MODEL ZDRUŽEVANJA PODATKOV ZA IZBOLJŠANJE UINKOVITOSTI ELEKTRONSKEGA BANNIŠTVA

Size: px
Start display at page:

Download "MODEL ZDRUŽEVANJA PODATKOV ZA IZBOLJŠANJE UINKOVITOSTI ELEKTRONSKEGA BANNIŠTVA"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu MODEL ZDRUŽEVANJA PODATKOV ZA IZBOLJŠANJE UINKOVITOSTI ELEKTRONSKEGA BANNIŠTVA Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovi Kandidat: Borut Bizjak Kranj, Februar 2008

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju profesorju red. prof. dr. Vladislavu Rajkoviu Hvala gospodu Janezu Demšarju z UniCredit Banke Slovenija d.d. za pomo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi gospodu Petru Ceranji, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo. Predvsem pa se zahvaljujem moji bližnjim za vso podporo, ki mi jo nudijo.

3 POVZETEK Diplomska naloga obravnava problem razpršenosti podatkov pri procesu zagotavljanja uinkovitega sistema elektronskega banništva v UniCredit Banki Slovenija d.d. (v nadaljevanju: banka). Podatki o treh sistemih elektronskega banništva se nahajajo v številnih samostojnih in med seboj loenih bazah, kar podpori uporabnikom onemogoa uinkovito in produktivno delo. Zato je namen diplomske naloge predstaviti nart združitve teh podatkovnih baz v eno skupno bazo, do katere bi podpora uporabnikom dostopala preko ene vstopne toke oziroma enega programa. Posledino se bo odzivni as za vzpostavitev uinkovitega delovanja elektronskega banništva skrajšal, banka pa bo na ta nain zagotovila kvalitetnejšo uporabo sistema samega. V prvem delu predstavljam problem, okolje, v katerem deluje elektronsko banništvo banke, predpostavke in omejitve, metode dela in podatkovne baze. V drugem delu podrobno opisujem programe in sisteme, ki služijo podpori elektronskemu banništvu, hkrati pa analiziram trenutno stanje in podajam kritino analizo. V tretjem delu razvijam idejo o združitvi podatkov, kritinih dejavnikih za uspeh in izdelam SWOT analizo za ponujeno rešitev. KLJUNE BESEDE - Elektronsko banništvo - Združevanje podatkov - Pomo uporabnikom - Pametna kartica

4 ABSTRACT The thesis deals with a problem of separated databases in the process of assuring electronic banking systems in UniCredit Bank Slovenija d.d. The databases of three electronic banking systems are mostly independent and not linked together, which is a big problem for the users support team. Because of this problem they can t operate efficient and productively. The purpose of this thesis is to present the plan of merger of these databases in one joint database, to which the users support team will access through one entrance point or one program. Consecutively this will help the users support team to reduce response which is needed in assuring the electronic banking systems, in administrative work and assuring helpdesk for users. In the first part of the thesis I m presenting the problem, the environment in which the electronic banking works, assumptions and restraints, methods of work and database theory. In second part is a detailed description of applications and systems, which are serving as a support for electronic banking. I m also introducing the current situation and the critical analysis. In third part, the idea of joint database is introduced, also critical factors for success and SWOT analysis for offered solution. KEYWORDS - Electronic banking - Gathering of information - Helpdesk - Smart Card

5 KAZALO 1 Uvod Predstavitev problema UniCredit Banka Slovenija d.d. v Sloveniji Oddelek»Elektronsko banništvo« Predpostavke in omejitve Metode dela Predstavitev podatkovnih baz Programi in datoteke za administracijo Predstavitev programov MC Admin Admin E-bank in AR Admin CRM Admin Online b@nke Core Spremne preglednice za administriranje Preglednice za Online b@nko Preglednice za Multicash Preglednice za E-bank Podatki v skupnih sistemih Proces zagotavljanja uinkovitega delovanja elektronskega banništva Standardni nain Nestandardni nain Kritina analiza Združitev podatkov Podatki o komitentu Podatki o namestitvah Podatki Online b@nka Podatki E-bank Podatki - Multicash Prenovljeni procesi Kritini dejavniki uspeha Analiza SWOT Zakljuek...39 Literatura in viri...40 Kazalo slik...41 Kazalo tabel...41 Kazalo grafov...41 Kratice in akronimi...42

6 1 Uvod 1.1 Predstavitev problema V modernem finannem poslovanju postaja elektronsko banništvo ena najpomembnejših komunikacijskih poti med banko in njenimi komitenti. Obenem je jasno, da si brezhibnega delovanja sistema elektronskega banništva ni mogoe predstavljati brez uinkovite notranje podpore. Znotraj oddelka elektronsko banništvo deluje skupina, imenovana Podpora uporabnikom sistemov elektronskega banništva (v nadaljevanju:»podpora«). Naloga te skupine je administriranje novih in obstojeih komitentov, ter zagotavljanje pomoi v primeru nejasnosti oziroma težav s sistemi. Tehnikom v podpori je na voljo ve administratorskih programov oziroma preglednic, ki predstavljajo nepogrešljiv vir podatkov pri administriranju in pomoi komitentom. Ker so ti podatki razpršeni v ve programov in razpredelnic, je delo, ki ga opravljajo tehniki, zamudno, nepregledno in dopuša možnost razlinih napak, ki se najvekrat pojavijo pri»vklopih«novih podjetij v sisteme elektronskega banništva. Proces namre zahteva usklajeno delovanje oddelka elektronsko banništvo in oddelka poslovanje s podjetji. Zato je namen diplomske naloge predstaviti možnost združitve vseh podatkov v eno centralno bazo, ki se bo osveževala enkrat dnevno. Na ta nain se bo znatno skrajšal as med»vklopom«in»oživitvijo«sistema, hkrati pa bo zagotovljena tudi hitrejša pomo obstojeim uporabnikom. Korektno podporo uporabnikom ponuja tudi obstojei sistem, a je zaradi obilice namešenih programov in razpredelnic ve ali manj zakrnel in nepregleden. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 1

7 1.2 UniCredit Banka Slovenija d.d. v Sloveniji V Slovenijo je prva banka z veinskim tujim kapitalom (60-odstotnim deležem) prišla 24. januarja To je bila Landerbank Ljubljana, ki se je z združitvijo s Zentralsparkasse v Avstriji 28. novembra 1991 preimenovala v Bank Austria d.d., Ljubljana. Z nakupom 56% deleža Nove banke je 26. marca 1992 v Slovenijo prišla tudi banka Creditanstalt. Matini banki Bank Austira Dunaj in Creditanstalt Dunaj sta v procesu dokapitalizacije in z odkupom deležev drugih deleniarjev poveali lastniški delež do 99.5%. 2. novembra 1998 se je banka Creditanstalt pripojila k Bank Austria. Združitev obeh bank v Ljubljani je rezultat poslovne strategije veinskega lastnika obeh bank Bank Austria Creditanstalt International AG Dunaj. Celotno poslovanje obeh bank je na ta nain poenoteno, s imer je dosežena še veja poslovna uinkovitost, tudi v Sloveniji. Leta 2001 HVB München prevzame Bank Austria Creditanstalt AG Dunaj, s tem Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana postane lanica skupine HVB Group. Leta 2005 UniCredit Group prevzame HVB München, s tem Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana postane lanica skupine UniCredit Group. V zaetku septembra leta 2007 se Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana tudi uradno preimenuje v UniCredit Banka Slovenija d.d., katere blagovna znamka se glasi»unicredit Bank«. Danes je UniCredit Banka Slovenija d.d. ena izmed vodilnih bank v Sloveniji. Med komitente banke štejemo 80 izmed 100 najvejih podjetij v državi. V zasebnem sektorju se je banka osredotoila na financiranje nepreminin in tuje investicijske sklade. Upravo banke sestavljajo: Dr. France Arhar predsednik uprave Dr. Heribert Fernau lan uprave Mag. Stefan Vavti lan uprave Organizacijska struktura banke - divizije: Poslovanje s podjetji Prodajna mreža Podpora prodaji Upravljanje s tveganji Zakladništvo Finance in tržna tveganja Banne operacije Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 2

8 1.2.1 Oddelek»Elektronsko banništvo«oddelek elektronsko banništvo deluje v sklopu divizije Banne operacije. Zametki oddelka segajo v leto 1999, ko se je znotraj oddelka informacijska tehnologija ustanovila skupina za elektronsko banništvo. Junija 1999 smo pridobili prve stranke, ki so zaele uporabljati sistem MultiCash. Ta je bil namenjen tako izvajanju domaega (pilotskega sistema) kot tudi mednarodnega plailnega prometa. Obseg dela in število strank sta se nenehno poveevala, kar je pripeljalo do spremembe naina dela in ustanovitve oddelka elektronsko banništvo. Oddelek sestavljajo vodja oddelka, uslužbenci, za dodatno pomo pa skrbijo tudi študenti. Slika 1: Struktura divizije banne operacije (vir: banka) Oddelek je odgovoren je za: vzdrževanje in razvoj sistemov elektronskega banništva, namešanje in predstavitev sistemov pri komitentih, podporo komitentom po namestitvi, odpravljanje sistemskih problemov, podporo drugim oddelkom in divizijam pri razvoju novih elektronskih storitev (predvsem diviziji»poslovanje s podjetji«in»poslovanje z obani«). Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 3

