OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Darja JERNEJ Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2004

2 . mami

3 Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli Pomagali pri nastanku pričujočega diplomskega dela.

4 KAZALO VSEBINE Legenda kratic 3 Kazalo slik 4 Kazalo prilog 5 UVOD..6 1 METODOLOŠKI OKVIR NALOGE OPREDELITEV PREDMETA PROUČEVANJA OPREDELITEV CILJA PROUČEVANJA OPREDELITEV HIPOTEZE OPREDELITEV METOD PROUČEVANJA TERMINOLOGIJA ZGODOVINSKI RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ OPREDELITEV POJMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ VLOGA IN POMEN NEVLADNIH ORGANIZACIJ VRSTE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT PRAVNE OSEBE Društvo Ustanova Zavodi Sindikati Gospodarske družbe Politične stranke NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI NISO PRAVNE OSEBE ORIS ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA V SLOVENIJI OLIMPIZEM, NJEGOV RAZVOJ IN POMEN MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE MOK

5 4.2 OLIMPIZEM NA SLOVENSKEM USTANAVLJANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE NALOGE OKS ČLANSTVO V OKS ORGANI OKS SKUPŠČINA IZVRŠNI ODBOR NADZORNI ODBOR DISCIPLINSKA KOMISIJA PREDSEDNIK OKS ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT ODBOR ŠPORTA ZA VSE ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI GENERALNI SEKRETAR SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA FINANCIRANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE MARKETING OKS STRUKTURA MARKETINGA OKS POSKUS SKLEPNIH MISLI LITERATURA PRILOGE

6 LEGENDA KRATIC: NVO NEVLADNE ORGANIZACIJE, OKS OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE, NOK NACIONALNI OLIMPIJSKI KOMITE, MOK MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE. 3

7 KAZALO SLIK: Slika 1: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez 33 Slika 2: Prihodki OKS Slika 3: Struktura odhodkov OKS v letu Slika 4: Sestava službe za marketing Slika 5: Struktura marketinga olimpijskega komiteja 51 Slika 6: Struktura prihodkov službe za marketing

8 KAZALO PRILOG: PRILOGA A: Pokrovitelji olimpijske reprezentance 59 PRILOGA B: Partnerji Olimpijskega komiteja 60 PRILOGA C: Donatorji Olimpijskega komiteja 61 PRILOGA D: Slovenska olimpijska listina 62 PRILOGA E: Listina o združitvi Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne 63 zveze Slovenije. PRILOGA F: Podpisniki Slovenske olimpijske listine 64 5

9 UVOD Človek je že na začetku svojega obstoja ves svoj čas namenil aktivnostim, ki so bile povezane z njegovim preživetjem. Potreba po preživetju v različnih pogojih je narekovala razvoj v smeri druženja in združevanja v skupine, predvsem zaradi možnosti večjega in boljšega ulova ter s tem boljšega življenja. S tem je že bila nakazana potreba po formiranju ljudi v skupine, potreba po druženju za podobnimi interesi v življenju. Združevanje oziroma druženje ljudi je skozi zgodovino pridobivalo na pomenu in postopoma začelo presegati zgolj sorodstvene in družinske vezi. Ljudje so se povezovali v različne združbe, katerih cilji in pomeni so bili različni, vendar je osnovna ideja bila pri vseh druženje. Nekatere so bile namenjene delu druge pa preživljanju prostega časa, katerega vloga je v posameznikovem življenju postajala vse bolj pomembna. Po uspešno opravljenem delu so ljudje potrebovali sprostitev, ki bi presegala okvire družine. Pomembno vlogo v druženju in združevanju je odigrala cerkev vera, ki kot vez združuje ljudi že tisočletja. V Sloveniji razvoj organizacij, ki so imele določene podobnosti kasnejših nevladnih organizacij sega v obdobje stoletja. Prvo pomembno prelomnico predstavlja Zakon o pravici do združevanja v društva iz leta S tem zakonom je bila dana pravna podlaga za povezovanje ljudi v različna društva, od političnih, kulturnih do športnih, ki bodo v moji diplomski nalogi predstavljala nekakšno osnovo kasnejšemu opisu razvoja športa pri nas in sami ustanovitvi Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljnjem OKS). Športna društva se v slovenskem prostoru začnejo pojavljati v 19. stoletju, njihova poglavitna naloga je bila bolj krepitev narodnega gibanja kot telovadba in krepitev duha, kar pa se v kasnejših obdobjih bistveno spremeni. Nevladne organizacije se v Sloveniji začnejo pojavljati po osamosvojitvi leta 1991, ko Slovenija stopi v fazo prehoda oziroma tranzicije, kar pomeni, da je Slovenija začela uvajati večstrankarski sistem, ki je dokončno izpodrinil enostrankarskega in s tem tudi popoln monopol države. Pomen civilne družbe po letu 1991 postane poglaviten za demokratično in parlamentarno usmerjeno novo nastalo državo. Samo iniciativa posameznikov po vključevanju v različna gibanja, društva, organizacije postane temeljna pravica vsakega državljana Slovenije. 6

