze na neškodljiv način (Rice, 1998, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Jeza se med vadbami judo vrtca pri otrocih velikokrat pojavlja. Otroci so z različnimi igrami bolj dovzetni za jezo, saj so v primeru da igro izgubijo polni negativnih čustev. V začetnih mesecih programa judo vrtca morajo vaditelji ob takih situacijah otroke usmerjati, jih učiti, jim narekovati, kako se v takih primerih obnašati. Ob koncu programa judo vrtec se veliko otrok na omenjene situacije odzove z mirnejšo in bolj razumsko reakcijo, brez vaditeljevega posredovanja Agresivnost Agresivnost je lahko vedenjska značilnost, ki se pri otrocih in odraslih kaže kot nasilno, gospodovalno ali napadalno dejanje proti nekomu drugemu. Čustvo, potreba ali motiv so podlaga za agresivno vedenje oziroma tako vedenje spremljajo. Agresivnost je tudi namen in cilj prizadeti ali raniti neko drugo osebo oziroma živo bitje, kljub temu, da se ta želi temu izogniti. V tem primeru gre za izkazovanje moči, ki lahko z uničevalnimi sredstvi resno ogrozi druge (Pačnik, 1989). V športu se pojavljata predvsem instrumentalna in relativna agresivnost. O relativni agresivnosti govorimo takrat, kadar ima nekdo namen škodovati posamezniku ali skupini. Glavno vodilo relativne agresivnosti je zaznavanje sovražnika, doživljanje besa ter sproščanje napetosti, ki nastaja ob določenih situacijah. Instrumentalna agresivnost je le sredstvo za doseganje različnih zunanjih ciljev, pri kateri ni povečane vzburjenosti in čustvene vznemirjenosti, ampak se razvija zaradi ugodnih zunanjih situacij. Pomembna je predvsem takrat, ko gre za zmagovanje na 17

21 tekmovanjih, saj športnik želi premagati nasprotnika zaradi zadovoljstva, ki ga občuti ob premoči nasprotnika in zaradi dobljenih odličij, pohval ter nagrad, pri tem pa proti nasprotniku ne doživlja besa. Obstajajo tudi nekateri posamezniki, ki ne morejo zmagati brez občutka besa in predstave o tem, da je njegov nasprotnik tudi njegov sovražnik. Brez omenjenih občutkov bi pri takih posameznikih privedlo do prevelikega občutka krivde. Zato trenerji v nekaterih primerih otroke spodbujajo na način, da mu nasprotnika predstavijo kot sovražnika, in v njih spodbudijo občutke besa, da bi otroci dosegali čim boljši rezultat (Tancig, 1987). V judo vrtcu se agresivnost ves čas prepleta s paleto ostalih čustev. Vaditelji tega programa ne smejo agresivnosti pri otroku zatirati, ampak morajo stremeti k temu, da v otrocih spodbujajo takšne občutke, ki pripomorejo k otrokovi boljši samozavesti in samopodobi. Judo je borilni šport, zato je agresivnost sicer pomembna, vendar moramo v različnih situacijskih igrahspodbujati predvsem instrumentalno agresivnost, medtem ko skušamo relativno agresivnost omejevati Strah Strah velja za prilagojen odziv, če se pojavlja ob primernem mestu in času (Hurlock, 1974 v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Predšolski otroci imajo omejene izkušnje, dojemanje in razumevanje dogajanja okoli sebe. Tako se lahko prestrašijo že samo zato, ker še niso doživeli ničesar podobnega. Vendar z otrokovim razvojemin izkušnjami z različnimi situacijami mnogi strahoviizginejo (Kavčič in Fekonja, 2004). Zelo pomemben vidik čustvenega razvoja otrok je pojmovanje samega sebe. To je lastna ocena o tem kar sami menimo o sebi in kar ostali menijo o nas. Pojmovanje je lahko pozitivno ali negativno. Pozitivno pojmovanje samega sebe razvijamo zgibanjemin gibalnimi dejavnostmi, saj se pozitivna ocena samega sebe oblikuje s pozitivnimi in dobrimi izkušnjami znotraj delovanja v družbenem okolju. Ker otroci nek status v družbi pojmujejo in določajo tudi na podlagi gibalnih spretnosti, je pomembno, da je otrok gibalno spreten in da dosega dobre rezultate. Tako bo lažje sprejet v skupinoter si v njej pridobil določen položaj. Negativno pojmovanje samega sebe ima lahko resnejše posledice na nadaljnje obnašanje otroka.taki otroci sami sebe pojmujejo kot nesposobne za sodelovanje v igrah in različnih nalogah, ter 18

22 dosegajo slabše rezultate kljub temu, da so lahko tudi nadpovprečno inteligentni in popolnoma sposobni za doseganje dobrih rezultatov (Tancig, 1987). Program judo vrtec je tudi s tega vidika zelo pomemben v razvoju otroka, saj mu omogoča izboljšanje gibalnih sposobnosti ter mu ponuja veliko različnih situacij in vlog,s katerimisi ustvarja pozitivno mnenje o sebi in drugih.med vadbo judo vrtca se zaradi borilnih iger, soočanj z novimi gibalnimi informacijami in vključevanjem otrok v nepoznane skupine, ves čas prepletajo omenjena čustva, na katere morajo biti vaditelji še posebej pozorni. Če vaditelj spozna vsakega otroka v vadbeni skupini (pozna njegovoobnašanje ob določenih čustvih, pozna njegove gibalne posebnosti, itd.), lahko brez težav organizira in vodi vadbe judo vrtca tako, da otroci pridobivajo na vseh komponentah njihovega razvoja izboljševanju samozavesti, motoričnih sposobnosti kot tudi psihične stabilnosti in osebnega zadovoljstva Socialni razvoj Prijateljstva Vzporedno s čustvenim, socialnim in spoznavnim razvojem se spreminjajo tudi otrokovi koncepti in pojmovanja prijateljstva. Sprva so za prijateljstvo značilne predvsem skupne dejavnosti, kasneje v ospredje pridejo osebnostni kriteriji (iskrenost, zaupnost, privlačnost in intimnost). Predšolski otroci prijateljstvo razumejo kot dlje časa trajajoč odnos, ki gakonflikti in medsebojni spori ne prekinejo. Prijateljstva pogosto izbirajo glede na podobnosti (starost in spol). S prijatelji pogosteje sodelujejo in jim pomagajo, zato nastaja tudi več konfliktov. Spore rešujejo s tem, da se med seboj pobotajo. Tisti predšolski otroci, ki se vključujejo v vrstniške socialne skupine, tvorijo vzorce prilagojenega vedenja in so zato manj agresivni med člani skupine (Kavčnik, 2008) Značilnosti v odnosih Predšolsko obdobje je zelo pomembna faza socialnega in moralnega razvojaotroka. Ob koncu tega obdobja otrok že razume, da je skupina, v kateri deluje, podobna, vendar ima sam nekatere svoje lastnosti, zaradi katerih je drugačen od ostalih. Zaveda se, da so posledice njegovih dejanj na druge, podobne posledicam dejanj, ki so bila storjena,s strani drugih,do njega. Spoznava tudi, da so lahko dejanja različna, 19

23 vendar jih moramo pogledati na drugačen način.tako otrok preide k razumevanju nekaterih vedenjskih, konvencionalnih pravil, s katerimi bo kasneje, v šolskem obdobju, spoznaval temelje družbenih odnosov. Na otrokov razvoj močno vpliva druženje z vrstniki. Predšolski otrok si za druženje izbira predvsem osebe, ki so približno enako socialno in moralno razvite, kot on sam. Otrok v igrah najprej prevzema določene vloge, kasneje pa prevzema vloge dve leti starejših otrok. Vedenje prilagaja tistim, s katerimi se trenutno druži. Želi se obnašati tako kot oni, sledi njihovim predlogom in jim želi ugajati. Vpliv vrstnikov je večji, kadar so otroci med seboj dobri prijatelji in v primerih, ko starši niso prisotni (Zupančič in Justin, 1991). Od četrtega leta naprej se otrok razvija v odnosu z drugimi, veliko zanimanja pokaže za ljudi in stvari, ki ga obkrožajo. Med četrtim in šestim letom otrok napreduje od popolnoma samostojnih akcij k sodelovanju. Ravno ta napredek kaže tudi na razvoj otrokovega razmišljanja, ki se razvija z odraščanjem in v odnosu z drugimi. Otrok se med tretjim in šestim letom vse bolj zaveda zunanjega sveta in se s pomočjo lastnih aktivnosti vključuje v materialni in družbeni svet. Wallon označuje to obdobje kot»razvoj osebnosti«(lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004) Razvoj razmišljanja med četrtim in šestim letom Pri štirih letih se otrok poda v raziskovanje odnosov na enak način in z enakimi težavami, kot se je podal raziskovati materialni svet, kar pomeni, da doživlja svet skozi prizmo lastnih čustev. Prehod proti sprejemanju družbene resnice, okoli šestega leta, seveda, ne poteka brez konfliktov in zadržkov do svojih vrstnikov. Na začetku tega obdobja otroka do družbenih povezav vodijo lastna čustva in egocentrično razmišljanje. V takih pogojih je nemogoče pričakovati od otroka, da se postavi v vlogo drugega, racionalizira dogajanje ali ne pretirava s čustvi v igri nasprotovanja. Prav tako moramo vedeti, da se v družbenih odnosih mešata resničnost in domišljija. Otrok se lahko hitro izenači s prvakom v judu, junakom iz stripa ali krvoločno zverjo. Vsekakor ni pripravljen na to, da se podredi svojemu nasprotniku. Odnosi so samo enostranski, nasprotnik je le način, kako zadostiti svoji lastni želji. 20