9 Delo je razdeljeno na dve podroji/skupini:»podpora komitentom«skrbi za: - posredovanje informacij o sistemih, storitvah in ceni - zagotavljanje sistemov elektronskega banništva, - namešanje in usposabljanje, - pomo uporabnikom, - pripravo prironikov za stranke, - reševanje enostavnih napak in problemov, - reševanje reklamacij, - obraunavanje stroškov, - vodenje dokumentacije, - sodelovanje v projektih.»razvoj sistemov«pa je odgovoren za: - izdelavo specifikacij za nove funkcionalnosti, - odpravljanje težjih napak in problemov, - testiranje novih funkcionalnosti in korekcije napak, - razvoj v informacijskem sistemu banke, - posebne projekte za zahtevnejše stranke - usklajevanje razvojev z drugimi bankami v Sloveniji in v skupini Unicredit, - optimiziranje delovnih postopkov v oddelku in med drugimi oddelki, - sodelovanje v projektih. 1.3 Predpostavke in omejitve Kot predpostavko bom uporabil kompleksnost iskanja podatkov v administratorskih programih in razpredelnicah, ki ga tehnik elektronskega banništva opravi pri reševanju težav uporabnikov. To opravilo naj bi z uvedbo enega samega administratorskega programa znatno poenostavili, saj naj bi z novim procesom dela združili vse podatke, ki so potrebni za uspešno opravljanje procesa zagotavljanja uinkovitega delovanja elektronskega banništva in procesa pomoi uporabnikom. 1.4 Metode dela Metode dela, ki jih bom uporabil pri izdelavi diplomskega dela, temeljijo na prouevanju obstojeih sistemih elektronskega banništva, ki jih trži banka. Temeljito bom preuil vsak sistem in odkril pomanjkljivosti, s katerimi se tehniki elektronskega banništva sooajo pri administriranju uporabnikov. Pri teoretinem opisu sistemov in administratorskih programov si bom pomagal z raznimi prironiki, ki obstajajo za uporabnike, prironiki za administratorje ter internimi dokumenti banke. Pri izdelavi se bom oprl tudi na znanje tehnikov elektronskega banništva, ki mi bodo pojasnili morebitne nejasnosti. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 4

10 2 Predstavitev podatkovnih baz Besedna zveza podatkovna baza je bolj ali manj dobesedni prevod ameriškega izraza»database«in ne odraža pravega pomena izvirnika. Po slovensko bi morali govoriti o podatkovni osnovi, s imer bi se veliko bolj približali pravemu pomenu, saj gre za tisto osnovo, ki omogoa izvajanje vseh mogoih uporabniških programov, ki morajo za svoje izvajanje podatke od nekod rpati. Podatkovna osnova je obiajno tisti temelj, ki omogoa komunikacijo, interakcijo z okoljem. V nadaljevanju bom vseeno uporabljal uveljavljeno besedo podatkovna baza. Podatkovna baza zajema tiste podatke, ki omogoajo posamezniku ali organizaciji shraniti na pomnilniški medij tisti del svojega znanja, ki se nanaša na pomnjenje dejstev. Iz tega razumevanja podatkov sledi definicija podatkovne baze: (1) Podatkovna baza je model okolja, ki služi kot osnova za sprejemanje odloitev in izvajanje akcij. Podatkovna baza torej podpira interakcije med lovekom in njegovim okoljem (slika 1): dogajanja v okolju se registrirajo v obliki podatkov, s katerimi se ažurirajo podatki, shranjeni v podatkovni bazi; lovek interpretira podatke v podatkovni bazi in na osnovi pridobljene informacije ter lastnega znanja sprejema odloitve, ki vodijo do akcij v okolju; akcije lahko sproža tudi raunalniška obdelava podatkov; akcije so del dogajanja v okolju, zato se tudi podatki o njih zabeležijo v podatkovni bazi; v podatkovni bazi se ne shranjujejo vsi po vrsti, iz okolja izvirajoi podatki,, nekateri izmed njih služijo le kot neke vrste sprožilec, ki loveka vzpodbudi k razmišljanju, iskanju dodatnih podatkov in nato k ukrepanju. Iz definicije (1) tudi sledi, da so podatki osnova, na kateri temelji celovito delovanje organizacije, zato je potrebno z njimi, enako kot z ostalimi sredstvi organizacije, smiselno upravljati. Na podatkovno bazo lahko gledamo tudi z bolj tehninega vidika, o emer govorita naslednji dve definiciji: (2) Podatkovna baza je zbirka med seboj pomensko povezanih podatkov, ki so shranjeni v raunalniškem sistemu, dostop do njih je centraliziran in omogoen s pomojo sistema za upravljanje podatkovnih baz. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 5

11 (3) Podatkovna baza je mehanizirana, veuporabniška, formalno definirana in centralno nadzorovana zbirka podatkov. Slika 2: Podatkovna baza model okolja (vir: Tomaž M. Podatkovne baze) Iz tega sledi, da se v podatkovni bazi shranjujejo podatki, ki se nanašajo na doloen del sveta, v katerem so vse stvari in dogajanja med seboj povezani; da je podatkovna baza raunalniško podprta; da obstaja centralni mehanizem za nadzor in dostop do podatkov (sistem za upravljanje podatkovnih baz); da obstaja predpis, kakšni in kateri podatki se nahajajo v podatkovni bazi, ter kakšen je njihov pomen. (Tomaž Mohori, Podatkovne baze) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 6

12 Zgodovina Prvi sistem za upravljanje baz podatkov je bil razvit v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaetnik na tem podroju je bil Charles Bachman. Bachmanovi zgodnji zapisi kažejo, da je bil njegov cilj ustvariti bolj uinkovito uporabo novih, razpoložljivih naprav za shranjevanje. Do takrat so se podatki obdelovali luknjastih karticah in magnetnih zapisih. V tem asu sta se razvila dva pomembna modela: CODASYL je razvil»mrežni model«, ki je temeljil na Bachmanovih idejah,»hierarhini model«, razvit v podjetju North American Rockwell, kasneje uporabljen kot temelj IBM-ovega IMS produkta. Relacijski model je leta 1970 predstavil E.F. Codd. Kritiziral je obstojee sisteme, ki naj bi mešali abstraktni opis informacijske strukture z opisom mehanizma s fizinim dostopom. Vseeno je ta model še nekaj asa ostal samo na papirju. Med prvimi, ki so sistem implementirali, je bil Micheal Stonebraker z univerze Berkeley. Oba primera sta predstavljala prototipni rešitvi, predstavljeni leta Prva komercialna produkta Oracle in DB2 sta se pojavila šele okoli leta V osemdesetih letih so se raziskave osredotoile na distribuirane podatkovne baze in strojno opremo podatkovnih baz, a je imel ta razvoj na trgu zelo majhen vpliv. Sredi devetdesetih veji pomen pridobijo objektno usmerjene podatkovne baze, saj brez teh ni bilo mogoe operirati z bolj kompleksnimi (prostorskimi, strojnimi in multimedijskimi) podatki. Nekatere izmed teh idej so prevzeli prodajalci relacijskega modela, dodali pa so mu še nekatere nove funkcije. V devetdesetih so se razširile tudi podatkovne baze odprte kode, kot so PostgreSQL in MySQL. Baza XML v zadnjih letih v razvoju podatkovnih baz zavzema najpomembnejšo vlogo. Podobno kot pri objektnih podatkovnih bazah je omenjena baza pripomogla k odprtju mnogih novih podjetij, hkrati pa so kljune ideje baze XML integrirali v obstojee relacijske modele tudi drugi uporabniki (programerji). Namen XML podatkovnih baz je odstraniti tradicionalno loitev med dokumenti in podatki, kar naj bi omogoilo shranjevanje informacij na enem mestu, ne glede na to ali so visoko strukturirane ali ne. Vrste podatkovnih modelov Podatkovni model je strukturni in opisni mehanizem, s pomojo katerega specificiramo zunanje konceptualno in notranjo shemo podatkovne baze. Relacijski podatkovni model sodi med površinske modele in se uporablja za predstavitev podatkovne baze na konceptualnem in zunanjem nivoju, hkrati pa je tudi sredstvo za specifikacijo konceptualne in zunanjih shem. Kot opisni in strukturirani mehanizem je vgrajen v sisteme za upravljanje relacijskih podatkovnih baz. Odlikujejo ga predvsem naslednje lastnosti: Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 7

13 formalno je definiran in osnovan na matematinih strukturah; ne vsebuje elementov fizinega shranjevanja podatkov, s imer je zagotovljena fizina podatkovna neodvisnost; relacije so prestavljive s tabelami, ki jih lovek že od nekdaj uporablja in so mu zato tudi dobro razumljive. Relacijska podatkovna baza se uporabniku kaže kot množica tabel. Vsaka tabela je sestavljena iz dveh delov elne vrstice in podatkovnih vrstic. V relacijski terminologiji se elna vrstica imenuje»relacijska shema«, podatkovna vrstica pa»relacije«. elna vrstica pojasnjuje pomen posameznih stolpcev v tabeli, na osnovi kompatibilnega pomena stolpcev pa je tabele mogoe povezati tudi med seboj. Uporabniku so dostopne osnovne tabele, katerih vrstice so fizino shranjene v fizini podatkovni bazi, na voljo pa so mu tudi nad osnovnimi tabelami definirane navidezne tabele, ki nimajo neposredne fizine predstavitve. Vsebina tabel je uporabniku dostopna s pomojo povpraševalnih jezikov, ki so osnovani na relacijski algebri ali na relacijskem raunu. Predstavnik nepostopkovnih jezikov, ki je doživel standardizacijo v svetovnem merilu, je SQL. SQL ni le povpraševalni jezik, pa pa je generaliziran do te mere, da obsega tudi sredstva za definicijo podatkovnih struktur, specifikacijo integritetnih omejitev, možnost podeljevanja pristopnih dovoljen in zašito celovitosti podatkovne baze. Osnovna koncepta relacijskega podatkovnega modela sta domena in relacija. Relacija je definirana nad množico domen. Domene so množice, njihovi elementi pa so vrednosti, predstavljive v obliki podatkov, ki se lahko hranijo in obdelujejo v raunalniku. Mrežni podatkovni model sodi v vrsto površinskih podatkovnih modelov in se uporablja za predstavitev podatkov na konceptualnem in zunanjem nivoju mrežne podatkovne baze. Za vpeljavo mrežnega podatkovnega modela v sisteme za upravljanje podatkovnih baz je zaslužen komite CODASYL. Karakteristika sistemov za upravljanje podatkovnih baz, ki temeljijo na CODASYL-ovem modelu, je razvidna v tesni povezanosti med organizacijo podatkov na konceptualnem in notranjem nivoju. Hierarhini podatkovni model je tudi eden izmed»treh velikih«površinskih podatkovnih modelov, ki se uporabljajo za opis podatkov na konceptualnem in zunanjem nivoju podatkovne baze. Hierarhini model je poseben primer mrežnega modela, z zgodovinskega vidika pa bi morali rei, da je mrežni model generalizacija hierarhinega. Ko govorimo o hierarhinem podatkovnem modelu, imamo obiajno v mislih sistem IMS, implementiran pri IBM-u. Njegov izvor sega še v ase, ko se je fizina Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 8