10 Osamosvojitev Slovenije je tako usmerjala spremembe na vseh področjih družbenega življenja, tudi na področju športa, ki je dobil mesto, ki si ga glede na vrhunske rezultate slovenskih športnikov skozi zgodovino tudi zasluži. Leto 1991 predstavlja prelomnico tako v športnem kot tudi v političnem razvoju Slovenije, saj poleg svoje države dobimo še športno organizacijo, ki postane del uspešne družine mednarodnega olimpijskega gibanja. 7

11 1 METODOLOŠKI OKVIR NALOGE 1.1 OPREDELITEV PREDMETA PROUČEVANJA Pri sami opredelitvi problema proučevanja je potrebno izpostaviti nekaj opozoril, ki analizi dajejo potrebno veljavo. Zgodovina olimpizma na slovenskem sega v obdobje 19. stoletja, kjer je bil šport izrazito družbeno pogojen. Razvoj športne dejavnosti v Sloveniji se je uveljavljal skozi različna obdobja političnih in družbenih preobratov, kar se je odražalo skozi vedno večjo avtonomnost in fleksibilnost športa kot ene izmed temeljnih dejavnosti v človekovem razvoju. Diplomsko delo sem koncipirala na dva sklopa, saj je za uspešen opis Olimpijskega komiteja Slovenije kot najpomembnejše športne nevladne organizacije v Sloveniji potrebna še razlaga nekaterih teoretskih terminov, predvsem opredelitev nevladnih organizacij. V prvem delu diplomske naloge bom opredelila nevladne organizacije, opisala njihovo vlogo in pomen, predstavila zgodovinski razvoj le-teh v Sloveniji skozi različna zgodovinska obdobja. V nadaljevanju bom skušala povezati zgodovinski razvoj nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) z začetki in razvojem športnih društev na slovenskem ozemlju, ki predstavljajo podlago razvoju športne oz. društvene dejavnosti pri nas. V drugem delu se bom po opisu osnovnih terminov nevladnih organizacij lotila same predstavitve Olimpijskega komiteja Slovenije, kot krovne športne organizacije v Sloveniji. Opredelila bom vlogo Olimpijskega komiteja Slovenije, ki jo zavzema v slovenski športni sredini, opisala zgodovinski pregled olimpizma v svetu in na slovenskem, organizacijsko strukturo OKS, ki temelji na pravni podlagi Zakona o društvih (organi OKS, oblike financiranja, dejavnosti OKS itd.). V nadaljevanju bom navedla nekaj pomembnih dejstev v razvoju olimpijskega gibanja, olimpizma, ki so pomembna za samo razumevanje in vrednotenje pomena in vloge OKS v Sloveniji. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije predstavlja prelomnico v športnem organiziranju pri nas in zato je njegova predstavitev več kot potrebna. 8