24 Tistokar nas najbolj zanima, v tem času, pri otroku, je postopno sprejemanje družbene resnice. Počasi odkriva, da drugi niso tu le, da bi zadoščali njegovim potrebam, ampak se je treba z njimi pogajati, jih spoštovati in se naučiti prenesti poraz. Počasi prehaja iz sveta, kjer je dovolj, da si le zaželi in se mu želja izpolne, k svetu, kjer se mora»iti igro«oziroma»mora sam storiti tisto«kar želi, da se izpolni. Družba, kotvzpodbuda, pomaga otroku, da se postopoma nauči in se varno spušča v zdrave odnose z drugimi z vso samozavestjo (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). Otroci se odnosa do vrstnikov neprestano učijo in ga razvijajo skozi igro in gibalno dejavnostjo. Tancig (1987) navaja, da razvoj poteka skozi naslednje različne stopnje: Egocentrična stopnja otroci sebe postavljajo v središče dojemanja in vsega dogajanja. Igrajo se sami oziroma imajo zelo kratke in površne stike z drugimi otroki. Vzporedna igra je značilna za otroke stare tri in štiri leta. Še vedno se igrajo sami, vendar igre potekajo druga poleg druge. V skupinske dejavnosti se sicer vključujejo, vendar le za krajši čas. Skupinska igra se pojavi pri otrocih starih pet let. V skupinskih dejavnostih se igrajo dalj časa. Sodelovanje v večjih skupinah in teamih sodelovanje se razvije pri otrocih starih sedem in osem let Samostojno gibanje, gibanje v dvoje ali v skupini Otrok išče družbo svojih vrstnikov in se tako uči socialnih stikov, vendar so ti stiki še zmeraj kratki in otrok še zmeraj potrebuje samostojne aktivnosti. Zato moramo otrokom ponuditi tako samostojne aktivnosti, kot tudi aktivnosti v parih in skupinah. Tudi če se nam zdi stik z drugimi pomemben del napredka v osebnosti otroka, ta vseeno potrebuje samoto, mir in samostojne aktivnosti: to, da se drži v kotu, z lastnimi strahovi, je pomemben del njegovih odkritij in načinov kako reagirati, ne da bi ga vedno vodili drugi(p.a. Osterieth, 1997,v Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004).Vključevanju otrok v skupine in skupinske aktivnosti v programu judo vrtca posvečamo veliko pozornosti, saj je odnos do vrstnikov del otrokovega razvoja in je pomemben za nadaljnje udejstvovanje natreningih juda, kot tudi v življenju. 21

25 Ustvarjanjepogojevpri vključevanju otroka v interakcijo z drugimiotroki Poznavanje med sodelujočimi Družabne interakcije so pogostejše in bolj prefinjene med tistimi, ki se poznajo, kot med neznanci. Razlika je v tem, da so otroci, ki se med seboj poznajo, samozavestnejši v medsebojnih odnosih, kot med nepoznanimi. Simbolične igre Prve povezave se začnejo s simboličnimi igrami oziroma z igrami, pri katerih ima vsak otrok svojo vlogo, kot npr:»ti si lokomotiva, jaz pa vagon«,»ti si konj in me vlečeš za uzdo«,»ti si mačka, jaz pa miš«,... Organizacija okolice Če okolje razdelimo namanjše dele, ki so med seboj ločeni, prihaja med otroki do manj agresivnosti. Podpora iz okolja Podporo iz okolja izkoristimo za lažje vodenje otrok tako, da vzamemo male ali velike predmete okoli nas in jih vključimo v igro, kar otroke pripravlja na nove družbene odnose. Izpolnjevanje skupnega cilja Nekatere situacije potrebujejo sodelovanje, da bi lahko prišli do cilja (npr: otrok se mora nasloniti na drugega, da bi dosegel ravnotežje). Otroka v predšolskem obdobju vodijo predvsem čustva strahu, tesnobe in evforije, objektivno razumevanje ima le malo vloge pri usmerjanju otrokovega obnašanja. Vsako situacijo še zmeraj vidi skozi prizmo svojih čustev, zaradi tega ne more videti,kdaj pretirano odreagira in kdaj je preveč zadržan. Pri štirih letih se otroku zdi, da mu ves svet leži pod nogami in je tu le zato, da njemu izpolnjuje vsako željo. Proti petemu letu starosti se otrok počasi zavestno spušča k materialnemu in socialnemu svetu, ki ga obkroža, ter počasi začne sprejemati pravila 22

26 le-tega (zmožnost, da dlje posluša nasvete, sprotno izvrševanje nalog, vključevanje v medsebojne odnose z vrstniki). Napredek na tem področju ni konstanten. Na tak način, kot se bo otrok spuščal v prve interakcije z drugimi, tako bo deloval tudi kasneje. Tudi na področju ustvarjanja odnosov med ljudmi in stvarmi, ki ga obkrožajo, bo razvil svojevrsten način moralnega ocenjevanja(lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). Einon (1999) navaja, da se socialne spretnosti razvijajo in sledijo naslednjim mejnikom otrokovega razvoja: 3-4 leta: o igra se zapletenejše in domišljijske igre, o nagaja bratcem in sestricam, o hitro se spoprijatelji in prijateljstvo tudi hitro prekine, o posnema druge otroke. 4-6 let: o dečki se igrajo v večjih skupinah kot deklice, o otrok postane samostojnejši; ne počne vedno istih stvari kot drugi in v zapletenejših igrah prevzema različne vloge. K boljši socializaciji otroka pripomore tudi gibalna/športna aktivnost, na katero najpomembneje vplivajo okolje, vedenje in oseba sama (Zurc, 2008).Otrok v tem starostnem obdobju razvija občutek za čas in dojema sebe kot osebo z imenom, priimkom, naslovom itd. (Skender idr., 2010). Samar Brenčič (2010) navaja, da se otroci istih let veliko naučijo iz odnosov s sovrstniki in si tako pridobijo komunikacijske sposobnosti, sposobnosti za regulacijo čustev in sodelovanje ter sposobnosti, ki podpirajo reševanje konfliktov. 23

27 1.4. NAMEN DIPLOMSKEGA DELA Program judo vrtec se od splošne športne vadbe razlikuje v tem, da se na vadbah judo vrtca velikokrat pojavlja agresivnost, ki jo mora učitelj pri vsakem posamezniku prepoznati in jo pravilno ustavljati oziroma mora učitelj naučiti vsakega otroka svojo agresivnost nadzorovati. Načeloma je za naravo športa juda, kot borilnega športa zdrava agresivnost zelo dobrodošla. Zato je velik poudarek pri vadbah na borilnih igrah, primernih za predšolske otroke ter na modifikacijah le-teh. Za otroke stare štiri in pet let je program judo vrtec zelo dobro izhodišče za športno udejstvovanje v naslednjih obdobjih, saj z vadbo razvijajo gibalnesposobnosti, domišljijske razsežnosti in dojemanje lastne osebnosti.zudeleževanjem in vključevanjem v dejavnosti, v katerih se otroci dobro počutijo in zadovoljijo osebne potrebe po napredovanju, zmagovanju, itd., postajajo samozavestnejši, sledijo lastnim željam in razmišljanjem. Glede na to, da se v program judo vrtec vključuje vse več otrok, je pomembno, da je program podprt z dobro vsebino in s strokovnim vodenjem.ker trenutno v Sloveniji ni veliko strokovne literature na omenjeno temo in program še ni uveljavljen v vsej Sloveniji, potreba po vaditeljih pa je vse večja, smo si zadali naslednje cilje: Predstaviti vsebino programa judo vrtca. Predstaviti izsledke raziskave»vidiki vključevanja otrok v program judo vrtec«. 24

28 2. METODE DELA Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je monografski, v katerem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili z ustrezno strokovno literaturo in preko svetovnega spleta. Uporabili smo tudi podatke pridobljene na seminarjih Judo zveze Slovenije, s pogovori vaditeljev judo vrtca in osebnih izkušenj vodenja skupin judo vrtca v Judo klubu Golovec (od leta 2007 do leta 2012). Drugi del diplomskega dela je raziskovalni. Podatke smo pridobili s pomočjoanketnih vprašalnikov (izpolnili so jih starši otrok, vključenih v program judo vrtca v sezoni 2010/2011, v štirih judo klubih). Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS 18.0 (StatisticalPackageforthe Social Sciences). Za preverjanje razlik med povprečnimi vrednostmi smo uporabili neodvisni T-test (Independent T-test) in analizo variance (Anova). 25

29 3. RAZPRAVA Judo vrtec je program, v katerem se prepletajo različne gibalne in osnovne judo vsebine. Večina vsebin se podaja z igro. Otroci se v judo vrtcu naučijo osnovnih oblik padanja, osnov juda ter se seznanijo z nekaterimi etičnimi načeli juda.sestavni del judo vrtca so igre spoznavanja, navajanja in zaupanja, igre poslušanja in umirjanja, igre za telesni kontakt ter elementarne in borilne igre. S pomočjo iger otroke navajamo na vključevanje v skupine in na delo v paru ter vplivamo na celostni razvoj otroka.pomemben del vadb judo vrtca je tudi kompleks gimnastičnih vaj za ogrevanje in osnovni gimnastični elementi, s katerimi otrok lažje dojema in zaznava svoje telo v prostoru in gibanju KOMPLEKS GIMNASTIČNIH VAJ ZA OGREVANJE Pistotnik (2011) navaja, da so gimnastične vaje smotrno sestavljene gibalne naloge, katerih namen je lokalni učinek na gibalni razvoj otroka. Da bi gimnastične vaje vplivale na izboljšanje gibalnega razvoja otroka na lokalni ravni, moramo upoštevati časovne (ritem in tempo) in prostorske (ravnina in razpon)elemente gibanja. V programu judo vrtec uporabljamo: proste gimnastične vaje (brez uporabe pripomočkov), gimnastične vaje v parih, gimnastične vaje z drobnimi pripomočki (mali obroči, male žogeitd.), kombinacijo le-teh (npr. gimnastične vaje v parih z drobnimi pripomočki). Sklop gimnastičnih vaj za splošno ogrevanjeuporabljamo v uvodnem delu vadbene enote, po predhodnem splošnem ogrevanju (tekalne vaje in igre). Izvajamo takšne gimnastične vaje, ki vplivajo na povečanje lokalne mišične temperature, omogočijo boljše delovanje gibalnih centrov v možganih in zmanjšajo možnost poškodb. Osnovno vodilo za izbor vaj v sklopu gimnastičnih vaj za splošno ogrevanje naj bo racionalnost vadbe, kar pomeni, da čim bolje pripravimo celotno telo otroka za kasnejše napore, v glavnem delu vadbene enote. V programu judo vrtec stremimo k temu, da otroke posamezne vaje znotraj sklopa vaj za ogrevanje najprej naučimo, da bodo lahko v nadaljevanju programa vaje izvajali 26

30 korektno, brez večjih napak, saj s tem predšolskim otrokom zagotovimo boljše lastne postavitve in dojemanje osnovnih postavitev telesa in položajev telesnih segmentov (npr. roke v odročenju, stoja razkoračno itd.). Take sestavljene gimnastične vaje naj vsebujejo gibe, ki vključujejo delovanje večjih telesnih segmentov. Ta gibanja so: kroženja (v vse smeri), zamahi (naprej, nazaj, v stran), odkloni in predkloni, zasuki. 27