14 podatkovna baza shranjevala na magnetnih trakovih. Od tod izvira tudi njegova tesna povezanost s fizino organizacijo podatkov. Uporabniški pogled na hierarhino podatkovno bazo je pogled na gozd, ki ga sestavljajo drevesa. Na konceptualnem in notranjem nivoju, ki nista strogo loena med seboj, pa model dopuša tudi povezavo dreves iz razlinih gozdov med seboj, kar pomeni, da je konceptualna podatkovna struktura pravzaprav mreža. Sestavni del hierarhinega podatkovnega modela je tudi jezik za rokovanje s podatki imenovan DL/1. Ker se uporablja na zunanjem nivoju, podpira le hierarhien dostop do podatkov, in sicer dostop do dreves posameznega gozda. Podobno, kot pri relacijskem modelu, kjer imamo opravka z osnovnimi in navideznimi tabelami, so tudi gozdovi, do katerih dostopa uporabnik, lahko fizino obstojei v podatkovni bazi ali pa le navidezni, dejansko pa sestavljeni iz ve fizino shranjenih gozdov. Uporabniku se tako hierarhina podatkovna baza kaže kot množica gozdov, od katerih mu je v doloenem trenutku dostopen le en sam. (Tomaž Mohori, Podatkovne baze) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 9

15 3 Programi in datoteke za administracijo 3.1 Predstavitev programov Banka na podroju elektronskega banništva trži tri sisteme, ki omogoajo plaevanje preko spleta. V naslednjem sklopu predstavljam programe in preglednice, ki tehnikom služijo kot podpora pri administriranju uporabnikov in reševanju specifinih težav v okviru službe za pomo uporabnikom MC Admin MultiCash je program, ki je namenjen opravljanju razlinih storitev v elektronskem banništvu. Razvilo ga je nemško podjetje Omikron in je standarden program znotraj banne skupine. Uporabljajo ga v ve kot dvajsetih evropskih državah. Program omogoa opravljanje plail in upravljanje raunov, odprtih v katerikoli podružnici HVB banke in v skoraj vseh evropskih bankah. Omogoa tudi distribuirano podpisovanje, kar pomeni, da je podpisovanje nalogov možno opraviti z razlinih in oddaljenejših lokacij. MC Admin je aplikacija, ki se uporablja za administracijo funkcij in podatkov programa MultiCash na strani bannega strežnika. MC Admin ima ve funkcij: Administriranje uporabniških podatkov Pošiljanje razlinih sporoil, podatkov in datotek uporabnikom MC Podroben pregled prejetih plailnih datotek in pregled poslanih izpiskov Administracija uporabnikov MC Admina Administriranje oddaljenega podpisovanja Generiranje BPD (Bank Parameter File) datotek, kjer so shranjeni komunikacijski podatki za povezovanje na banni strežnik. Ta datoteka je osnova za povezovanje posameznega uporabnika za pošiljanje ali prevzem podatkov iz bannega strežnika. Program je bil v celoti razvit v podjetju OMIKRON. To je nemško podjetje z sedežem v Kolnu, ki je specializirano za programiranje razlinih bannih sistemov in sistemov za elektronsko banništvo. MC Admin je namenjen upravljanju podatkov o: podjetjih (customers) raunih (accounts) uporabnikih (users) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 10

16 RAUNI KLIJENTI - podatki o raunu - pooblašenci na raunih - prenos izpiskov MC ADMIN UPORABNIKI - podatki o uporabniku - tip podpisa (E, A, B) - dovoljeni tipi komunik. sej - ES limit in dnevni limit - BPD datoteka - potrjevanje ES kljuev - podatki o podjetju - tip komunikacije - oddaljeno podpisovanje - dnevni limit - število podpisov - dovoljeni tipi komunik. sej Slika 3: Upravljanje s podatki uporabnikov za MC Admin (vir: banka) Admin E-bank in AR Admin Sistem E-bank, pod okriljem mednarodno priznanega podjetja Halcom d.d., obsega rešitve elektronske banke v domaem in tujem plailnem prometu. V banki uporabljamo dve uporabniški razliici: Personal E-bank je razliica za manjša in srednje velika podjetja, kjer je ena oseba pooblašena za dostop do elektronske banke. Corporate E-bank program je namenjen podjetjem in drugim organizacijam, v katerih je ve oseb pooblašenih za delo z elektronsko banko. Je t.i. veuporabniška razliica, ki omogoa hkratni dostop vsem uporabnikom, ki so pooblašeni za dostop do elektronske banke. Rešitev je primerna tudi za raunovodska podjetja, ki v imenu svojih strank pripravljajo in knjižijo transakcije na njihovih raunih. Corporate E-bank omogoa dostop do vseh raunov svojih strank prek iste aplikacije in z isto pametno kartico»ena za vse«. Aplikacija Admin E-bank služi podpori sistemu E-bank in je namenjena administratorjem tehnikom, ki upravljajo in vzdržujejo register uporabnikov družine programskih izdelkov E-bank. Admin E-bank podpira naslednje sklope upravljanja uporabnikov in njihovih raunov E-bank: Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 11

17 upravljanje administratorjev: spreminjanje in pregledovanje pristojnosti administratorja pri delu z E-Bank/Admin pregled uporabnikov E-bank: pregled uporabnikov in njihovih certifikatov, ki so bili vklopljeni s strani banke upravljanje uporabnikov E-bank: med upravljanje sodijo vklopi in spremembe uporabniških pravic pri uporabnikih. Pomemben podatek pri uporabniških pravicah je podatek o podpisnih pravicah kategorija podpisa blokiranje uporabnikov E-bank: administrator lahko blokira posameznega uporabnika ali celoten raun s tem blokira tudi pravice vseh uporabnikov rauna. pregled stanja, prometa, nalogov: pregledovanje stanja, prometa na raunu komitenta in nalogov, poslanih preko E-bank. pošiljanje posaminih obvestil in datotek: je opravilo, s katerim administrator pošlje obvestilo oziroma datoteko posameznemu lastniku raunov ali pa vsem lastnikom raunov v banki. Gre za nekakšno elektronsko pošto med administratorji in lastniki raunov E-bank. zajem zahtevkov: s tem opravilom administrator prevzame v obdelavo zahtevke od lastnikov raunov E-bank. Obdelava pomeni v tem trenutku odgovor administratorja na zahtevo lastnikov raunov. AR admin je program za administriranje avtentikacijskega registra, ki je namenjen ugotavljanju identitete uporabnikov E-Banke in vzdrževanju podatkov o uporabnikih. Avtor programa Halcom d.d. hrani svojo bazo certifikatov, ki je vidna v AR Adminu kot vnos z LDAP. S tem vnesemo certifikat v bazo certifikatov. Certifikate je mogoe vnesti v AR Admin tudi s pametne kartice, in sicer s pomojo italnika, ki prebere certifikat na kartici ali z zunanjega medija (diskete, USB kljua,...). Ko je certifikat vnesen v bazo banke, lahko administrator certifikat blokira, odstrani,... Vnos v AR Admin je predpogoj za pooblastitev osebe za razpolaganje z rauni podjetja CRM CRM oziroma upravljanje odnosov s strankami je uskladitev poslovnih strategij, organizacijske strukture in kulture podjetja ter informacij o strankah in informacijske tehnologije. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 12

18 Cilj vseh kontaktov s strankami je zadovoljevanje njihovih potreb in hkrati doseganje poslovnih koristi ter dobika za banko. Potrebo po CRM - sistemu za upravljanje odnosov s strankami sta izrazili Divizija za poslovanje s podjetji in Divizija za poslovanje s prebivalstvom ter Elektronsko banništvo v Diviziji bannih operacij. Banka uporablja produkt marketing.manager, ki ga je implementiralo podjetje SRC.SI v prvi polovici leta 2006 in omogoa lažje delo na podroju upravljanja odnosov s strankami. Implementiran je bil modul update.web, ki omogoa»on-line«dostop do CRM sistema z uporabo spletnega brskalnika neodvisno od namešene programske opreme ali lokalne strojne opreme. Edini pogoj za uporabo CRM sistema je dostop do interneta sistem z majhnimi stroški za upravljanje. Odjemalec omogoa dostop do vseh informacij, ki so definirane na strežniškem modulu, in se lahko uporablja za vnos, upravljanje in obdelavo podatkov. Z uvedbo CRM-ja je banka uspela: izboljšati raven ponudbe v sorazmerju z željami strank, na enem mestu zbrati vse podatke o stranki, olajšati spremljanje aktivnosti za stranko, olajšati delo zaposlenim in posledino omogoiti podrobnejšo seznanitev s stranko. Podatki o stranki, ki jih lahko najdemo v CRM-ju in so pomembni za EBAN, so: osnovni podatki o komitentu, podatki o kontaktnih osebah, podatki o transakcijskem raunu, podatki o vrsti namešenega sistema elektronskega banništva, podatki o skrbniku in komitentovem svetovalcu, Zaradi naknadne spremembe nekaterih podatkov so odgovorni v oddelku Elektronskega banništva ugotovili, da jim uporaba CRM-ja ne korist, saj v njem ni zajetih vseh podatkov, ki jih je oddelek zahteval pri implementaciji sistema CRM. Vseeno bom sistem uvrstili med aplikacije, pomembne pri prenovi, naknadno bo namre mogoe narediti povezavo med novo podatkovno bazo in CRM-jem Admin Online b@nke Online b@nka komitentu omogoa plaevanje vseh svojih bannih obveznosti neposredno od doma ali s svojega delovnega mesta, in sicer brez neposredne pomoi bannega uslužbenca, kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni na leto. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 13