12 1.2 OPREDELITEV CILJA PROUČEVANJA Cilj pričujoče diplomske naloge bo predstaviti in opisati Olimpijski komite Slovenije kot osrednje športne organizacije v Sloveniji, njegove cilje in dejavnosti, ki so usmerjene v čim večjo vključenost vseh državljanov Slovenije v različne športne aktivnosti od športa na lokalni ravni do oblik vrhunskega udejstvovanja oziroma do vrhunskega športa. Dejavnosti OKS so določene predvsem s strani organov OKS in MOK- a, ter države in tudi same civilne družbe. Predstaviti in opisati OKS tako, da bosta njegova vloga in pomen jasna in utemeljena vsakemu potencialnemu bralcu. 1.3 OPREDELITEV HIPOTEZE H1: Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija s svojim delovanjem skrbi za razvoj športa za vse v Republiki Sloveniji ter omogoča predstavitev Slovenije v mednarodnem športnem prostoru. 1.4 OPREDELITEV METOD PROUČEVANJA Pri izvedbi naloge bom uporabila naslednje komplementarne tehnike in metode: ANALIZA SEKUNDARNIH VIROV bo uporabljena pri razdelavi teoretskega dela Nevladnih organizacij, pri zgodovinski analizi tako NVO kot tudi Olimpijskega komiteja, pri opisu zgodovine olimpijskega gibanja, razvoju športa in olimpizma na Slovenskem, ter pri opredeljevanju OKS njegove strukture in opisovanju posameznih delov diplomske naloge; ANALIZA VSEBINE PRAVNIH DOKUMENTOV Bo uporabljena za predstavitev in opis vrst NVO, ter za opredelitev pravne podlage delovanja NVO in opis organov OKS; METODA DRUŽBOSLOVNEGA INTERVJUJA Ta metoda pa bo služila kot oblika dodatnega pojasnjevanja in za analizo OKS ter za razjasnitev, pojasnjevanje posamezne problematike in samo organizacijsko strukturo OKS. 1.5 TERMINOLOGIJA Pri samem opredeljevanju nevladnih organizacij sem že na začetku naletela na problem oziroma nejasnosti pri opredeljevanju, ker v Sloveniji ni zakonsko 9

13 določene definicije termina nevladne organizacije. Za termine, ki se uporabljajo je značilno, da imajo vsaj eno izmed značilnosti opisanih v prvem delu diplomske naloge opredelitev pojma NVO. Nedorečenost pojma se kaže v naslednjih posledicah: a.) Pri samem označevanju organizacij, ki so po svojih značilnostih nevladne organizacije, se v literaturi in pravnih predpisih pojavljajo različni termini nevladna organizacija, neprofitna organizacija, zavod, ustanova, društvo, nepridobitna organizacija, volonterska organizacija, mnogokrat pa se celo pojavlja kombinacija teh terminov. b.) Pri opredeljevanju, katera organizacija je nevladna, se večkrat pojavlja kot kriterij kar statusna oblika, v kateri je organizacija ustanovljena, kar pa povzroča nadaljnje nejasnosti, ali so oblike, v katerih so organizacije organizirane, res primerne za opredelitev nevladne (npr. sindikati, zadruga). c.) Ni možna natančna opredelitev, za koga so, oziroma veljajo obveznosti in pravice, ki so določene za nevladne organizacije (Šporar, 2002:2). 10

14 2 ZGODOVINSKI RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ V slovenski zgodovini razvoj nevladnih organizacij ni natančno raziskan, kar je posledica pomanjkanja ustrezne literature, vendar lahko kljub temu sklepamo na dolgo zgodovino samo organiziranja in združevanja v Sloveniji (Kolarič in druge, 2002:81). Različne oblike interesnega združevanja se v Sloveniji začnejo pojavljati že v stoletju našega štetja, to so bile različne zveze in združbe prijateljev. Zgodovinsko gledano pomeni začetek razvoja NVO ustanavljanje cehov, verskih dobrodelnih organizacij, cerkvenih in posvetnih fundacij v 14. in 15. stoletju, pri katerih je poglavitno vlogo tedaj imela cerkev (Šporar, 2002:1) Najpomembnejšo prelomnico pri intenzivnejšem interesnem združevanju in organiziranju ljudi v društvih ter drugih organizacijah pa lahko izpostavimo boržuazno revolucijo leta Ta je prinesla številne spremembe na pravnem in ustavnem področju: pravne norme, ki so urejale delovanje in upravljanje društev ter svobodo združevanja kot eno izmet ustavnih pravic (Kolarič in druge, 2002:80). Marčna revolucija je tudi v slovenskem združevanju pomenila temeljni preobrat ter nastanek prvih društev na slovenskem ozemlju, 1852 leta sprejet cesarski patent, pa predstavlja prvi pravni zapis na področju društev. Zakon o pravici do združevanja v društvih iz leta 1867 pa je prvi zakon na tem področju, ki je urejal ustanavljanje in delovanje samega društva. Politično in kulturno življenje Slovencev se je v 19. stoletju odvijalo predvsem v čitalnicah, kjer se je razvijalo kulturno življenje, ter taborih, kjer se je ohranjala in krepila slovenska narodna zavest. Med organiziranimi načini zadovoljevanja potreb in interesov v športu, je postalo pomembno udejstvovanje v športnih društvih, ki so že v takratnem obdobju predstavljala osnovo organiziranega sistema v športu. Društveno življenje Slovencev je bilo razvejano in bogato, kar nakazuje na splošno značilnost, druženje na podlagi skupnih interesov (Šport v republiki Sloveniji, 1995:95). V tem obdobju se na slovenskem ozemlju začno pojavljati tudi prva športna društva. Leta 1863 je bilo ustanovljeno prvo športno društvo imenovano Sokol, ki je nastalo po vzoru športnih društev iz Češke, katerega naloga je bila z nastopi širiti narodno zavest in tekmovati s podobnimi nemškimi društvi. 11