31 3.2. OSNOVNI GIMNASTIČNI ELEMENTI Osnovne gimnastične elemente uporabljamo tudi v programu judo vrtec. Z izvajanjem osnovnih gimnastičnih elementov predšolske otroke v judu pripravljamo na nadaljnje učenje gimnastičnih elementov. Pomembno je, da ob koncu predšolskega obdobja otroci nekatere osnovne gimnastične prvine izvajajo korektno in kontrolirano ter predvsem brez strahu. Ker je slednje pomembno za nadaljnje delo in razvoj posameznika, v judo vrtcu posvetimo pozornost velikemu število ponovitev različnih pripravljalnih vaj, od osnovnih akrobatskih prvin pa osvojijo le znanje stoje na lopaticah in prevala naprej. PRIPRAVLJALNE VAJE Med pripravljalne vaje štejemo vse naravne oblike gibanja, prilagojene želenim ciljem gibalnega razvoja ter pridobivanjem gibalnih izkušenj. Tako uporabljamo kot predpripravo telesa za izvedbo gimnastičnih prvin kotaljenja, zibanja in valjanja, nekatera nošenja (z asistenco vaditelja, saj so v nasprotnem primeru, za predšolske otroke zaradi prevelikega bremena, škodljive), vrtenja, skakanja in igrarije. Poleg tega omenjena gibanja vplivajo na skladnost gibanja in orientacijo v prostoru, razvoj moči in dinamičnega ravnotežja (Novak, Kovač in Čuk, 2008). Primeri pripravljalnih vaj: kotaljenja z različnimi položaji rok (priročenje in vzročenje), zibanja po uločenem oz. okroglem hrbtu (s pokrčenimi in stegnjenimi nogami, s prijemom in brez prijema kolen itd.), nošenja (skupinska, v trojicah - z asistenco vaditelja), vrtenja (samostojno, v dvojicah, v trojicah). Vrtenja naj ne trajajo dolgo, poleg tega morajo biti nadzorovana, saj so predšolski otroci zelo vzhičeni nad vrtenji in lahko hitro pride do poškodb. skakanja (v parih, preko pripomočkov ali orodij) in igrarije (npr.»petelinji boj«). 28

32 STOJA NA LOPATICAH Stoja na lopaticah oziroma»sveča«je osnovna akrobatska prvina, s katero razvijamo skladnost gibanja, moč in ravnotežje. Je prva akrobatska prvina pri kateri moramo obvladovati telo v položaju z glavo navzdol. V judo vrtcu se otroci»svečo«naučijo (Novak idr., 2008)(Slika 2). Tehnika: Iz položaja sede se povalimo po hrbtu v smeri nazaj. Nato dvignemo boke čim višje in iztegnemo noge. Za lažjo izvedbo si z rokama podpremo boke. Dobra izvedba stoje na lopaticah je v primeru, ko je telo napeto, iztegnjeno in strmoglavo. Metodični postopek: Stojo na lopaticah lahko vadeči izvajajo neposredno (brez predvaj), iz ležečega položaja na hrbtu, v celoti. Za lažje učenje pa si lahko pomagamo tudi s predvajama»vozimo kolo«in dvigovanjem bokov iz ležečega položaja na hrbtu, v položaju leže na hrbtu vznosno. Modifikacije (glede na položaj rok): ob tla se upremo s stegnjenimi rokami v odročenju, priročenju, ob tla se upremo s pokrčenimi rokami ob ušesih, različne naloge z nogama v»sveči«(npr: noge narazen-skupaj). Varovanje (asistenca):stojo na lopaticahasistiramo od strani, s prijemom nog vadečega. Slika 2.Stoja na lopaticah. 29

33 PREVAL NAPREJ Preval naprej je osnovna akrobatska prvina, s katero razvijamo skladnost gibanja in orientacijo v prostoru. Preval naprej je osnova za druge akrobatske prvine, kot so preval nazaj, preval letno, salta naprejitd. Tehnika: Iz čepa se nagnemo naprej in postavimo dlani na tla v širini ramen. Nato se odrinemo z nogama od tal, dvignemo boke navzgor in spodvijemo glavo. Z usločenim hrbtom se povaljamo po hrbtu in preko seda prednožnoskrčno preidemo v čep. Med izvajanjem prevala naprej (med kotaljenjem), naj se vadeči prime z rokama za goleni (Slika 3). Slika 3. Preval naprej. Metodični postopek: Pred celotno izvedbo prevala naprej naj vadeči v judo vrtcu obvladajo naslednje predvaje:»žogica«(oz. zibanje po usločenem hrbtu naprej-nazaj),»žogica«(oz. zibanje po usločenem hrbtu naprej-nazaj) z vstajanjem na stopala, preval naprej po naklonu (z odrivne deske, polivalentne blazine. Naklon postavimoglede na sposobnost otrok in njihovo znanje oziroma potrebe), celotna izvedba prevala naprej. Modifikacije: Izvedba prevala naprej iz različnih začetnih položajev v različne končne položaje (npr. preval naprej iz stoje razkoračno, preval naprej v stojo razkoračno, preval naprej z vstajanjem na eno nogo itd.). 30

34 Izvedba prevala naprej na različnih orodjih in v različnih pogojih (npr. preval naprej na oblazinjeni klopi, preval naprej po klančinah različnih naklonov itd.). Varovanje (asistenca): Izvedbe prevalov naprej v judo vrtcu v vsakem primeru varujemo, saj so v večini predšolski otroci premalo telesno pripravljeni za pravilno izvedbo prevala naprej, predvsem pa se s tako gibalno izkušnjo soočajo prvič. Varovanje izvajamo tako, da boke vadečega potisnemo in dvignemo v smeri naprej in gor. Lahko pa vaditelj s strani z eno roko spodvije glavo, z drugo roko pa mu potisne in usmeri boke v pravo smer NARAVNE OBLIKE GIBANJA Naravne oblike gibanja so najstarejša gibanja, ki jih je človek razvil že v svoji filogenezi. Na podlagi teh gibanj so se razvila zahtevnejša, spretnejša in sestavljena gibanja. Predstavljajo nekakšno»gibalno abecedo«v človeškem gibanju, zato moramo otroke z njimi čim prej seznaniti in jim omogočiti, da jih izvajajo čim bolj pogosto (Videmšek in Kovač, 2001). V tretjem letu starosti je otrok sposoben izvajati vse naravne oblike gibanj. Otroci gibanja izvajajo počasi, površno in negotovo. Ta gibanja so: hoja, tek, korakanje, skiping, različne tekalne igre iz različnih začetnih položajev, plezanje, lazenje, plazenje, skoki in poskoki, valjanje, dvigovanje, nošenje, potiskanje, vlečenjeitd (Videmšek in Visinski, 2001). Omenjena gibanja predšolski otroci z razvojem izboljšujejo in nadgrajujejo. Njihova gibanja postanejo samozavestnejša, odločna innadzorovana. Z naravnimi oblikami gibanja v programu judo vrtec vplivamo na izboljšanje gibalnih sposobnosti (moč, gibljivost, koordinacijo, hitrost, preciznostin ravnotežje). Vse oblike naravnih gibanj izvajamo v različnih pogojih, z različnimi pripomočki, posamezno, v parih, v skupini, ter v obliki elementarnih, borilnih in športnih iger. Te oblike so: hoje in teki (po tleh, po črtah, po klančinah, po gredi, po klopi itd.), 31

35 skoki in poskoki (raznožni, sonožni, enonožni, po tleh, po črtah, po klančinah, po gredi, po klopi itd.), lazenja in plazenja (čez ovire, pod ovirami itd.), plezanja (po plezalni steni, letvenikuitd.), metanja, lovljenja in zadevanja (predvsem v obliki elementarnih iger), dvigovanja, nošenja, vlečenja in potiskanja (predvsem lažjih pripomočkov, v obliki pospravljanja in pripravljanja orodij), vese, spretnosti na tleh oziroma akrobatika. Veliko pozornosti posvečamo delu v parih in skupinah, zato izvajamo naravne oblike gibanj tudi v paru, kjer je potrebno sodelovanje med dvema vadečima. Tako hkrati zagotovimo izboljšanje gibalnih sposobnosti, razvijamo čut za pomoč šibkejšim in poudarimo medsebojno sodelovanje(slika 4). 32

36 Slika 4.Igre v parih: A) plazenje v paru; B) skok čez partnerja; C) kotaljenje čez partnerja; D) kotaljenje skupaj s partnerjem. 33

37 Pogosta organizacijska oblika za izboljšanje motoričnih in gibalnih sposobnosti v programu judo vrtec je frontalna vadba, poligon. Poligon je oblika vadbe, pri kateri so naloge v večini postavljene v krogu, ob robu telovadnice. Poleg lažjega nadzora izvajanja določenih nalog, otrokom zagotavljamo pestrost in raznolikost gibalnih nalog, v različnih pogojih (Videmšek in Pišot, 2007). Poligon sestavimo tako, da so vaje preproste in otrokom že znane. V primeru, da želimo gibalno nalogo otežiti, poskrbimo tudi za asistenco. Zaradi kratkotrajne koncentracije postavimo poligon tako, da se na koncu poligona otroci usedejo in malo umirijo. Z odmorom pred naslednjo ponovitvijo poligona otrokom omogočimo malo počitka in hkrati spodbujamo vzhičenost in željo po ponovni, boljši izvedbi nalog vpoligonu (Slika 5). Slika 5.Poligon. Poligon v programu judo vrtec izvajamo tudi v parih. Gibalne naloge zastavimo tako, da vnesemo pomen držanja kimone (držita se za rokave, za pas, za rever itd.). 34