19 Za vstop v Online b@nko komitent potrebuje uporabniško ime in geslo. Šestmestno geslo komitent prejme preko naprave, imenovane žeton. Funkcija te naprave je, da ustvarja enkratna, unikatna gesla, s katerimi vstopamo v Online b@nko in potrjujemo transakcije. Za dostop do gesla mora komitent v žeton vtipkati štirimestno PIN kodo. V obilici uporabniških imen in gesel za vstopanje v razne internetne portale ali storitve se velikokrat zgodi, da komitent pozabi uporabniško ime in/ali PIN kodo žetona. V primeru trikratnega napanega vnosa uporabniškega imena se uporaba Online b@nke zaradi varnostnih razlogov do nadaljnjega onemogoi. Podobno se zgodi tudi z žetonom, saj se ob trikratnem napanem vnosu PIN kode žeton zaklene. Slika 4: Žeton za generiranje gesel (vir: banka) Glavni funkciji admina Online b@nke sta zato odklepanje uporabnikov in žetonov. Tehnik za odklepanje potrebuje bodisi uporabniško ime uporabnika ali serijsko številko žetona. Pri zaklenjenem uporabniškem imenu spremeni status žetona z»onemogoen«v status»aktiven«. Ker odklepanje uporabniškega imena poteka na principu»štirih oi«, mu pri odklepanju pomaga drugi tehnik. Veino dela pri odklepanju žetona pa opravi komitent sam. Ko je žeton zaklenjen, izpiše sedemmestno številko, s katero tehnik v adminu pridobi pravilno kodo za odklepanje, ki jo nato posreduje uporabniku. Na podlagi te kode lahko uporabnik žeton odklene. Tretja funkcija programa admina Online b@nke je uvažanje žetonov v sistem. Vsak novi žeton je potrebno uvoziti preko admina, saj ga v nasprotnem primeru sistem ne zazna in je neuporaben. Ker bi bilo uvažanje vsakega žetona zamudno, se žetoni ponavadi uvažajo v paketih po 50 žetonov. Te tri funkcije v adminu so le manjši del administratorskega dela na podroju Online b@nke. Veji, obsežnejši del bo opisan v naslednjem poglavju, ki sledi Core je centralna banna aplikacija, v kateri je shranjenih najve podatkov o strankah banke. uporabljajo vsi uslužbenci banke, vsak pa ima posebej doloene profile, ki mu omogoajo dostop do podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 14

20 Podroja, ki so zanimiva za elektronsko banništvo, so: Administriranje Online Veina administriranja Online se opravi v tem programu. Vsi podatki o uporabnikih se beležijo preko tega programa. Omogoa vnos novih komitentov in njihovih raunov, pregledovanje obstojeih komitentov, brisanje komitentov in raunov, spreminjanje limitov, ki veljajo samo za Online b@nko, sprejemanje sporoil in zahtevkov, ki so bili poslani preko Online b@nke, odgovarjanje na prejeta sporoila. Tehnik lahko poleg tega spremlja tudi aktivnosti komitentov, kot so prijava, odjava, oddaja ali brisanje plailnih nalogov in oddaja zahtevkov. Možen je tudi pregled o tem ali si je komitent zaklenil svoje uporabniško ime. Vendar za razliko od Admina Online b@nke tukaj statusa ni možno spreminjati. Dobra stran tega programa se izraža tudi v tem, da beleži vse spremembe, ki so bile narejene pri administriranju uporabnikov. Tako je razviden tudi podatek, kateri izmed tehnikov je spreminjal podatke in kdaj. Upravljanje z elektronskimi izpiski za sistem E-bank in Multicash Sistema E-bank in Multicash omogoata komitentom dostop do elektronskih izpiskov. Ti se generirajo enkrat dnevno, v kolikor je bila prejšnji dan na raunu kakršnakoli transakcija. Za vsak nov raun, ki ga želi komitent uporabljati v obeh omenjenih sistemih, je potrebno vkljuiti (»odpreti«) dostop do elektronskih izpiskov. Odprtje teh izpiskov je pomembno, ker z izpiskom uporabnik prejme tudi pravilen promet in stanje na raunu. Tehnik mora v programu povezati raune, ki jih želi odpreti s pravim sistemom elektronskega banništva. Pregledovanje zgodovine knjižb Ta funkcija se uporablja veinoma pri procesu podpore. Z njo je možno pregledovati, kdaj so bile doloene knjižbe obdelane. Pregledovanje ni vezano samo na elektronsko banništvo, saj omogoa pregledovanje vsem knjižb in ne samo elektronskih. Tehnik lahko z pregledovanjem ugotovi, kdaj se je nalog prvi pojavil v bannem sistemu, kdaj je bil knjižen, kdaj zavrnjen in kdaj je zapustil banko. Podatki o komitentih Tukaj so zapisani vsi komitenti banke in ne zgolj uporabniki elektronskega banništva, zato je dostop do tega sklopa podatkov omogoen vsem zaposlenim v banki. V prvem nivoju zajema vse osnovne podatke o komitentu, kot so kontaktni podatki, naziv, davna številka, klientka številka, ime in priimek skrbnika in svetovalca, e gre za pravno osebo, drugae pa bannega referenta. Na drugem nivoju so zapisani vsi komitentovi rauni, odprti pri banki, podatek, v kateri enoti je bil raun odprt, tekoe stanje ter limit na raunu. e na drugem nivoju Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 15

21 izberemo raun, se nam pokažejo vse podrobnosti izbranega rauna, kot na primer, kdaj je bil raun odprt, kdaj potee limit, naziv rauna, uradni pooblašenci na raunih, promet na raunu,...itd. 3.2 Spremne preglednice za administriranje Poleg aplikacij se za administriranje in pomo uporabnikom uporabljamo tudi samostojne datoteke programa Microsoft Office Excel Preglednice za Online Za sistem Online se uporablja preglednica imenovana»upload kljui«. V tej preglednici so podatki o vseh aktivnih komitentih, ki uporabljajo Online b@nko od zaetka implementacije sistema do danes. Preglednica vsebuje osnovne varnostno problematine podatke o komitentu kot na primer: serijsko številko žetona, uporabniško ime, klientsko številko stranke, datum vklopa v sistem. Preglednica se uporablja veinoma za sprotno delo in pripravo statistike Preglednice za Multicash Overview of MC and EB installations V tej preglednici se uporablja list»multicash«, kamor se vpisuje podatke o namestitvah sistema Multicash. Preglednica vsebuje podatke o tem, kdaj in kako je bilo doloeno podjetje vklopljeno v sistem, podatke o številu elektronskih podpisov in velikosti podjetja Preglednice za E-bank Za sistem E-banke se uporabljajo naslednje preglednice: Vrnjene kartice V preglednici»vrnjene kartice«so vpisane vse pametne kartice, ki ji je pred asom izdelovala banka in so bile v banko vrnjene ter posledino tudi blokirane. Vrnjene so bile bodisi zaradi zaprtja rauna v banki bodisi zaradi prenehanja delovnega razmerja zaposlenega v podjetju, ki je uporabljal pametno kartico. Vsaka blokirana kartica se vpiše v tabelo z namenom priprave statistike o aktivnih karticah, kar je osnova, na podlagi katere banka plauje stroške vzdrževanja aktivnih kartic. Overview and pipeline of EB installations Preglednica vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na namestitev sistema E-bank. Ko stranka prvi izrazi željo po plaevanju preko elektronskega banništva s programom E-bank, se kontaktni podatki o stranki vpišejo v list»prvi dogovori in kronologija«. V tabeli so celice obarvane glede na stanje dogovora s stranko. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 16