15 V to obdobje je spadala tudi ustanovitev drugega športnega društva imenovanega Orel, ki pa je bil izrazito katoliško usmerjen. Obe društvi sta delovali do leta 1929, ko so ju prepovedali (Šugman, 1998:20 21). Narodna zavest Slovencev je v kasnejšem obdobju narekovala razvoj društev, ki so predvsem krepila moč in samozavest slovenskega prebivalstva. Leta 1905 je nastala Slovenska sokolska zveza, ki je že nekaj let kasneje združevala 115 društev. V takratnem obdobju so bila ustanovljena še druga športna društva: kolesarska, planinska ter študentska, ki so ustanavljali društva v okviru svojih fakultet. Katoliška cerkev je v takratnem obdobju odigrala zelo pomembno vlogo kot religiozna, socialna in ekonomska institucija. Predstavljala je nekakšno voluntersko dobrodelno organizacijo takratnega obdobja, saj je ustanavljala domove za reveže in ljudi, ki jim država ni nudila ustrezne pomoči. To pomoč je cerkev izvajala v posebnih ustanovah, ubožnicah, ustanovah za zapuščene otroke ipd. Kot pomemben zgodovinski dejavnik za razvoj NVO se ob koncu 18. stoletja začne pojavljati tudi zadružništvo. Kot množično gibanje je bilo usmerjeno v obrambo kmetov in obrtnikov, pred rastočim negativnim posledicam kapitalizma. Zadruge so bile posebne prostovoljno organizirane tvorbe, v katerih so veljala posebna, ne v dobiček usmerjena načela (Kolarič in druge, 2002:88 89). Industrijska revolucija v 19. stoletju je prinesla številne spremembe v družbenem življenju takratnega prebivalstva, kar je narekovalo hiter razvoj različnih strokovnih in poklicnih združenj, pojavljati pa se začno tudi prve politične stranke. Druga svetovna vojna, socialistična revolucija ter sprememba sistema na slovenskem ozemlju so pomenile pretrganje s tradicijo ter uvedbo totalitarnega sistema. Prišlo je do dominacije oziroma do monopolnega položaja države na vseh področjih družbenega življenja. Za to obdobje je tudi značilno pretrganje vezi s preteklostjo ter izgradnja močnega javnega sektorja, ki je bil usmerjen v zadovoljevanje potreb večine prebivalstva. Tradicija neprofitnega sektorja je bila prekinjena, delo so lahko nadaljevala društva, ki so imela pomembno vlogo pri delu Osvobodilne fronte, čeprav je bila pravna podlaga bistveno drugačna kot pred drugo svetovno vojno. To so bila predvsem gasilska, športna, kulturna, planinska in podobna društva. Delovanje 12