38 Pozorni moramo biti na preprostost nalog, saj morajo otroci naloge obvladati, če želimo, da bojo lahko nalogo opravili maksimalno, v sodelovanju s partnerjem. Slednje predstavlja še dodaten izziv, vendar lahko hitro pride tudi do prepira v smislu»ne tako, to moraš narediti tako«. Zato morajo vaditelji poudariti pomen medsebojnega sodelovanja in ju spodbujati, da skupaj najdeta rešitev, saj bosta tako boljša in uspešnejša ELEMENTARNE IGRE Že od nekdaj je bila igra način za popestritev življenja. Poleg tega igra predstavlja najstarejši način vzgoje otrok in pripravena življenje. Otroci so posnemali vsakdanja opravila staršev ter si opravila in dejavnosti prirejali svojim zmožnostim, sposobnostim in lastnemu dojemanju. Vse te aktivnosti danes imenujemo igra. Igra ima zelo pomembno vlogo pri celostnem razvoju otrok. Razvija njihove telesne sposobnosti, ustvarjalne osebnosti, zadovoljuje otrokovo potrebo po gibanju ter vpliva na socializacijo otroka, saj se tako navaja na življenje v skupnosti. Zaradi različnih značilnosti in uporabnosti iger, igredelimo na več skupin. To so športne, elementarne ter aktivne družabne igre in potegavščine (Pistotnik, 2004). Pri vadbi judo vrtca najpogosteje uporabljamoelementarne igre. Uporabljamojih tako v uvodnem delu kot tudi v glavnem ter zaključnem delu vadbene enote. Elementarne igre vključujejo tudi naravne oblike gibanj, hkrati pa lahkopravila prilagajamo tudi trenutnim situacijam in zmožnostim vadečih. Njihova značilnost je gibanje, s katerim izboljšamočlovekov funkcionalni sistem, gibalnesposobnosti ter sposobnost prilagoditve organizma na večje obremenitve. Z elementarnimi igrami sledimo ciljem, ki jih želimo doseči v posameznih vadbenih enotah, se pravi v posameznih delih treninga judo vrtca. V začetku vadbene enote, otroke s tekalnimi igrami, z lovljenji ter s skupinskimi teki ogrejemo in pripravimo njihovo psiho ter motoriko za nadaljnji del treninga. V nadaljevalnem, glavnem delu treninga, izbiramo štafetne, borilne in moštvene igre, torejtiste elementarne igre, s katerimi pridobivamo nove gibalne informacije in utrjujemo ter razvijamo že pridobljene informacije. V zaključnem delu treninga izberemo elementarne igre za 35

39 telesno in duševno umirjanje otrok, se pravi igre ravnotežja, natančnosti itd. (Pistotnik, 2004). Veliko pozornosti moramo posvetiti pripravi in izbiri elementarnih iger. Glede na starost, spol, sposobnosti in značilnosti otrokprisotnihv judo vrtcu vse igre niso primerne. Poleg omenjenihdejavnikov sta pri izbiri iger pomembna dejavnikatudi razpoložljivostpripomočkovter splošni vadbeni pogoji pri vadbi v judo vrtcu Elementarne igre v programu judo vrtec Da bi dosegli zastavljene cilje z uporabo elementarnih iger v programu judo vrtca, moramo biti na izpeljavo iger dobro pripravljeni. Upoštevati moramo vse dejavnike, ki vplivajo na potek igre. Pozorni moramo biti na spol otrok, njihove značajske in vedenjske značilnosti, gibalne sposobnosti, razpoložljivost pripomočkov, itd.igre moramo dobro poznati, seznanjeni moramo biti tudi s posledicami iger, ki se kažejo v obnašanju otrok. Pistotnik (2004) navaja nekatere napotke, ki tudi v judo vrtcu olajšajo delo in vodenje iger: Igro razložimo s preprostimi, ne dvoumnimi, kratkimi in jasnimi navodili, po potrebi pa jo tudi demonstriramo. Pri podajanju informacij naj bodo otroci čim bolj skupaj. Vaditelj naj stoji tako, da ga vidijo vsi otroci. Otroke razporedimo v kar se da številčno in kakovostno enakovredne skupine. Vsi otroci morajo biti vključeni v igro. Načelo postopne obremenitve (od lažjega k težjemu, od preprostejših k zahtevnejšim oblikam itd.) naj bo vodilo pri izbiri in organizaciji iger. V primeru kršitve prvotno določenih pravil otroke»kaznujemo«z dajanjem prednosti oziroma ugodnosti nasprotniku, saj želimo z upoštevanjem pravil realizirati zastavljene učne cilje, upoštevanje pravil pa je tudi vzgojni smoter iger. Igro čim manj prekinjamo in pustimo, da se igra razvije in razživi do mere, kjer imajo otroci še kontrolirano gibanje. Igra pri predšolskih otrocih naj ne traja predolgo. 36

40 Če igro več otrok ne izvaja po določenih navodilih, igro prekinemo, ponovno razložimo in pričnemo igro od začetka. Odmori med igrami naj bodo namenjeni pohvalam, grajam, spodbujanjem vadečih itd. Izbrano igro ponovimo v isti vadbeni enoti in v več vadbenih enotah zapored, da otroci igro dojamejo in se v njej izrazijo. Program judo vrtec vključuje različne vrste iger in preplet le teh. V nadaljevanju bodo predstavljene le nekatere igre, ki se najpogosteje uporabljajo na samih vadbah judo vrtca.uporabljamo jih predvsem v uvodnem delu vadbene enote, za ogrevanje. Na začetku so otroci še spočiti in lahko kljub trenutni navdušenosti in vzhičenosti zaradi igre same zbrano tekajo naokoli in dosledno upoštevajo navodila vaditeljev. 37

41 LOVLJENJE Začetni položaj: Otroci so razporejeni po prostoru. Naloga: Lovec lovi ostale otroke v določenem prostoru. Ko nekoga ujame, ulovljeni postane lovec in lovi naprej. Za lažji potek igre lahko za oznako lovca uporabimo npr. repek. Tako otroci lažje prepoznajo tistega, ki lovi (Slika 6). Modifikacije: večje število lovcev, različne oblike gibanj lovca ali tistih, ki bežijo (npr. poskoki po eni nogi, sonožni poskoki itd.), različne gibalnenaloge lovca ali tistih, ki bežijo (npr. lovec se mora z rokami dotakniti tal preden nekoga ulovi itd.), omejen prostor (večji ali manjši, določene blazine, po katerih tečejo lovec in tisti ki bežijo itd.). Slika 6.Lovljenje. 38

42 LOVLJENJE Z MOŽNOSTJO»ZAPIKA«Začetni položaj: Otroci so razporejeni po prostoru. Naloga: Lovec lovi ostale otroke po prostoru. Tisti, ki bežijo, se lahko rešijo pred lovcem tako, da zbežijo v»zapik«(v našem primeru je to»želvica«), kjer jih lovec ne more ujeti. V»zapiku«se lahko zadržijo tri sekunde, nato morajo»zapik«zapustiti. Ko lovec nekoga ujame, ujeti lovi naprej (Slika 7). Modifikacije: večje število lovcev, različne oblike gibanj lovca ali tistih, ki bežijo (npr. poskoki po eni nogi, sonožni poskoki itd), različne oblike»zapika«(npr. otrok se z rokama prime stene, otrok naredi»želvico«, otrok se uleže na trebuhitd.). Slika 7.Lovljenje z možnostjo "zapika". 39

43 LOVLJENJE»PO ŠTIRIH«Začetni položaj: Določeno število lovcev je na vseh štirih. Tisti, ki bežijo, so razporejeni po prostoru. Naloga: Lovci lahko lovijo samo po vseh štirih. Med lovljenjem ne smejo vstati na noge. Ko lovec nekoga ujame, se z ujetim zamenjata tisti, ki je bil ujet, gre na vse štiri in postane lovec, drugi vstane in beži (Slika 8). Modifikacije: večje ali manjše število lovcev, večji ali manjši prostor. Slika 8.Lovljenje po štirih. 40

44 LOVLJENJE»PO ŠTIRIH«- MALI RAKCI Začetni položaj:eden izmed otrok je rakec (je na vseh štirih), ostali otroci so razporejeni po prostoru. Naloga: Rakec lovi po vseh štirih. Ko nekoga ujame (se ga dotakne), ujeti postane rakec in pomaga loviti ostale. Ko so vsi ujeti, se igra konča (Slika 9). Modifikacije: VELIKI RAKCI - potek igre je enak, le da rakec postane tisti, ki ga rakec potegne na tla. Ujeti ne postane rakec v primeru, da se uspe iztrgati iz rok rakca (»velike rakce«uporabimo le takrat, ko vsi vadeči obvladajo padce in nimajo strahu pred padanjem). Slika 9.Lovljenje po štirih - mali rakci. 41

45 LOVLJENJE V PARIH Začetni položaj: Pari se držijo za roke in se razporedijo po prostoru (Slika 10). Naloga: En par lovi. Ko ujame drugi par, ulovljeni par lovi naprej. Modifikacije: pari se lahko držijo na različne načine (npr. za pas, za rokave kimone, za ramena itd.), različne oblike gibanj lovcev in parov, ki bežijo, večje ali manjše število lovcev (parov), večji ali manjši prostor. Slika 10.Igra»lovljenje parov«v judo vrtcu. Par se drži za pas in se med tekom ne sme spustiti. 42

46 »BRATEC REŠI ME«Začetni položaj: Otroci so razporejeni po prostoru. Naloga: Eden od vadečih lovi. Ko nekoga ujame, ujeti naredi»hiško«(stoji razkoračno) in počaka, da ga kdo reši (se splazi po trebuhu med njegovimi nogami). Ko je rešen lahko zopet beži. Ko so vsi ujeti, je igre konec (Slika 11). Modifikacije: v parih, različne oblike reševanj, večji ali manjši prostor, večje ali manjše število lovcev (parov). Slika 11.»Bratec reši me!«43

47 »KAČA«Začetni položaj:otroci so razporejeni po prostoru. Naloga:Vaditelj določi enega izmed vadečih, da prične loviti. Ko ta nekoga ujame, se primeta za roke in lovita naprej. Ko ujameta tretjega, se jima tudi ta priključi. Tako otroci ustvarjajo»kačo«. Igra se konča, ko so ujeti vsi otroci (Slika 12). Modifikacije: otroci se lahko držijo na različne načine (npr. za pas, za rokave kimone, za ramena itd.), večji ali manjši prostor, večje število lovcev (tistih, ki delajo svojo»kačo«. Tako med seboj otroci tekmujejo, kdo bo naredil daljšo»kačo«). Slika 12.»Kača«. 44

48 CILJANJE Z ŽOGO Z DODATNIMI NALOGAMI Začetni položaj: Otroci so razporejeni po prostoru. Naloga: Vaditelj določi otroke, ki ciljajo. Vsakič ko otroka žoga zadane, mora narediti tri počepe, nato se vrne v igro (Slika 13). Modifikacije: različne dodatne naloge otrok, ki jih je zadela žoga (npr. dvakrat se uleže na trebuh in vstane, naredi tri sonožne poskoke itd.), različno število tistih, ki ciljajo, večji ali manjši prostor, različne vrste in velikosti žog, v igri ciljajo vsi, ki uspejo pridobiti žogo. Slika 13.Lovljenje z žogo. 45