22 V listu»v pripravi EB«so vpisana podjetja, ki akajo na vklop v sistem E-bank, vendar jih zaradi pomanjkljive dokumentacije nismo mogli vklopiti. Ko je dokumentacija popolna in podjetje vklopljeno v sistem, se podjetje prestavi v list»opravljene instalacije«ali list»npi«. V list NPI se vpisujejo podjetja, ki poslujejo z novimi plailnimi inštrumenti. V vseh treh listih se nahajajo kontaktni podatki podjetja, vrsta namestitve, datum namestitve, podatki o skrbniku rauna in svetovalcu podjetja, podatki o izpiskih, številu uporabnikov in katere pametne kartice uporablja podjetje. V listih»intervencije«vpisujemo podjetja, ki so zahtevala obisk bannega uslužbenca v podjetju, ker sami niso mogli rešiti specifinega problema. Podatki v tabeli zajemajo naronika intervencije, kdo in kdaj je opravil intervencijo in opis problema, zaradi katerega je bila intervencija potrebna. Podjetja, ki nam ne dostavijo vse potrebne dokumentacije za vklop podjetja v sistem, se prestavijo v list»zamrli dogovori«. Okvirni rok za dostavo dokumentacije je 45 dni. Baza naroenih certifikatov Halcom CA Za potrebe podjetja Halcom CA banka opravlja prijavno službo za pametne kartice»ena za vse«1. V preglednici oz. bazi so zabeleženi vsi naroniki pametnih kartic. Tabela zajema podatke o naroniku, o asu prejema zahtevka v oddelek elektronskega banništva in trenutku posredovanja Halcom-u CA. Prav tako preglednica zajema podatke o morebitni nepopolni prejeti dokumentaciji, razlogih, zakaj je bila zavrnjena in osebi, ki je nepopolno dokumentacijo poslala. 3.3 Podatki v skupnih sistemih V programu Microsoft Outlook obstajajo skupni sistemi, ki so dostopni podpori uporabnikov v elektronskem banništvu. V njih je shranjen imenik kontaktnih podatkov o strankah, ki so bile vklopljene v enega izmed treh sistemov. V skupnih sistemih je shranjena tudi vsa elektronska pošta za vsako podjetje, ki je izrazilo željo po storitvah elektronskega banništva. Shranjuje se pošta od prvega kontakta s podjetjem, do vklopa in nato vse do odpovedi storitve. Za vsako podjetje se odpre nova mapa in se poimenuje po imenu podjetja. Zaradi boljše preglednosti so te mape shranjene v mapah po posameznih rkah. Namen shrambe te elektronske pošte je v lažji preglednosti izvajanja doloenih storitev oziroma želja stranke. Tako lahko zaposleni v elektronskem banništvu v vsakem 1 Slogan»Ena za vse«pomeni, da je ena infrastruktura javnih kljuev uporabna za vse rešitve, ki zahtevajo najvišjo zašito, to je za e-banništvo, e-ddv, e-dohodnino, e-plaila itd. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 17

23 trenutku preveri, za katere storitve se podjetje zanima in kaj je bilo za izpolnitev teh želja storjeno. Na podlagi e-pošte se uslužbenec izogne neprijetnim situacijam v pogovoru s podjetji, saj je seznanjen z vsebino e-pošte, poslane podjetju. Slika 5: Primer vnosa kontaktnih podatkov v javne datoteke (vir: banka) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 18

24 4 Proces zagotavljanja uinkovitega delovanja elektronskega banništva Pogoj za uspešno prenovo sistemov je dobro poznavanje obstojeega sistema in dosedanjih težave ter napak. V nadaljevanju torej podrobno predstavljam proces zagotavljanja uinkovitega delovanja elektronskega banništva. To poglavje bo vodilo za iskanje rešitev in prenovo procesov na podlagi nove skupne aplikacije. Zaradi raznolikosti ponudbe in želja strank se proces zagotavljanja elektronskega banništva deli na dva dela: Standardni nain Nestandardni nain Razlikujeta se v tem, da je nestandardni nain prilagodljiv zahtevam stranke, saj omogoa raznovrstne storitve elektronskega banništva, medtem ko je pri standardnem nainu možno izbirati le med dvema paketoma, ki sta vnaprej doloena. Graf 1: Procentualni prikaz zagotavljanja elektronskega banništva za obdobje (vir: banka) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 19

25 4.1 Standardni nain Pri standardnem nainu zagotavljanja elektronskega banništva banka trži dva paketa, in sicer aktivni ter dinamini paket. Na voljo so zgolj novim podjetjem, ki pri banki odprejo raun (podjetja, ki že imajo raun, do teh paketov niso upraviena). Cenovno so bolj ugodni kot nestandardni, saj želi banka na ta nain vzpodbuditi odpiranje novih raunov oz. pridobiti nove kliente. Glavna znailnost standardnega naina je, da zajema vse storitve elektronskega banništva, ki so v paketu doloene vnaprej in jih na zaetku ni možno spreminjati. Aktivni paket (Online b@nka) je namenjen podjetjem, ki uporabljajo pretežno storitve domaega plailnega prometa in meseno v plailo ne oddajo manj kot 30 nalogov, hkrati pa jim je mobilnost bistvenega pomena. Online b@nko lahko namre uporabljajo na kateremkoli raunalniku, ki ima povezavo z internetom. Dinamini paket (E-bank) pa je namenjen podjetjem, ki uporabljajo storitve domaega in mednarodnega plailnega prometa in meseno v plailo oddajo ve kot 30 nalogov. Za delo potrebujejo osebni raunalnik, dostop do interneta, italnik pametnih kartic in pametno kartico za vsakega od uporabnikov. Program, ki je vkljuen v dinamini paket, se imenuje E-bank. Paket ne vsebuje pametnih kartic in italnikov, saj je E-bank eden najbolj razširjenih sistemov elektronskega plaevanja v Sloveniji, tako da veina uporabnikov s karticami in italniki že razpolaga. Ravno tako paket ne vkljuuje»namešanja«, kar banki predstavlja asovni in stroškovni prihranek. Vrsta poslovnega paketa Aktivni Online b@nka Dinamini E-banka Funkcionalnost sistema Pregledovanje stanja in prometa da da Posredovanje nalogov, tudi z valuto za naprej da da Posredovanje nalogov v tujino ne da Prenos sredstev med lastnimi rauni, tudi deviznimi da da Spremljanje teajev da da Varno izmenjava sporoil z banko da da Naroilo originalnega potrdila da da Aktivacija odprtega rauna da ne Izmenjava podatkov z raunovodskimi programi ne da Uporaba novih plailnih inštrumentov ne da Možnost podpisovanja nalogov ne da Uporaba v angleškem jeziku da ne Tabela 1: Primerjava funkcionalnosti paketov (vir: banka) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 20

26 Delovni proces se prine s prvim kontaktom med komitentom in skrbnikom rauna. Skrbnik stranki predstavi prednosti in ugodnosti teh paketov v primerjavi z nestandardnimi in hkrati pojasni tudi razlike med aktivnimi in dinaminimi paketi. Na ta nain komitent lažje izbere paket, ki ustreza njegovim zahtevam. V kolikor se je komitent pri podpisu pogodbe odloil za aktivni paket, mora skrbnik rauna pri oddelku EBAN preveriti ali je uporabniško ime, ki ga je komitent navedel v pogodbi, prosto v sistemu Online b@nke. V primeru, da je uporabniško ime že zasedeno, si mora komitent izbrati novo, tako, ki ne obstaja. e komitent izbere dinamini paket, mora predložiti pisno potrdilo o istovetnosti digitalnega potrdila, e seveda poseduje pametno kartico. V kolikor komitent pametne kartice še nima, jo lahko ob podpisu pogodbe naroi pri skrbniku. Po podpisu pogodbe skrbnik komitentu odpre transakcijski raun ter o odprtju novega paketa v obliki elektronske pošte pošlje kratko obvestilo na distribucijsko listo oddelka EBAN. Na ta oddelek po faksu posreduje tudi pogodbo in druge obrazce, ki so potrebni za zagotovitev dinaminega paketa. Tehnik iz oddelka EBAN, ki je usposobljen za vklop paketov, preveri pravilnost prevzetih podatkov in ob morebitnih nepravilnostih obvesti skrbnika rauna, ki mora napake odpraviti in pravilno izpolnjene dokumente poslati ponovno. Ko so vsi podatki vneseni pravilno, lahko tehnik preveri ali je skrbnik rauna komitentu že odprl transakcijski raun ter prine z vklopom. Pri aktivnem paketu tehnik v program vnese novega uporabnika in mu pripiše ustrezen raun. Zaradi principa»štirih oi«morata pri vklopu novih uporabnikov v sistem Online b@nke sodelovati dva tehnika - prvi pri vklopu samem, drugi pa pri avtorizaciji oz. potrditvi. Tehnik nato novega uporabnika vnese v preglednico»upload kljui«. Kot reeno, potrebujemo pri dinaminem paketu poleg pogodbe tudi pisno potrdilo o istovetnosti digitalnega potrdila. Na podlagi tega dokumenta lahko tehnik uporabnika vnese v AR Admin. V skladu s pogodbo tehnik v E-bank Admin vnese novega uporabnika, mu doda raun in vse pravice na tem raunu. Nato v programu odpre elektronske izpiske in zabeleži namestitev v razpredelnico»overview and pipeline of EB installations«. Po uspešnem vklopu tehnik skrbnika obvesti, da je podjetje vklopljeno v sistem elektronskega banništva. Hkrati tudi izdela specifikacijo stroškov in ustrezno arhivira celotno dokumentacijo. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 21

27 SK.RAUNA: Prvi kontakt z komitentom in obrazložitev paketov Aktivni paket KOMITENT: Odloitev o paketu Dinamini paket SK.RAUN: V EBAN preveri uporabniško ime Zasedeno SK:RAUNA IN KOMITENT: Podpišeta pogodbo Prosto SK:RAUNA IN KOMITENT: Podpišeta pogodbo SK:RAUN: Odpre TRR in pošlje pogodbo + sporoilo v EBAN KOMITENT: Novo uporabniško ime, ki je prosto NE KOMITENT: Pri skrbniku naroi pametno kartico KOMITENT: Pisno potrdilo o istovetnosti digitalnega potrdila DA SK:RAUN: Odpre TRR in pošlje pogodbo + sporoilo v EBAN EBAN: Preveri pogodbo in odprti raun NO SK.RAUNA: Popravi pogodbo oziroma odpre raun KOMITENT: Ob prejemu kartice pošlje Pisno potrdilo... EBAN: Preveri pogodbo in odprti raun NO SK.RAUNA: Popravi pogodbo oziroma odpre raun OK OK EBAN: Vklopi uporabnika in vpiše v razpredelnico EBAN: Vklopi uporabnika, el. izpiske in vpiše v razpredelnico EBAN: Pošlje skrbniku sporoilo o vklopu uporabnika EBAN: Pošlje skrbniku sporoilo o vklopu uporabnika EBAN: Arhivira dokumentacijo in specificira stroške EBAN: Arhivira dokumentacijo in specificira stroške Slika 6: Proces standardnega zagotavljanja elektronskega banništva (vir: banka) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 22