16 cerkve je bilo skoraj povsem prepovedano oziroma zelo omejeno, predvsem samo na verske zadeve. Novi društveni zakon iz leta 1974 in uvedba samoupravnega socializma sta predstavljala novo obdobje v razvoju NVO. Iniciativa za ustanavljanje NVO se začne pojavljati tudi s strani državljanov, ne samo držav kot monopolnega upravitelja. Kljub vsem pomanjkljivostim je zakon omogočil ustanavljanje društev, kar je zagotavljalo izražanje interesov od spodaj navzgor, ne samo od zgoraj navzdol. NVO so postajale vedno bolj avtonomne, čeprav je bila komunikacija z državnimi oblastmi še precej ohromljena in država še vedno ni dopuščala enakovrednega vključevanja v produkcijo kolektivnih dobrin (Černak - Meglič, 1997:6 7). NVO so se v tem času razvijale zelo počasi, za kar je potrebno iskati vzroke v mačehovskem odnosu države do NVO, predvsem v smislu finančne stimulacije. Država ni namenjala nobenih sredstev za sam razvoj in funkcioniranje NVO, pri čemer so te organizacije ostajale majhne in ne množične, njihova odmevnost pa večkrat ni dosegla želenega cilja. 80. leta nastopijo kot obdobje novih družbenih gibanj, ki so se razvijala v smeri diferenciacije različnih interesov. Po letu 1980 so začela nastajati številna množična gibanja (ekološka, subkulturna, feministična, za varovanje človekovih pravic, ekološka, gibanja za socializacijo isto spolno usmerjenih itd); pri katerih je del kasneje prešel v obliko politične sfere, del pa v nevladni sektor. Spremembam političnega in ekonomskega sistema v začetku 90-ih let v Sloveniji pa niso vzporedno sledile spremembe v strukturi blaginje, zlasti v smislu odpravljanja monopolnega položaja javnega sektorja. Šele s sprejetjem nove zakonodaje je formalno bil odprt prostor za ustanavljanje NVO, vendar pa niso bile zagotovljene enakopravne razmere za njihovo delovanje. Šele po letu 1991, ko pride do formiranja nove države Slovenije, lahko začnemo govoriti o enakopravnih možnostih ustanavljanja in delovanja NVO v Sloveniji, čeprav zakonodaja na tem področju še vedno ni povsem dorečena. 2.1 OPREDELITEV POJMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ Pojem NVO se v večini držav povezuje s sektorjem, ki je nekje vmes med državo, trgom in skupnostjo. Od trga NVO ločuje neprofitnost, od države zasebnost, oblika 13

17 minimalne formaliziranosti v delovanju pa NVO loči od skupnosti, za katero so značilni bolj neformalni odnosi. NVO so zaradi hitro spreminjajočih družbenih sprememb podvržene dinamičnosti v prilagajanju pogojem civilne družbe (Glej Strategijo vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, 2003:7). Ko opredeljujemo NVO, se srečamo z dvema stališčema. Prvo opredeljuje NVO kot posebne pravne entitete, drugo pa kot generični pojem za vse tiste organizacije, v katere se združujejo posamezniki zaradi skupnih interesov in namenov ter uresničevanja le-teh. Nameni NVO so splošno koristni, saj služijo za opravljanje javnih dobrin v javno dobro. NVO so finančno in upravljavsko neodvisne od države in zaradi tega niso podrejene birokratskim pravilom, kar jim omogoča bolj fleksibilne in neposredne oblike dela z ljudmi. Izvajalci v NVO so lahko profesionalci ali pa prostovoljci, kar nakazuje, da so lahko NVO profesionalne, volonterske ali pa mešane (Vrhovšek, 2000:6). Šporar (2002) poudarja povezanost NVO s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami: pravica do združevanja in zbiranja, pravica do svobode govora ter pravica do zasebne lastnine, vse opredeljene v Ustavi Republike Slovenije. Izpostavlja pa tudi problem pomanjkanja pravnih definicij terminov NVO v Sloveniji oziroma nedorečenost področja nevladnega sektorja. V Sloveniji bi njenim razmeram bila najbližja naslednja shema definiranja: civilno družbo sestavljajo organizirane civilne družbe (ki jo sestavljajo sindikati, zadruge itd; del organizirane civilne družbe pa so tudi nevladne organizacije) in neorganizirane civilne družbe, ki so sestavljene iz posameznikov in načel participatorne demokracije. V Sloveniji je delovanje nevladnih organizacij omenjeno v Zakonu o društvih, Zakonu o ustanovah, Zakonu o zavodih itn. Kot NVO razumemo vsako prostovoljno, nepridobitno in neodvisno organizacijo, ki jo ustanovijo fizične in pravne osebe zasebnega prava v skladu s predpisanimi zakonskimi opredelitvami. NVO so lahko neprofitne ali profitne (npr. nevladne profitne organizacije so gospodarske družbe družba z omejeno odgovornostjo, delniške družbe), neprofitne organizacije pa so vladne, javne, državne (javni zavodi, državni organi itd) in nevladne (društva, ustanove, fundacije itd). Pri opisovanju NVO se pojavlja nesoglasje o definiciji kompleksa organizacije. Izoblikovalo se je več definicij, vendar nobena tako natančna, da bi lahko zajela vse organizacije. 14