49 LOVLJENJE Z MENJAVO NA TREBUHU Začetni položaj: Otroci so razporejeni po prostoru in ležijo na trebuhu. Dva otroka stojita. Naloga: Eden izmed otrok, ki stoji, lovi drugega otroka. Tisti, ki beži, se lahko reši pred lovečim tako, da se uleže k nekomu, ki že leži na trebuhu. Tisti, h kateremu se je bežeči ulegel, vstane in postane lovec, tisti, ki pa je prej lovil, zdaj beži. V primeru, da lovec ujame bežečega, preden se ta uleže na trebuh, ujeti postane lovec. Tako se ves čas menjavajo lovci in bežeči(slika 14). Modifikacije: več parov se lovi hkrati, tisti, ki vstanejo, bežijo. Slika 14.Lovljenje z menjavo na trebuhu. 46

50 3.5. BORILNE IGRE Borilne igre kompleksno vplivajo na telo, saj se med igro krepijo večje mišične skupine celotnega telesa. Z borilnimi igrami razvijamo predvsem maksimalno moč, vplivamo pa tudi na razvoj hitrosti, koordinacje in gibljivosti(pistotnik, 2004). Pri borilnih igrah se otroci soočajo s situacijami nasprotovanj. Pri prijemanju oziroma telesnemu stiku v situacijah nasprotovanja, se prepleta mnogo čustev. Zato moramo biti previdni med izvajanjem in izbiranjem borilnih iger. Vedeti moramo, da če na vadbah pretirano uporabljamo igre nasprotovanj, lahko to povzroči nezaželene učinke, kot na primer: Poudarjanje razlik v odnosih med otroci, kar povzroči, da bolj impulzivni otroci prevzamejo vodstvo nad bolj plašnimi. Otrok je pogosto prevzet nad svojimigibalnimi sposobnostmi, ki jih še ne nadzira popolnoma, kar lahko druge spravi v nevarnost. Otrok sev situaciji nasprotovanja lahko poškoduje, saj je živčen in negotov, ko nasprotnik odreagira hitro in z veliko močjo (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). Kljub temu so v programu judo vrtec borilne igre zelo pomembne, saj je judo borilna veščina, kjer poleg dobrega gibalnega razvoja pomembno vlogo igra pogum, zdrava mera agresivnosti in njeno obvladovanje, samozavest, odločnost itd. Prav te osebneznačilnostiv judu vrtcu spodbujamo z različnimi borilnimi igrami Borilne igre v programu judo vrtec Borilne igrev programu judo vrtec imajo vpliv tudi na emocionalni odziv otrok. Pozornost mora biti usmerjena v otrokovo upoštevanje pravil igre. Ker predšolski otroci hitro pozabijo na pravila in jih želja po zmagi in po»biti boljši in močnejši«od nasprotnika oziroma sovrstnika prevzame, lahko hitro uporabijo nedovoljena sredstva kot so tepež, brcanje, praskanje, ščipanje itd. To želimo v judo vrtcu preprečiti ter naučiti otroke,kako naj se v primerihtakšnega emocionalnega stanja odzovejo. Skupine v judo vrtcu so večinoma heterogene, saj so v judo vrtec vključeni otroci različnih gibalnih sposobnosti, različnega socialnega, moralnega, morfološkega in emocionalnega razvoja. V skupinah so tudi otroci, ki so bolj občutljivi in zmago ali 47

51 poraz dojemajo drugače. Zato moramo včasih igro ali sestavo parov prilagoditi tako, da imajo slabši večje možnosti za zmago. Tako slabšim povečamo samozavest in jim vlijemo motivacijo za nadaljnje vključevanje v borilne igre. Vendar moramo biti pozorni, da smo pravični tudi do ostalih otrok Igre na tleh Pri igrah na tlehso otroci ves čas z vsaj tremi deli telesa v stiku s tlemi. Namenjene so predvsem učenju končnih prijemov in borb v parterju. V judo vrtcu uporabljamo igre na tleh, ker: Otroci še ne znajo padati(tako zmanjšamo otrokov strah pred padanjem). Razvijamo otrokovo orientacijo v prostoru. Otroci pridobivajo občutek za svoje in nasprotnikovo gibanje. Otroci zgubijo strah pred kontaktom. Spodbujamo k iskanju različnih, lastnih rešitev. Otroci pridobivajo občutek za kontrolo nasprotnika. Razvijamo moč, koordinacijo in gibljivost. Spodbujamo borbenost. 48

52 LOVLJENJE NASPROTNIKOVEGA PALCA NA NOGI Začetni položaj:otroci so po parih razporejeni po prostoru. Otroka sedita s hrbtoma skupaj in imata iztegnjene noge. Naloga:Na znak»hajime«(znak za začetek igre) mora vsak ujeti palec na nogi svojega para. Ko ga ujame, dobi eno točko. Med igro nihče ne sme vstati na noge (Slika 15). Modifikacije: V skupini (otroci se igrajo v določenem prostoru. Tisti, ki mu nekdo ujame palec na nogi, gre ven iz prostora in zunaj prostora naredi dodatno nalogo in se vrne v igro). V skupini (otroci znotraj prostora, z lovljenjem palcev drugih otrok, nabirajo točke). Slika 15.Lovljenje nasprotnikovega palca na nogi: A) partnerja začneta igrico s hrbti skupaj; B) začetek lovljenja in»podiranje«partnerja; C) lovljenje palca na nogi. 49

53 ISKANJE REPKA V NASPROTNIKOVI KIMONI Začetni položaj:otroci so po parih razporejeni po prostoru. Otroka sedita s hrbtoma skupaj in imata iztegnjene noge. Eden od para skrije repek v kimono. Naloga: Na znak»hajime«mora drugi otrok najti skriti repek pri svojemu paru. Med igro nihče ne sme vstati na noge. Otroci lahko med igro primejo samo za kimono, pas ali hlače od kimone. Ko otroci najdejo repek se usedejo in počakajo na znak»matte«(znak za konec igre) (Slika 16). Modifikacije: tisti, ki je repek skril, se ne brani. Slika 16.Skrivanje repka v kimono. A) začetni položaj; B) igra. 50

54 OBRAČANJE»ŽELVIC«Začetni položaj: Otroci so v položaju»želvice«razporejeni po prostoru. Naloga: Eden izmed vadečih, ki ga določi vaditelj, prične obračati»želvice«. Tista želvica, ki je obrnjena, pomaga obračati ostale»želvice«. Igra se konča, ko so obrnjene vse»želvice«(slika 17). Modifikacije:»želvice«lahko bežijo (vendar le po vseh štirih),»želvice«se lahko med seboj držijo (npr. za roke, za kimono), v paru. Slika 17.Želvice: A) začetni položaj; B) igra. 51

55 DRŽANJE NASPROTNIKA NA TLEH TAKO, DA NASPROTNIK NE MORE VSTATI Začetni položaj: Pari so razporejeni po prostoru. Eden od para leži na hrbtu, drugi od para leži na trebuhu čez prvega. Naloga: Na znak»hajime«mora zgornji zadržati spodnjega tako, da spodnji ne more vstati na noge. Med potekom igre nihče od vadečih ne sme drugega prijeti za obraz oz. za glavo (Slika 18). Modifikacije: spodnji leži na trebuhu, spodnji se mora obrniti na trebuh. Slika 18.Zadrževanje nasprotnika na tleh. 52

56 IZRIVANJE NASPROTNIKA IZ BORILNEGA PROSTORA Začetni položaj: Vadeči so razdeljeni v pare. Vsak par ima svoj borilni prostor (približno 2mx2m). Otroka sedita v svojem borilnem prostoru tako, da imata noge iztegnjene in se dotikata s hrbti. Naloga: Na znak»hajime«morajo vadeči svoj par izriniti iz prostora. Med igro vadeči ne smejo vstati na noge, prav tako ne smejo prijeti nasprotnika za glavo. Tisti, ki prvi izrine svojega nasprotnika iz borilnega prostora, zmaga,oziroma si pridobi eno točko (Slika 19). Modifikacije: v skupini, večji ali manjši borilni prostor, različne vrste borilnih prostorov (npr. debela blazina), tisti, ki je bil izrinjen iz prostora naredi določeno dodatno nalogo in se vrne v igro. Slika 19.Izrivanje iz borilnega prostora. 53

57 ZADRŽEVANJE NASPROTNIKA, DA TA NE PRIDE NA DRUGO STRAN DVORANE Začetni položaj: Vadeči so razporejeni v pare. Eden od para leži na trebuhu, drugi pa sedi približno 1 meter za njim. Pari so razporejeni eden zraven drugega tako, da je med njimi dovolj prostora. Naloga: Na znak»hajime«mora tisti, ki sedi, nasprotnika ujeti in ga zadržati oziroma mu preprečiti, da pride na drugo stran. Oba se lahko premikata po trebuhu, po hrbtu ali pa po vseh štirih (Slika 20). Modifikacije: Različni začetni položaji tako enega kot tudi drugega v paru. Slika 20.Zadrževanje nasprotnika. 54

58 Igre stoje Igre stoje so namenjene predvajam in učenju tehnik metov, ter seznanjanju z borbenimi situacijami. V judo vrtcu uporabljamo igre stoje, ker z njihovo pomočjo: Otroke učimo pravilnega gibanja po blazinah. Otroke učimo pravilnega prijema kimone. Otroci izvajajopredvaje osnovnih tehnik metov. Razvijamo otrokovo orientacijo v prostoru. Otroci pridobivajo občutek za svoje in nasprotnikovo gibanje. Otroci zgubijo strah pred kontaktom. Spodbujamo otroke k iskanju različnih, lastnih rešitev. Razvijamo moč, koordinacijo in gibljivost. Spodbujamo borbenost. 55

59 STOPANJE NASPROTNIKU NA NOGO Začetni položaj:vadeči so razdeljeni v pare. Pari se držijo za roke oziroma za kimono in so razporejeni po prostoru tako, da ima vsak par dovolj prostora (lahko ima vsak par tudi svoj borilni prostor). Naloga: Na znak»hajime«si morajo vadeči pridobiti čim več točk tako, da svojemu nasprotniku stopijo na nogo. Med igro se vadeči ne smejo izpustiti, tudi v primeru, da nekdo izmed para pade na tla (Slika 21). Modifikacije: v skupini (otroci se igrajo v določenem prostoru. Tistemu, ki mu nekdo stopi na nogo, gre ven iz prostora in zunaj prostora naredi dodatno nalogo in se vrne v igro), v skupini (otroci znotraj prostora nabirajo točke tako, da drugim otrokom stopajo na nogo). Slika 21.Igra»stopi paru na nogo«. 56