28 4.2 NESTANDARDNI NAIN Poleg standardnega naina zagotavljanja elektronskega banništva obstaja tudi nestandardni, ki je na voljo že obstojeim komitentom banke. Tukaj funkcionalnost ni striktno doloena, kot pri standardnem nainu, temve ima komitent možnost prilagajanja že pri samem vklopu. Poleg tega je komitentom v tem primeru na voljo tudi sistem Multicash, ki ga uporabljajo predvsem veja podjetja. Cenovno paketi niso tako ugodni kot pri standardnem nainu, vsebujejo pa veliko ve opcij. Že sam osnovni paket e-banke komitentu omogoa pridobitev italnika pametne kartice, namestitev programa na sedežu podjetja in osnovno izobraževanje. Po kontaktu s komitentom svetovalec v oddelek EBAN posreduje vse potrebne informacije, skupaj s kontaktnimi podatki komitenta. EBAN in svetovalec stranki pripravita ponudbo in mu jo z vso pripadajoo dokumentacijo pošljejo v potrditev. e stranka ponudbe v tridesetih dneh ne potrdi, ta zastara, komitentu pa se doloi status»zamrle namestitve«. V primeru pravoasne potrditve pa svetovalec pripravi interni nalog za vklop podjetja in ga skupaj z ponudbo pošlje v EBAN, kjer tehnik še enkrat preveri ali je komitent že dostavil potrebno dokumentacijo, prejeto na zaetku. Hkrati tehnik preveri tudi izpolnjeno vsebino dokumentov ter istovetnost deponiranih podpisnih kartonov z izpolnjenimi uporabniškimi pravicami. V primeru, da kakšnega podpisnika na kartonih ni, skrbnik komitentu pošlje deponirane kartone podpisov v naknadno izpolnitev. Po vseh opravljenih procedurah je vse pripravljeno za vklop komitenta v enega izmed treh sistemov. Komitent se lahko odloi za samostojno namestitev programa z namestitvenim CD-jem, ki ga prejme po pošti, na voljo pa ima tudi možnost namestitve s pomojo tehnika, ki stranki hkrati nudi še izobraževanje na sedežu podjetja. Tehnik po zakljuenem vklopu podatke o namestitvi vpiše v eno izmed pripadajoih preglednic, odvisno od sistema samega vklopa. Tehnik izdela tudi specifikacijo stroškov in jo pošlje svetovalcu podjetja. Svetovalec pravilno izpolnjeno specifikacijo podpiše in pošlje v oddelek plailni promet podpora transakcijskih raunov, od koder komitentu pošljejo konno fakturo. Ko je postopek zakljuen, tehnik vso dokumentacijo ustrezno arhivira. V izogib kakršnim koli nesporazumom tehnik podatke o vseh postopkih vklopa shranjuje in vpisuje v ustrezno preglednico, dostopno vsem ostalim tehnikom, ki na ta nain lažje in toneje»sledijo«posameznim vklopom. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 23

29 ! "#$! "#$ "%"! "#$ & #$ '# *! "#$ ' %$($ ) $ # ** '# *%&, ' #$# '#%+ '$%"- #% %# "%,! "#$ ' #$%# " $ ' $#% % &./ '%# ##% Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 24

30 Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 25

31 Slika 7: Proces nestandardnega zagotavljanja elektronskega banništva (vir:banka) Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 26

32 4.3 Kritina analiza V kritini analizi bodo predstavljene pomanjkljivosti pri obstojeih procesih, zaradi katerih prihaja do najrazlinejših težav pri zagotavljanju elektronskega banništva. Razpršenost podatkov v programih in razpredelnicah Ena izmed kljunih pomanjkljivosti sedanjega procesa se odraža v velikem številu administratorskih programov in razpredelnic, v katerih se nahajajo podatki o namestitvah, ki so še v postopku oziroma so že opravljene. V sistemih E-bank ali MultiCash tako najdemo ve podobnih samostojnih baz podatkov. Najbolj pogosta nevšenost, s katero se tehnik srea, se kaže v dolgotrajnem iskanju podatkov, saj mora tehnik za pridobitev podatkov o doloeni namestitvi pregledati prav vse razpredelnice, programe oziroma elektronska sporoila v skupnih datotekah. Nezadovoljstvu komitentov zaradi prepoasi opravljene storitve se zato ne gre uditi. Razpršenost podatkov ne nazadnje vodi tudi do napak pri operiranju z njimi kot tudi do podvajanja vsebine, kar dodatno podaljšuje proces zagotavljanja elektronskega banništva, nezadovoljstvo strank pa hkrati potencira. Omejen dostop do podatkovnih baz Ker v procesu zagotavljanja elektronskega banništva ne sodeluje le oddelek elektronskega banništva, ampak tudi svetovalci in skrbniki raunov, je velika pomanjkljivost procesa tudi dejstvo, da do podatkovnih baz v elektronskem banništvu vsi vpleteni nimajo dostopa. Enako velja tudi v obratni smeri. V primeru procesnih težav torej nihe ne more samostojno preveriti, kje se je proces ustavil oziroma, zakaj se je ustavil, temve mora rešitev iskati v sodelovanju s pristojnimi oddelki. Deloma naj bi se z omenjenim problemom spopadel CRM, a se oddelek elektronskega banništva te aplikacije ne poslužuje, saj je nabor informacij, ki so vpisane v CRM-ju premajhen in zato ne služi svojemu namenu. Borut Bizjak: Model združevanja podatkov za izboljšanje uinkovitosti elektronskega banništva stran 27

Državni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15224113* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (120

More information

36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj

36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj 36. mednarodni plavalni miting Ilirija 2 16 7. maj Kopališče Kolezija Swimming pool Kolezija DATUM / DATE: sobota: 07. maj 2016 / saturday: 07 th of may 2016 KRAJ / PLACE: kopališče Kolezija, Gunduličeva

More information

Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o.

Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Telemach Mobil d.o.o. Stran 1 od 9 Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Oblike veleprodajnega

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./ okt. 30.11./ nov. 31.12./ dec.

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N18124121* 6. razred ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Sreda, 9. maj 2018 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali

More information

57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM?

57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? 57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? Anton U{aj ALI JE OSNOVNA ZMOGLJIVOST KAJAKA[EV V SLALOMU NA DIVJIH

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Adamsoft d.o.o., Celje Čas opravljanja 2.11.2011 do 6.1.2012 Mentor v GD Adam Flis Študent Marko

More information

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca:

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca: ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 21. november 2013 Ime in priimek uenca: NALOGA MOŽNE TOKE A) Reading Comprehension 1. JUNK FOOD 9 2. FIVE MASCOTS SELECTED FOR 8 SOCHI 2014

More information

Uporaba odprte kode v okoljih GIS

Uporaba odprte kode v okoljih GIS Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij geodezije, Geodezija Kandidat:

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2.

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

More information

SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež

SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, 28. 1. 2016 MILENA Černilogar Radež Umestitev KZS v sistem Na nacionalni ravni KZS je soustanoviteljica in članica OKS-ZŠZ

More information

USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID

USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID UVODNIK USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID Projekt je sofinanciran s strani Evropske Komisije v okviru 7. Okvirnega Programa (Grant Agreement No. 317983) 1 UVOD Decembra se je uspešno

More information

INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA

INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA 19. Mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig 19 th International Swimming Competition Dr. Fig INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA Datum: 21. januar 2017 Date: 21 st of January 2017 Prijave: sreda,

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaklju na naloga Brezºi no polnjenje (Wireless Charging) Ime in priimek: Timotej Kos tudijski program: Ra unalni²tvo

More information

Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani

Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Timotej Hodnik Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

SYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS

SYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS 85-91 D. Topolšek, M. Lipiènik: System Dynamic Model of Measures for Reducing the Number of Road Accidents Due to Wrong-Way... DARJA TOPOLŠEK, M.Sc. E-mail: darja.topolsek@uni-mb.si MARTIN LIPIÈNIK, Ph.D.

More information

PRAVILNIK O MEDNARODNI MOBILNOSTI

PRAVILNIK O MEDNARODNI MOBILNOSTI Na podlagi 14. alineje 23. člena Statuta Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto je Senat Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto na seji dne 27. 11. 2017

More information

THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2

THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2 44 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 44 50 (2010) Goran Vučković* 1 Nic James 2 THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH

More information

PRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI Annex to the accreditation certificate K-003

PRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI Annex to the accreditation certificate K-003 Reg. št. / Ref. : 3150-0028/10-0014 Datum izdaje / Issued on: 31. julij 2017 Zamenjuje izdajo z dne / Replaces Annex dated: 16. avgust 2016 spletni strani SA, the SA website, PRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI

More information

UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO

UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO 38243-1/2014/9 UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO Ljubljana, maj 2014 Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, telefon: 01 583 63 00, faks: 01

More information

Hose manipulation with jet forces

Hose manipulation with jet forces Hose manipulation with jet forces Davor EBERL, Franc MAJDIČ Abstract: The innovation was drafted in search of a technically more advanced and safer strategy of firefighting. The resulting solution has

More information

Raziskovalna naloga:

Raziskovalna naloga: MESTNA OBČINA CELJE KOMISIJA MLADI ZA CELJE Raziskovalna naloga: Avtorji: Almedin Imamović, 8.a Mentorica: Simona Mesojedec, prof. RP Rok Pilih, 8.a Uroš Polimac, 8.a Celje, marec 2015 OSNOVNA ŠOLA HUDINJA

More information

Korelacijska tabela. 2) Enotna identifikacijska oznaka predloga akta (EVA) ID predpisa ID izjave Datum izjave ZAKO (2)

Korelacijska tabela. 2) Enotna identifikacijska oznaka predloga akta (EVA) ID predpisa ID izjave Datum izjave ZAKO (2) 1) Naslov predlaganega akta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja Prevod naslova predloga pravnega akta RS v angleščino Act Amending the Environmental Protection Act 2) Enotna identifikacijska

More information

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV ELGO 8 Nov distribucijski center vodenja slovesno predan svojemu namenu 30 GEKenergija - sistem upravljanja z energijo Kažipot

More information

Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba

Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba MANAGING STATE ROADS Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad. Direkcija Republike Slovenije za ceste Omrežje državnih cest Zakaj: Splošna zahteva

More information

Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR

Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR Franci Mihelič Ljubljana, september 2012 KAZALO VSEBINE 1.

More information

Naš nebeški orodjar MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE. podatki se shranjujejo na različnih lokacijah.

Naš nebeški orodjar MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE. podatki se shranjujejo na različnih lokacijah. MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE Naš nebeški orodjar podatki se shranjujejo na različnih lokacijah. Na vprašanje, ali smo pripravljeni dobro upravljati in kontrolirati neko hibridno okolje, je težko

More information

TRAINING ANALYSE OF METER RUNNER

TRAINING ANALYSE OF METER RUNNER UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF SPORTS Kinesiology TRAINING ANALYSE OF 10.000 METER RUNNER DIPLOMA THESIS MENTOR: doc. dr. Aleš Dolenec REVIEWER: prof. dr. Ušaj Anton Author: ALJAŽ BABNIK Ljubljana,

More information

MOŢNOSTI IZVEDBE ODDALJENEGA NADZORA TEMPERATURE

MOŢNOSTI IZVEDBE ODDALJENEGA NADZORA TEMPERATURE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Koren MOŢNOSTI IZVEDBE ODDALJENEGA NADZORA TEMPERATURE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Mojca Ciglarič

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja Smer: Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V Elektro in računalniški šoli

More information

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Sandra Laketić Maribor, 2015 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR INOVATIVNO VODENJE IN ORGANIZACIJSKA

More information

TEHNIČNI PODATKI KAZALO

TEHNIČNI PODATKI KAZALO NAVODILA ZA UPORABO TEHNIČNI PODATKI Kapaciteta: 1000 odtisov po čitalcu Napajanje 2 x 1,5 V AA baterija Varnostni priklop za 9 V baterijo Uporabniški vmesnik na čitalcu: modra LED, piskač Upravljanje

More information

SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia

SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia Hystrix If. J. Mamrn. (n.s.) 12 (2) (2001): 43-51 SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM 1995-1999 CVETKO STANISA", IZTOK KOREN" AND MIHA ADAMIC"' * ZGS, OE Kocevje, Rozna

More information

DEVELOPMENT HARMONISATION OF MOUNTAIN RESORTS ROPEWAY AND TOURIST INFRASTRUCTURES IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA

DEVELOPMENT HARMONISATION OF MOUNTAIN RESORTS ROPEWAY AND TOURIST INFRASTRUCTURES IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA DRAGO SEVER, D.Sc. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbenistvo Maribor, Smetanova 17 Traffic Infrastructure Preliminary Communication U. D. C. 656.35:338.48:796.525 Accepted: Nov. 3, 1999 Approved:May

More information

UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI

UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ: PROJEKTNI MANAGEMENT SPECIALISTIČNO DELO UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Ljubljana, september 2006

More information

MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV

MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management delovnih procesov MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV Mentor: izr. prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Bijuklić Organizacijska kultura, struktura in organizacijsko okolje kot dejavniki inovativnosti organizacij v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2014

More information

DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY

DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY Kandidatka: Violeta Novak Študentka rednega študija

More information

Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB

Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB 222 Nika Bratuž, Andrej Javoršek in Dejana Javoršek Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Snežniška 5, 1000 Ljubljana Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour

More information

Turizem v številkah Tourism in Numbers

Turizem v številkah Tourism in Numbers Turizem v številkah 2002-2012 Tourism in Numbers 2002-2012 Vsebina Index 1. Uvod Introduction 5 2. Nastanitve Accommodation Facilities 7 3. Prihodi in prenočitve Arrivals and Overnight Stays 17 4. Povprečna

More information

RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.

RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony. RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.si 1. Stranke Pritožnik: Hasbro, Inc., 1027 Newport Avenue,

More information

VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Ljubljana, julij 2011 SAŠA KRŽIČ IZJAVA Študent/ka Saša Kržič izjavljam, da

More information

INFORMATIKA V JAVNI UPRAVI 2015 Prepočasno ''odpiranje'' podatkov javnega sektorja = zamujene priložnosti za razvoj?

INFORMATIKA V JAVNI UPRAVI 2015 Prepočasno ''odpiranje'' podatkov javnega sektorja = zamujene priložnosti za razvoj? INFORMATIKA V JAVNI UPRAVI 2015 Prepočasno ''odpiranje'' podatkov javnega sektorja = zamujene priložnosti za razvoj? Mag. Aleš Veršič Direktorat za informatiko, Sektor za razvoj aplikativnih rešitev Mag.

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.9.2014 COM(2014) 550 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013

More information

SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET

SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET Kandidat: Dežman

More information

Studying Basketball Officiating. Brane Dežman and Simon Ličen Editors

Studying Basketball Officiating. Brane Dežman and Simon Ličen Editors Studying Basketball Officiating Brane Dežman and Simon Ličen Editors University of Ljubljana Faculty of Sport Institute for Kinesiology Basketball Department Studying Basketball Officiating Edited by

More information

DECLARATION OF CONFORMITY

DECLARATION OF CONFORMITY SPLOŠNA GENERIC IZJAVA O SKLADNOSTI DECLARATION OF CONFORMITY PREVOD ORIGINALA Z DNE 07.10.2013 Proizvajalec (Manufacturer): LEGRAND 128, Avenue de Lattre-de-Tassingny 87045 LIMOGES Cedex - FRANCE Izjavljamo,

More information

TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Celje, 2016 Anja Križan TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D.O.O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

More information

REAL CAPACITY OF ROPEWAY TRANSPORTATION SUBSYSTEM

REAL CAPACITY OF ROPEWAY TRANSPORTATION SUBSYSTEM DRAGO SEVER, D.Sc. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbenistvo Oddelek za promet 2000 Maribor, Smetanova 17 Technology and Management of Traffic Preliminary Communication U. D. C. 656.35.004.17 Accepted:

More information

Navodila za hitro uporabo

Navodila za hitro uporabo Navodila za hitro uporabo 6040X Hvala vam, ker ste kupili Alcatel ONE TOUCH 6040X. Upamo, da boste uživali v tej izkušnji mobilne komunikacije visoke kakovosti. Za več informacij o uporabi telefona obiščite

More information

PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS

PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS zavod za popularizacijo matematike PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS Vsebina: Organizator tekmovanja. 2 Informacije o tekmovanju. 3 Državno tekmovanje. 4 Literatura... 8 Zgledi nalog. 6 Kriteriji

More information

*N * ANGLEŠČINA NAVODILA ZA VREDNOTENJE. razred. Sreda, 10. maj Državni izpitni center. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 6.

*N * ANGLEŠČINA NAVODILA ZA VREDNOTENJE. razred. Sreda, 10. maj Državni izpitni center. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 6. Državni izpitni center *N17124122* 6. razred ANGLEŠČINA Sreda, 10. maj 2017 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 6. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N171-241-2-2

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU Ljubljana, avgust 2008 AJDA SENIČAR IZJAVA Študentka Ajda Seničar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Jan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev

Jan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jan Gerič Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad 25.000 dolarjev Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA

JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA Ljubljana, julij 2007 JURE KARAS IZJAVA Študent JURE KARAS izjavljam, da sem

More information

Varnost strojev tehnična dokumentacija

Varnost strojev tehnična dokumentacija 2. DEL Varnost strojev tehnična dokumentacija Gradivo za predavanje Dar Darko Dajčman, ing.str ko dvigalotehna@siol.net Direktiva o varnosti strojev 2006 / 42 / ES Krmilni sistem Krmilni sistem je lahko

More information

A C. Slovar izrazov. Evropska Regija

A C. Slovar izrazov. Evropska Regija TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Poslovni Priročnik Slovar izrazov 1. Distributer Naziv se nanaša na vse ustrezne osebe, sponzorirane s strani kvalificiranega TIENS sponzorja,

More information

Z A P I S N I K. 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije

Z A P I S N I K. 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije SCs 160127_Z_Ljubljana_UO_13_160130 Z A P I S N I K 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije Seja upravnega odbora je bila v torek, 27. septembra, ob 11. uri, v restavraciji Vovko,

More information

Za{~ita lesa danes jutri

Za{~ita lesa danes jutri UDK: 657 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Za{~ita lesa danes jutri Wood Preservation Today - Tomorrow avtor Miha HUMAR, Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Ro na dolina C.VIII/34, SI-1000

More information

Inkling Fan Language Character Encoding Version 0.3

Inkling Fan Language Character Encoding Version 0.3 Inkling Fan Language Character Encoding Version 0.3 What follows is a proposed encoding for the characters in the Inkling fan language for standardization among font creators. This encoding would make

More information

EVIDENCA RAZISKOVALNE OPREME S PODATKI O MESEČNI UPORABI

EVIDENCA RAZISKOVALNE OPREME S PODATKI O MESEČNI UPORABI EVIDENCA RAZISKOVALNE OPREME S PODATKI O MESEČNI UPORABI RO: 206 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Polja z zelenim ozadjem so lahko objavljena na portalu SICRIS Struktura lastne c EUR/uro)