60 KRAJA REPKOV STOJE SAMO S POMOČJO NOG REPEK JE VES ČAS NA TLEH Začetni položaj: Vadeči so razdeljeni v pare. Pari se držijo za roke oziroma za kimono in so razporejeni po prostoru tako, da ima vsak par dovolj prostora (lahko ima vsak par tudi svoj borilni prostor). Eden od para stoji z eno nogo na repku. Naloga: Na znak»hajime«mora tisti, ki ne stoji na repku, samo z nogami vzeti repekdrugemu. Med igro se vadeči ne smejo izpustiti (Slika 22). Modifikacije: različno držanje kimone Slika 22.Kraja repkov. 57

61 IZRIVANJE NASPROTNIKA IZ BORILNEGA PROSTORA Začetni položaj: Vadeči so razdeljeni v pare. Vsak par stoji v svojem borilnem prostoru (približno 2mx2m) in se drži za kimono. Naloga: Na znak»hajime«morajo vadeči svoj par izriniti iz prostora. Tisti, ki prvi izrine svojega nasprotnika iz borilnega prostora,si pridobi točko. Ko zbere določeno število točk, zmaga (Slika 23). Modifikacije: v skupini, večji ali manjši borilni prostor, različne vrste borilnih prostorov. Slika 23.Izrivanje nasprotnika iz borilnega prostora. 58

62 SPOTIKANJE V KROGU KDOR PADE, IZPADE Začetni položaj: Vadeči se postavijo na sredino blazin v krog in se primejo za roke. Naloga: Na znak»hajime«morajo otroci s potiskanjem, vlečenjem, spotikanjem itd. nekoga spraviti na kolena ali na tla. Tisti, ki pade na tla, izpade iz igre (Slika 24).Zadnji otrok, ki stoji, zmaga. Modifikacije: vadeči se držijo za rokave kimon, vadeči se držijo na pasove, vadeči se držijo za reverje. Slika 24.Spotikanje v krogu. 59

63 3.6. IGRE NAVAJANJA, ZAUPANJA IN SPOZNAVANJA Z igrami navajanja, spoznavanja in zaupanja se otroci spoznavajo in navajajo na prisotnost ostalih otrok ter na dotike ostalih, nepoznanih vadečih, poleg tega se pri teh igrah začnejo že prva sodelovanja med vadečimi. Zato omenjene igre uporabljamo v prvem delu leta, kar nam omogoči lažje nadaljnje vodenje in dosego ciljev programa. HOJA SPOZNAVANJA PO ČRTAH Začetni položaj: Vadeči so razporejeni po prostoru tako, da vsak stoji na svoji črti (tam, kjer se stikajo blazine). Naloga: Vadeči hodijo po črtah. Ko nekoga srečajo, si podajo roko in se predstavijo. Nato nadaljujejo vsak svojo pot (Slika 25). Modifikacije: Ko se vadeči srečajo, se objamejo. Slika 25.Hoja spoznavanja po črtah. 60

64 »AVTOMOBILČKI«Začetni položaj: Vadeči so razdeljeni v pare terrazporejeni po prostoru. Eden v paru stoji za svojim partnerjem in ga drži za ramena (Slika 26). Naloga: Vadeči morasvoj par voditi po prostoru tako, da se pari med seboj ne zaletavajo. Modifikacije: prvi v paru ima zaprte oči, hitrejše ali počasnejše gibanje otrok. Slika 26.Začetni položaj pri igrici»avtomobilčki«. 61

65 3.7. IGRE POSLUŠANJA Razvoj sluha je najhitrejši prav v predšolskem obdobju. Pri predšolskem otroku je v primerjavi z odraslimi ostrina sluha za govor drugih oseb zelo slabo razvita. Otrok bo slišal besedo le, če bo povedana glasneje kot je njegova spodnja meja občutljivosti na zvoke (Horvat in Magajna, 1987).»Mierke je koncentracijo označil kot disciplinirano organizacijo pozornosti, usmerjeno v dojemanje in oblikovanje zaznavnih miselnih vsebin. Na grobo bi jo lahko opredelili kot usmerjeno pozornost, za katero je potrebna ustrezna zrelost, vaja, energija, zavestno zoževanje polja in še druge lastnosti in sposobnosti«(tancing, 1987, str. 251). Koncentracijo lahko razumemo kot osredotočenost na posamezen predmet, dogodek ali idejo (Tušak, 2009). Gibanje učitelja ali drugega otroka pritegne pozornost otrok. Usmerjanje pozornosti se da naučiti, zato moramo otroke navaditi, da bo pozoren na vaditeljeva navodila. Ena od metod za olajšanje učenja pozornosti je napovedovanje oziroma ukaz pod določenim pogojem, ki ga zastavlja vaditelj (npr.»ko rečem hop, počepnite!«). Trajanje otrokove pozornosti se sprva ob krajših in kasneje ob podaljševanju določenih nalog, na katere mora biti otrok pozoren, podaljša. Predstave in spomine sprva učimo tako, da začnemo z manjšimi zahtevami, kasneje te zahteve počasi povečujemo. Zato mora učitelj navodila sestavljati in jih podajati otrokom premišljeno in razumljivo, saj s takim načinom izboljšuje pozornost, slišni spomin ter razumevanje govora (Gasser, 2012). Kratkim navodilom naj sledi še hitra in nazorna demonstracija, saj tako pritegnemo otrokovo pozornost in pridobimo njihovo naklonjenost. Velik vpliv na poslušnost otrok v procesu vadbe judo vrtca ima koncentracija otrok. Pri otrocih, starih štiri in pet let, je koncentracija kratkotrajna. Mlajši otroci so sicer sposobni večkratne, zaporedne koncentracije z vmesnimi odmori, vendar ta koncentracija traja približno od trideset sekund do ene minute. Nato jim koncentracija močno pade. Zato je tudi trajanje iger in ostalih vadbenih vsebin v programu judo vrtec le okoli minute, saj daljša aktivnost na visoki koncentracijilahko privede do 62

66 prevelike utrujenosti otrok ali celo do poškodb (T. Kajtna, osebna komunikacija, ). NALOGE NA UKAZ ZADNJI NAREDI 3 POČEPE Začetni položaj: Vadeči stojijo in so razdeljeni po prostoru. Naloga: Vaditelj določi eno nalogo (npr. vsi se usedejo na rdeče blazine). Vadeči morajo čim hitreje nalogo izpolniti. Tisti, ki nalogo naredi zadnji, mora narediti vnaprej določeno nalogo.»hajime«tek,»matte«se USTAVIJO Začetni položaj: Vadeči stojijo in so razporejeni po prostoru. Naloga: Na ukaz»hajime«morajo vadeči začeti teči po prostoru, na ukaz»matte«pa se morajo čim hitreje ustaviti. Modifikacije: vaditelj izvaja povelja z različno jakostjo glasu ŠTEVILKE SE BORIJO ZA»COPAT«Začetni položaj: Vadeči so razdeljeni v dve skupini. Med seboj (lahko tudi s pomočjo vaditelja) določijo, kdo bo imel katero številko (če je npr. šest otrok, si otroci razdelijo številke od ena do šest). Nato se usedejo na tla za črto, ki določa igralni prostor. Na sredini, med obema skupinama, je položen copat. Naloga: Vaditelj pokliče eno številko. Vadeča s to številko iz obeh ekip morata čim hitreje priti po copat v določeni nalogi s strani vaditelja (npr. s sonožnimi poskoki). Tisti, ki prvi pride do copata, pridobi točko za svojo ekipo. Modifikacije: vaditelj lahko spreminja naloge vsaki številki posebej 63

67 POZORNOST NA»ZDAJ«- UČITELJ DAJE ZNAK ZELO POTIHO Začetni položaj: Vadeči stojijo v vrsti in so enakomerno razporejeni glede na širino prostora. Naloga: Ko reče vaditelj»zdaj«morajo vadeči čim hitreje priti na drugo stran blazin. Vaditelj govori različne izraze, podobne besedi»zdaj«. Tisti, ki se zmoti (prične delati določeno nalogo na napačen znak) in tisti, ki zadnji pride na drugo stran blazin, se mora vsesti in počakati do konca igre. Zmaga tisti, ki zadnji ostane v igri IGRE ZA TELESNI KONTAKT Telesni kontakt je pri večini otrok in odraslihomejen. Vsak posameznik prijemanje doživlja na svoj, drugačen način. Telesni stik, kontakt, prijemanje, objemanje itd., nekaterim povzroča veliko težav in čustvenih nasprotovanj. Spet drugi temu ne posvečajo pretirane pozornosti. Situacije nasprotovanja so brez nadzora in dodatnih nasvetov v tem obdobju odraščanja neprimerne. Otrok mora osvojiti nadzor nad svojim telesom, sprejeti družbene norme in primerno obnašanje, da lahko ustvari okolje polno medsebojnega spoštovanja in zaupanja. To poenotenje norm je rezultat moralnega učenja, ki ga poskušamo ustvariti med vadbo judo vrtca v prilagojeni in postopoma vpeljani igri nasprotovanja (Lꞌéveil judo des 4 et 5 ans, 2004). Doživljanje in sprejemanje telesnega kontakta moramo pri vsakem otroku spoštovati. Ker program judo vrtec temelji in stremi k učenju in spoznavanju otrok z osnovami juda in je telesni kontakt v judu ključnega pomena, moramo otroke postopno navajati tudi k temu. Pri vadbi judo vrtca si pomagamo z različnimi igrami za spodbujanje telesnega kontakta. 64

68 Igre stoje v paru ali v skupini IZVAJANJE NALOG V KROGU Začetni položaj: Vadeči stojijo v krogu in se držijo za roke(slika 27). Naloga: Vadeči morajo skupaj izvesti določeno nalogo (npr. počep) tako, da se med izvajanjem naloge ne smejo izpustiti. Modifikacije: vadeči se držijo za rokave kimon, vadeči se držijo za reverjekimon. Slika 27.Začetni položaj za izvajanje igric v krogu. 65

69 Igre sede in leže»podivjani ČRVI«Začetni položaj:vadeči so razporejeni po prostoru in ležijo na trebuhu. Naloga: Na znak»hajime«se začnejo plaziti po trebuhu po vseh blazinah. Ko srečajo drugega»črva«, ga potrepljajo po rami. Nato se črv ustavi in počaka, da se drugi splazi čez njega (Slika 28). Modifikacije: Ko se srečata, se eden postavi na vse štiri (v oporo spredaj), drugi pa se splazi po trebuhu skozi»hišico«. Ko se srečata, eden počaka na trebuhu, drugi se prekotali čez njega. Slika 28.»Podivjani črvi«. 66

70 »OBJEMANJE«LEŽE V PARIH Začetni položaj: Vadeči so razdeljeni v pare in razporejeni po prostoru. Pari ležijo na hrbtu, eden zraven drugega (Slika 29). Naloga: Na znak»hajime«se morajo s svojim parom čim hitreje objeti. Modifikacije: Različni začetni položaji vadečih. Slika 29.»Objemanje«v parih, leže; A) začetni položaj; B) igra. 67