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl

More information

MODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION

MODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION J. Svetak, L. Jakomin: Model of Optimal Collision Avoidance Manoeuvre on the Basis of Electronic Data Collection JELENKO SVETAK, D. Se. E-mail: jelenko.svetak@fpp.edu LIVU JAKOMIN, D. Se. E-mail: livij.jakomin@fpp.edu

More information

DIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA

DIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA Ljubljana, december 2001 ANDREJA BEZJAK IZJAVA Študentka ANDREJA BEZJAK

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI Glavna tema 4 Elektru Gorenjska najvišje državno priznanje za poslovno odličnost Iz Elektra Gorenjska Prodaja 26 Pravi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA. Mentor:

UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA. Mentor: UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA Mentor: Prof. dr. Franjo Štiblar Amina Osmičević Ljubljana, november 2007 Najprej se zahvaljujem

More information

Uporabniški priročnik

Uporabniški priročnik Uporabniški priročnik SLOVENŠČINA posnetki zaslonov in slike se lahko razlikujejo od tistih v telefonu. Del vsebine v tem priročniku glede na programsko opremo telefona ali ponudnika storitev za vaš telefon

More information

FIFA 08. Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana

FIFA 08. Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana FIFA 08 Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana Nov 2007 Namestitev Najprej moramo seveda prižgati računalnik in v CD-ROM vstaviti zgoščenko Fifa 08. Odpre

More information

Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil

Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil Funded by the European Union s Seventh Framework Programme Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil Martina AVBELJ, Monika ŠPORIN, Boris KOVAČ, Sonja SMOLE MOŽINA, Peter

More information

Priročnik za uporabo Nokia 130 Dual SIM

Priročnik za uporabo Nokia 130 Dual SIM Priročnik za uporabo Nokia 130 Dual SIM 1.0. Izdaja SL Priročnik za uporabo Nokia 130 Dual SIM Vsebina Za vašo varnost 3 Hitri začetek 4 Tipke in deli 4 Vstavljanje kartice SIM, pomnilniške kartice in

More information

20 th DAYS OF EDUCATION 13 th and 14 th of November 2018 in AUSTRIA TREND HOTEL, Ljubljana

20 th DAYS OF EDUCATION 13 th and 14 th of November 2018 in AUSTRIA TREND HOTEL, Ljubljana 20 th DAYS OF EDUCATION 13 th and 14 th of November 2018 in AUSTRIA TREND HOTEL, Ljubljana Tuesday, 13.11.2018 8.15-8.45 registration of participants 9.00-9.30 GORAZD NASTRAN (Turfgrass Agronomist, Green

More information

Uporabniški priročnik

Uporabniški priročnik Uporabniški priročnik SLOVENŠČINA Posnetki zaslonov in slike se lahko razlikujejo od tistih v telefonu. Del vsebine v tem priročniku glede na programsko opremo telefona ali ponudnika storitev za vaš telefon

More information

Brezžično polnjenje baterije

Brezžično polnjenje baterije Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Brezžično polnjenje baterije Petra Gulja Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2009 Povzetek

More information

Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov

Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov Tadej Škvorc Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani 2018 Tadej Škvorc Gručenje akademskih

More information

ORGANIZACISKI ODR President anez Medja - dan Shotokan (KS) dan Makotokai (IMKI - fullcontact karate) - President of Slovenia WKU (World Karate and Kickboxing Union) - President APFU (Amateur and Pro Fight

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA STRATEGIJ POZICIONIRANJA IZBRANIH BLAGOVNIH ZNAMK NA TRGU PRALNIH STROJEV VELIKE BRITANIJE Kandidat: Janez Prezelj Študent rednega

More information

BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI

BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI Mestna občina Celje Mladi za Celje BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI RAZISKOVALNA NALOGA Avtorice: Mentorica: Jasmina Oblak, prof. Nika Romšak 8. b Amadeja Kopinšek 8. b Nina Gračner 8. b Rimske Toplice, marec

More information

Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri:»poletje s Slovenskimi novicami«1. Splošne določila

Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri:»poletje s Slovenskimi novicami«1. Splošne določila Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri:»poletje s Slovenskimi novicami«1. Splošne določila»poletje s Slovenskimi novicami«je nagradna igra, ki jo organizira časopis Slovenske novice (izdajatelj

More information

CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV

CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV PRIPRAVA ZAKLJUČNIH DEL ŠTUDENTOV CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV Ana Češarek, mag. inf. ved Univerzitetna knjižnice Nove univerze 1 POTEK ODDAJE ZAKLJUČNIH DEL Pravilnik o študiju na Evro-PF Tehnična navodila

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VIRUSNO TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE: ČUSTVA KOT KLJUČEN DEJAVNIK USPEHA VIRUSNE KOMUNIKACIJSKE KAMPANJE Ljubljana, september 2010 JERKO GROM IZJAVA Študent/ka

More information

Nacionalni program SEPA v Sloveniji

Nacionalni program SEPA v Sloveniji Nacionalni program SEPA v Sloveniji Namen dokumenta Oznaka dokumenta Verzija Datum Februar 2010 Pripravili Status dokumenta Program za vzpostavitev SEPA v bankah in hranilnicah, članicah Združenja bank

More information

On the tail of a tiger in Tasmania

On the tail of a tiger in Tasmania Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M11224111* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Sobota, 27. avgust 2011

More information

Nicaragua's green lobby is leaving rainforest people 'utterly destitute'

Nicaragua's green lobby is leaving rainforest people 'utterly destitute' Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M09224121* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Sobota, 29. avgust 2009

More information

DIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT

DIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT M. Dobovsek, D. Sever: Dimensioning of Signalized ntersections in Realistic Urban Environment MATEJ DOBOVSEK, M. Se. E-mail: dobovsek@email.si Community of Maribor- Traffic Bureau Slovenska ulica 40, 2000

More information

Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012

Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012 Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012 Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Nekateri vidiki organizacijske klime

More information

MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600

MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 REPUBLIKA SLOVENIJA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR SPECIALISTIČNO DELO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 Kandidat: David Pirc, dipl.ekon. rojen leta 1977,

More information

enotno območ je plačil V EURIH

enotno območ je plačil V EURIH enotno območ je plačil V EURIH oktober 2010 sedmo poroč ilo o napredku Iz teorije v prasko SL ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EURIH SEDMO POROČILO O NAPREDKU IZ TEORIJE V PRAKSO OKTOBER 2010 V letu 2010 je na

More information

RK Gorenje Velenje vs. Elverum Handball

RK Gorenje Velenje vs. Elverum Handball OFFICIAL PROGRAMME VELUX EHF Champions League 2017/2018 RK Gorenje Velenje vs. Elverum Handball Velenje 4. november 2017, ob 19.30 Rdeča dvorana Title Sponsor Regional Premium Sponsors Partners VELUX EHF

More information

UNI-AIR YPV3218 YPV5218 YPP5218 PPD Ventili / Valves PNEVMATSKO KRMILJENI VENTILI / PNEUMATIC ACTUATED VALVES 3/2 5/2

UNI-AIR YPV3218 YPV5218 YPP5218 PPD Ventili / Valves PNEVMATSKO KRMILJENI VENTILI / PNEUMATIC ACTUATED VALVES 3/2 5/2 Ventili / Valves UNI-AIR YPV3218 3/2 z ene strani, normalno zaprt 3/2 Pneumatic Valve, One Sided Air Control, N.C. Temperatura / Temperature...max. +60 C Pretok / Flow (5 bar)... 700 l/min 3 1 2 10 YPV5218

More information

Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons

Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2009 16. oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons

More information

Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe

Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Alja Debeljak Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Dodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti

Dodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti Dodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti Ljubljana, marec 2011 Dodatek (»dodatek k prospektu«) k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana

More information

CFO zajtrk. Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar Deloitte Slovenija

CFO zajtrk. Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar Deloitte Slovenija CFO zajtrk Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar 2016 Anketa finančnih direktorjev Srednje Evrope Slovenija: Optimizem se nadaljuje Predstavitev rezultatov: Barbara Žibret Kralj, Partner,

More information

DEUTSCH FRANÇAIS ITALIANO SLOVENŠ INA ENGLISH USER GUIDE LG-H MFL (1.0)

DEUTSCH FRANÇAIS ITALIANO SLOVENŠ INA ENGLISH USER GUIDE LG-H MFL (1.0) USER GUIDE LG-H815 DEUTSCH FRANÇAIS ITALIANO SLOVENŠ INA ENGLISH MFL69195001 (1.0) www.lg.com Uporabniški priročnik SLOVENŠČINA Nekatera vsebina in slike se lahko razlikujejo od vaše naprave, odvisno od

More information

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija 3D MODELIRANJE MODELIRANJE V PROGRAMU AUTODESK FUSION 360

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija 3D MODELIRANJE MODELIRANJE V PROGRAMU AUTODESK FUSION 360 Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija 3D MODELIRANJE MODELIRANJE V PROGRAMU AUTODESK FUSION 360 Maturitetna seminarska naloga iz Informatike Kandidat: Matej Jurca Mentor: Helena Medvešek Ljubljana

More information

ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI

ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI Etnolog 15 (2005) Andrej Gregorač 205 IZVLEČEK Camino de Santiago je ena največjih svetovnih romarskih poti, ki s svojo zgodovino in pomembnostjo vstopa v svetovni prostor

More information

298P4 298X4.

298P4 298X4. 298P4 298X4 www.philips.com/welcome Kazalo vsebine 1. Pomembno...1......... 2. Namestitev monitorja...4......7...... 3. Optimizacija slike...14...............27...... 5. Upravljanje porabe energije...31

More information