71 3.9. IGRE ZA UMIRJANJE Pri vadbi v judo vrtcu so otroci zaradi igerzelo vzburjeni in utrujeni, zato moramo na koncu vsake vadbe otroke umiriti in sprostiti. Redna uporaba sprostitve kot del procesa umirjanja po treningu, nam olajša ponovno vzpostavitev fizičnega in psihičnega ravnotežja (Tancig,1987).»KEGLJI«Začetni položaj: Vadeči stojijo in so razporejeni po prostoru. Naloga: Vaditelj drži veliko mehko žogo. Žogo zakotali tako, da zadane enega od vadečih. Tisti, ki ga je zadela žoga,se uleže na hrbet in leži do konca igre. Modifikacije: Vadeči, ki jih je zadela žoga, izvedejo padec nazaj (Slika 30). Slika 30.»Keglji«. 68

72 »1, 2, 3, 4, 5, STOP!«Začetni položaj: Otroci stojijo v vrsti. Vaditelj določi enega izmed vadečih. Ta se postavi na drugo stran dvorane in se s hrbtom obrne proti ostalim vadečim tako, da jih ne vidi. Naloga: Tisti, ki je obrnjen stran od ostalih šteje»1,2,3,4,5, STOP!«. Vadeči se lahko medtem premikajo kot želijo. Ko zaslišijo besedo STOP se morajo takoj ustaviti. Tisti, ki šteje, se po besedi STOP obrne in pogleda ali se kdo od vadečih še premika. Če se je kdo premaknil, se mora vrniti na začetek. Zmaga tisti, ki se prvi dotakne vadečega, ki šteje (Slika 31). Modifikacije: Tisti, ki se premikajo, se morajo premikati na določen način (npr. morajo sonožno skakati, po vseh štirih itd.). Tisti, ki se premikajo, se morajo ustaviti tako kot vnaprej določi vaditelj (npr. morajo imeti dve nogi in eno roko na tleh itd.). Slika 31. Igra»1, 2, 3, 4, 5, STOP!«. 69

73 MASAŽA OTROK Z VELIKO ŽOGO Začetni položaj: Vadeči so razporejeni po prostoru in ležijo na trebuhu. Oči imajo zaprte. Naloga: Vaditelj drži veliko mehko žogo. Žogo nekajkrat povalja po vsakem otroku(slika 32). Modifikacije: V parih (vadeči nekajkrat povaljajo veliko ali malo mehko žogo po svojem paru). Slika 32.Masaža z veliko žogo. 70

74 PONAVLJANJE TEORIJE Otroci sedijo v krogu. Vaditelj vadečim zastavlja osnovna teoretičnavprašanja, ki so se jih predhodno že naučili (Slika 33). Slika 33.Ponavljanje teorije. 71

75 3.10. OSNOVE JUDA Pozdravi Pozdrav je v judu del tradicije in predstavlja vse dobre osebnostne lastnosti judoistov. S priklonom judoist izkazuje spoštovanje, hvaležnost in ponižnost (Brousso in Matsumoto, 2002).Pozdrav mora biti, ne glede na čustveno stanje judoista, pa naj si bo to jeza, veselje, utrujenost ali razburjenost, vedno miren, iskren in pravilen. Pozdrav je znak medsebojnega razumevanja in spoštovanja in izraža vljudnost in skromnost ter samoobvladovanje do nasprotnika, partnerja, publike itd. (Čuš, 2004). Pozdrav v znak spoštovanja vedno uporabljamo na začetku in koncu treninga. Vaditelj pred umirjeno vrsto pozdravi z besedo»rei«. Nato se predklonijovaditeljinvadeči. Pozdrav uporabljamo tudi na začetku in koncu vsake borbe ne glede na zmago, poraz in sposobnost nasprotnika. Pozdravimo tudi tatami (judo blazine oziroma borilni prostor) na katerega stopimo in ko ga zapustimo (Judo izpitni program, 2011). Poznamo dva načina pozdravljanja: POZDRAV STOJE TACHI REI Stojimo sproščeno, peti sta sklenjeni, roki sta sproščeno ob telesu, dlani sta sproščeni in obrnjeni proti telesu. V pasu se priklonimo za približno 25 do 30 stopinj.nato se dvignemo v začetni položaj (Slika 34). Slika 34.Pozdrav stoje. 72

76 POZDRAV KLEČE ZA REI Stojimo sproščeno, peti sta sklenjeni, roki sta sproščeno ob telesu. Z levo nogo stopimo nazaj in pokleknemo. Desno nogo priključimo. Dlani postavimo na tla pred koleni tako, da prsti na rokah tvorijo navidezni trikotnik in se priklonimo ter dvignemo v klečeči položaj. Nato vstanemo najprej z desno nogo, levo nogo priključimo (Slika 35). Slika 35.Pozdrav kleče. V programu judo vrtca otroke naučimoobe obliki pozdravljanja. Ob koncu programa predšolski otroci pozdrav stoje popolnoma osvojijo in razumejo, čemu je namenjen. Pozdrav kleče spoznajo le v grobem, saj večina otrok pri starosti štiri in pet let še ne ve, katera noga je desna in katera leva, kar je pomembno pri pozdravu kleče Potiskanja in vlečenja Potiskanja in vlečenja se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Pridemo v situacijo, ko težkega predmeta ne moremo prenesti, lahko pa ga potisnemo ali odvlečemo po podlagi. V judo vrtcus potiskanji in vlečenji otroke seznanimo tudi s pomočjo borilnih iger, izvedenih tako v parih kot v skupinah(pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002). V programu judo vrtec veliko časa posvetimo modifikacijam osnovnim in sestavljenim oblikam gibanja, saj je otrokovo dojemanje in razumevanje gibanj, kot so potiskanja in vlečenja v parih v vse smeri,pomembno za kasnejše izvajanje tehnik metov (Slika 36 in Slika 37). 73

77 Slika 36.A) potiskanje; B) upiranje. Slika 37.A) vlečenje; B) vlečenje- upiranje. 74

78 Osnovni prijem kimone GARD V judu poznamo tri osnovne prijeme za kimono, oziroma garde: desni, levi in centralni gard. Če držimo desni gard, moramo z desno roko držati partnerjev levirever(v višini ključnice), z levo roko pa partnerjev desni rokav(malo nižje od komolca).če držimo levi gard primemo ravno obratno, kar pomeni, da leva roka drži partnerjev desnirever, desna pa partnerjev levi rokav.centralni gard držimo z obema rokama za partnerjevareverjaali rokava (Judo izpitni program, 2011) (Slika 38). V judo borbah judoist oziroma tekmovalec ne sme potisniti prsta ali prstov v nasprotnikov rokav ali v spodnji rob hlačnice, niti se ne sme prijeti z»ovijanjem«nasprotnikovega rokava (Pozvek, 2010). Otroke že v judo vrtcu navajamo na pravilen prijem kimone ter jih naučimo pomena»nepravilnega«držanja kimone. V primeru, da kimono primemo z notranje strani rokava ali hlačnice, lahko pride do poškodb, prav tako se v tekmovalnem sistemu takšno ravnanje sankcionira s kaznijo (shido). Slika 38.A) desni gard; B) levi gard; C) centralni gard. 75

79 Šola padanja Tako predšolski kot šolski otroci so zaradi svojih lastnosti, sposobnosti in dinamičnega temperamenta bolj nagnjeni k nesrečam (Papalia idr., 2003). Dovzetnejši so za poškodbe glave in delov telesa, kjer kosti zaradi razvoja še niso pokostenele in so v najintenzivnejši fazi rasti (Videmšek, Mlinar, Meško in Karpljuk, 2008). Videmšek, Karpljuk, Meško in Štihec (2009) so ugotovili, da se med gibalno/športno dejavnostjo v vrtcu večkrat ponesrečijo dečki (73,6%) kot deklice (26,4%). Najpogosteje si otroci poškodujejoglavo (51,1%), noge (40,4%) ter roke (17%). Poškodbe so večinoma lažje, predvsem udarnine, ureznine in zvini, manj pa je zlomov. S kombinacijo koordinacije, ki jo pridobijo pri vadbi v judo vrtcu ter z znanjem padcev, se otroci pogosto, tudi izven športnih dejavnosti, med padanjem znajdejo intako ne pride do hujših poškodb. Pravilne izvedbe padcev zmanjšujejo strah otrok pred padanjem. Brez strahu pred padanjem se otroci lažje in hitreje učijo tehnike metov ter pridobijo borbeno samozavest, saj jih ni strah»padanja«. V judu poznamo naslednje padce: padec nazaj ushiroukemi, padec naprej maeukemi, padec v stran yokoukemi, judo preval naprej zempotenkai. Vse padce izvajamo v tekočemu gibanju, podobnemu kotaljenju žoge. Med kotaljenjem sledi udarjanje z desno, levo ali obema rokama po blazini, ki naj bojo v kotu glede na telo (Škraba, 1980). V programu judo vrtec učimo le nekatere padce, saj so padec naprej (maeukemi), judo preval naprej (zempotenkai) in končna oblika padca v stran (yokoukemi) za predšolske otrokeprezahtevni, saj le-ti niso dovolj fizično pripravljeni. 76

80 Padci, ki jih učimo v judo vrtcu PADEC NAZAJ USHIRO UKEMI Padec nazaj izvajamo stoje. Roki sta iztegnjeni v predročenju. Iz tega položaja se preko počepa povalimo po hrbtu in z iztegnjenima rokama udarimo po tleh, približno stopinj glede na telo. Glavo moramo zdržati 10 cm nad tlemi(čuš, 2004) (Slika 39). Slika 39.Padec nazaj. Padec nazaj je edini padec, ki ga morajo ob koncu programa judo vrtec otroci obvladati. Zato tudi na vadbah posvečamo veliko pozornosti prav izvedbi judo padca nazaj, ne glede na to, v kakšni obliki in okoliščinah ga otroci izvajajo. Z različnimi vajami in predvajami, ki jih uporabljamo za čim bolj optimalno učenje padca nazaj, vplivamo, poleg izboljšane koordinacije in moči, predvsem na izgubo strahu pred padanjem v smeri nazaj (padanje v»neznano«). Nekatere predvaje za padec nazaj (ushiroukemi): Udarjanje z iztegnjenimi rokami po tleh (najprej z glavo na tleh, nato z dvignjeno glavo).»žogica«(iz sedečega položaja se zakotalimo nazaj-naprej tako, da se ves čas kotaljenja držimo za kolena). Iz sedečega položaja preidemo nazaj na hrbet in udarimo z rokama po tleh (glavo zadržimo nad tlemi). Iz položaja čepe preidemo nazaj na hrbet in udarimo z rokama po tleh (glavo zadržimo nad tlemi). 77

81 Različne modifikacije padca nazaj: padec nazaj na debelo blazino, padec nazaj čez določene ovire, padec nazaj po spustu po klancu navzdol na debelo blazino (z asistenco vaditelja), izvedbe padca nazaj po določeni motorični nalogi (npr. preval naprej-padec nazaj). PADEC V STRAN YOKO UKEMI Padec v stran izvajamo stoje. Levo roko rahlo položimo na prsi. Desna roka je sproščeno ob telesu. Z desno nogo preidemo pred stojno levo nogo. Na stojni nogi počepnemo in se zakotalimo preko desnega boka po celem telesu. Iztegnjena desna roka ob pravem času udari po tleh ob telesu, 25 do 30 stopinj glede na telo. Glavo zadržimo nad tlemi, pogled imamo usmerjen v predel pasu. Izvajamo ga v obe strani. Tako v desno, kot tudi v levo. Padec v stran je osnova drugim padcem. Pravilna izvedba je pomembna za učenje novih oblik padanja, novih tehnik in reševanj (Čuš, 2004). Padec v stran učimo v judu vrtcu le z nekaterimi predvajami, saj je izvedba celotnega padca v stran za tako majhne otroke bistveno težja, kot izvedba padca nazaj. Ker so pravilne izvedbe vseh padcev pri judu zelo pomembne, je bolj smiselno otrokom v vrtcu posredovati čim več različnih gibalnih informacij s poudarkom na pravilnem udarcu z iztegnjeno roko ter zadržanjem glave nad tlemi (Slika 40). Slika 40.Predvaja padca v stran. Nekatere predvaje za padec v stran: kotaljenje z udarcem iztegnjene roke po tleh, padec v stran iz seda raznožno, padec v stran z višjega (lahko s partnerja, ki leži na trebuhu). 78

82 3.11. ETIČNA NAČELA JUDA Za judoiste v katerikoli starostni skupini, veljajo stroga etična načela. Le-tamorajo dosledno upoštevati na treningih, tekmovanjih in v zasebnem življenju. Etična načela juda so pravila lepega obnašanja, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, s tem pa krepijo medčloveške odnose in človeške vrednote. Judo kot šport in borilna veščina ne daje prednost le tekmovalnosti in vrhunskim rezultatom, ampak mu dodaja pozitivno vrednost, saj se pri judu družimo, zabavamo, spodbujamo prijateljsko obnašanje in strpnost do drugih in drugačnih, spodbujamo šibkejše, ter razvijamo občutek za odgovornost. Pomembno je tudi, da se naučimo obvladovati veselje, radost, jezo ali razočaranje po tekmovanju in čestitati nasprotniku ne glede na rezultat oziroma dosežek (Čuš, 2004). Ker sčasoma načela postanejo otrokov način življenja, moramo že najmlajše otroke poučevati o pravilih lepega obnašanja in vedenja Etika judoistov na treningih, tekmovanjih in v zasebnem življenju Prvo področje etičnih načel juda je športnikovo obnašanje na treningih, tekmovanjih in v zasebnem življenju. Judoist mora vedno pomagati šibkejšim in jih spodbujati, da bodo v športu uživali. Znanje in sposobnosti vsakega nasprotnika mora spoštovati. Uspešnejšim od sebe mora čestitati, kljub možnim notranjim nasprotovanjem. Ne sme biti nasilen in tudi ne sme spodbujati nasilnih situacij in dejanj. Na tekmovanjih mora gledalcem, tekmovalcem, trenerjem in sodnikom s svojim zglednim obnašanjem pustiti pozitivne občutke (Čuš, 2004). V judo vrtcu otroke navajamo na naslednja pravila: Ob vstopu v dvorano morajo vadeči pozdraviti, pospraviti pijačo na primerno mesto in zložiti copate. Preden stopijo na judo blazine morajo blazine pozdraviti (pozdrav stoje). Ob začetku in koncu vadbe jih navajamo na vrsto (pred pozdravom se umirijo). Judo pozdrav ni samo pozdrav ob začetku in koncu vadbe, ampak je tudi znak spoštovanja do prijateljev in nasprotnikov med borilnimi igrami. 79

83 Osebna higiena in športna oprema Drugo področje etičnih načel juda je športnikova osebna higiena in njegova športna oprema. Je zelo pomembno področje posameznikove športne kariere, saj je skrbna in urejena osebna higiena del človekovega urejenega življenja. Športna oprema vsakega judoista je kimono, hlače, pas (obi) in natikači. Poleg tega, pa morajo imeti tudi povoj, obliž, brisačo in milo (Čuš, 2004). V judo vrtcu otroke navajamo na naslednja pravila: Na judo blazine otroci in trenerji stopajo in vadijo bosi. Lasje morajo biti speti. Ne smejo nositi verižic, zapestnic, ur, uhanov itd. Kimono naj bo urejen. Otroci ob koncu programa judo vrtec vedo, kaj morajo prinesti s seboj na trening juda (kimono, hlače, pas, copate in pijačo). Naučijo se tudi pomena nošenja copat (da jude blazine ostanejo čiste) in pravilne urejenosti kimona (pravilno prekrižan kimono, vozel pasu mora biti na trebuhu itd.) Hišni red in urejenost telovadnice Tretje področje etičnih načel juda je urejenost telovadnice, v kateri poteka vadba juda in za katero veljajo določena pravila, ter predpisan hišni red. Z upoštevanjem in spoštovanjem tako urejenosti telovadnice kot hišnega reda,se otroci skozi proces treniranja učijo tudi samodiscipline (Čuš, 2004). V judo vrtcu otroke navajamo na naslednja pravila: Skozi celotno vadbo judo vrtca otroci ne smejo ležati na judo blazinah, razen v primeru, da tako naroči vaditelj. V primeru, da morajo otroci na toaleto, si morajo obuti copate. V primeru, da morajo otroci na toaleto, si morajo umiti roke. Po vadbi judo vrtca skupaj z vaditelji pospravijo blazine (v primeru, da je to potrebno). Pomemben del etičnih načel pa je tudi zavezovanje pasu (obi). Barva pasu v judu pomeni stopnjo doseženega znanjajudoista in njegovih uspehov. Pravilno 80

84 zavezovanje pasu v judu določa Kodokan in tekmovalna pravila Evropske judo zveze. Sistem za napredovanje po pasovih je določen s pravilnikom Judo zveze Slovenije o napredovanju po pasovih. V judo vrtcu otroke seznanjamo s pravilnim zavezovanjem pasu samo informativno, naučimo jih, da je pravilno zavezan pas pomemben del juda kot športa. Učimo jih predvsem z zgledom in nenehnim popravljanjem pasu med vadbo. Kljub temu, da nekateri otroci ob koncu programa znajo pravilno zavezati pas, na vadbah ne posvečamo posebne pozornosti pravilnemu zavezovanju pasu, saj je za njih to še pretežko. Vsekakor pa tako znanje še posebej pohvalimo RAZLIČNE POPESTRITVENE DEJAVNOSTI JUDO VRTCA Pri izvajanju programa judo vrtec stremimo k čim večji raznolikosti podajanja vsebin med samo vadbo ter med vadbami. Raznolikost in dinamičnost vadbe vzbujata zanimanje otrok za vadbene vsebine. Otrokovo pozornost, navdušenje in zanimanje moramo spremljati in jo vzdrževati celo leto. Za popestritev vadbe lahko uporabimo tudi različne dejavnosti kot so tekmovanja, nastopi, izpit za znakec, itd Tekmovanja Tekmovalnost lahko opredelimo na več načinov. Tekmovalnost je lahko tudi izraz otrokove agresivnosti, ki je lahko v neki meri prirojena. S tekmovanji z otroci oziroma vrstniki si otrok ustvarja predstavo o sebi, ter išče svoj socialni položaj (Zupančič in Justin, 1991). Ker štiri in pet let stari otroci radi tekmujejo in se za rezultat tudi zanimajo, se s prvimi tekmovanji v judu otroci seznanijo že v programu judo vrtec. To so prijateljska in klubska tekmovanja, s prilagojenimi pravili. Te vrste tekmovanj so namenjene predvsemseznanjanju otrok s potekom samih tekmovanj, s spoznanjem in soočanjem z lastno tremo in upoštevanjem osnovnih judo pravil ter druženju. Na tovrstnih tekmovanjih mora biti vsak tekmovalec na koncu nagrajen, saj želimo vse tekmovalce na nek način pohvaliti za trud in pogum, ne glede na njihovo uvrstitev. 81

85 Nastopi Videmškova in Pišot (2007) navajata, da je javni nastop oblika prikaza športnih aktivnosti in dosežkov na določenem športnem področju, ter da je cilj prikazati doseženo znanje in rezultate načrtnega dela. Nastopi, na katerih otroci pokažejo svoje znanje, so zelo dobrodošli. Na nastopih ni prisotna trema v tolikšni meri kot na tekmovanjih. Na nastopih vsi otroci pokažejo predvsem tista znanja, ki jih obvladajo. Zato jim je tovrstni prikaz znanjazelo všeč in je dodatna pozitivna motivacija za nadaljnje treninge Izpit za znakec Napredovanje po pasovih določa pravilnik o napredovanju po pasovih Judo zveze Slovenije. Poznamo šolske (kyu) in mojstrske (dan) pasove (Škraba, 1980). Ker v judo vrtcu želimo otrokom v največji meri približati judo kot šport in seveda kot borilno veščino, sledimo njegovim moralnim in etičnim načelom ter tudi sami tradiciji. Zato se tudi otroci v judo vrtcu ob koncu sezone soočijo z izpitom za rumen ali oranžen znakec (odvisno, katero leto otrok obiskuje program judo vrtca). Izpit za rumen znakec opravljajo tisti otroci, ki so program judo vrtec obiskovali prvo leto, izpit za oranžen znakec pa otroci, ki so judo vrtec obiskovali že drugo leto (Slika 41). Vsebina izpitnega programa se med klubi razlikuje in je interni dogovor med strokovnimi delavci kluba, vsekakor pa vsi izpitni programi vsebujejo osnovno motoriko, elemente juda (potiskanja, upiranja, vlečenja itd.), sumo borbo ter osnovne borilne igre v parterju. Slika 41. Pridobljeni znakciz opravljenimiizpiti v programu judo vrtec v JK Golovec. 82