18 L. M. Salomon in H. K. Anheier v Kolarič (1994) izpostavljata naslednje tipe definicij NVO: 1. Legalna definicija: NVO so tiste organizacije, ki jih kot take definira zakonodaja vsake države posebej. 2. Ekonomska definicija definira organizacije glede na vir prihodkov; če so glavni viri prihodkov organizacije članarina, donacije itd; je organizacija neprofitna. 3. Funkcionalna definicija izpostavlja funkcijo organizacij, ki je opredeljena kot javno dobro. 4. Strukturalno operacionalna definicija poudarja delovanje in samo strukturo organizacij med NVO se uvrščajo organizacije, ki so: neprofitno distributivne, formalno ustanovljene, nevladne/privatne glede na ustanovitelja, samostojno vodene in upravljane, tiste, ki vključujejo pomemben del prostovoljnega dela. Nevladne organizacije (non-govermental organizations NVO) imenovane tudi nedržavne organizacije, so pomemben institut civilne družbe. V Sloveniji prej zaradi specifične družbene in ekonomske ureditve niso obstajale. Šele z demokratičnimi spremembami in liberalizacijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter posebej lastninske pravice, so NVO postale ne le mogoče in dopustne v Sloveniji, ampak za pravno državo in demokracijo nujne. 1 Šporar (2002) je poleg splošnih opredelitev izpostavil še naslednje značilnosti NVO: gre za organizacije, ki so opredeljene kot organizacije, katerih cilji so nepridobitni, so neodvisne od vlade, ter od vseh drugih organov oblasti, cilji take organizacije so delovanje v javnem življenju z vprašanji povezanimi s koristmi ljudi, organizacija se ukvarja s splošnim interesom širše družbe, ter so prostovoljno ustanovljene. 1 Trstenjak, Verica (1998): Statusne in davčne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji, Zbornik Vloga in financiranje NVO, str

19 Kolaričeva poudarja, da pri sami opredelitvi NVO ne moremo mimo kriterijev, ki omogočajo identifikacijo in dokaj celovito tipologijo NVO: - KRITERIJ CILJEV IN NAMENOV: Ta kriterij služi razdelitvi organizacij na profitne in neprofitne. Profitne organizacije so usmerjene v povečevanje dobička, neprofitne pa v opravljanje storitev v javno dobro. Razlika med prihodki in odhodki NVO pa se uporabi za financiranje dejavnosti in namena, za katero je bila organizacija ustanovljena. - KRITERIJ USTANOVITELJA: Ustanovitelj je lahko država/vlada ali pa privatni akterji. Praviloma glede na ustanovitelja vse neprofitne organizacije delimo na vladne neprofitne organizacije, ki jih ustanovi vlada in nevladne neprofitne, ki jih ustanovijo drugi subjekti (Hrovatin, 1998:181). - KRITERIJ, KDO SO IZVAJALCI DEJAVNOSTI: Izvajalci dejavnosti so lahko polno ali pa delno zaposleni profesionalci ali pa volunterji, iz tega izhaja, da so lahko organizacije čiste profesionalne, volunterske ali pa mešane. - KRITERIJ CILJNE SKUPINE: NVO lahko delujejo v javno dobro (javno dobro je opredeljeno kot nekaj, kar je splošno dostopno vsem pod enakimi pogoji) in s tem v korist zadovoljevanja potreb širše družbe ali pa so usmerjene v korist posamezne skupine in omogočajo le zadovoljevanje potreb in interesov svojih članov. - KRITERIJ FUNKCIJE: Med organizacije, ki delujejo v javno korist, štejemo storitvene servise, društva, fundacije. Med NVO, ki delujejo v korist svojih članov, pa lahko uvrstimo sindikate, različne klube, politične stranke, različne strokovne organizacije, zadrug itn. NVO so locirane med javnim na eni strani in zasebnim sektorjem na drugi v t. i. nevladnem/neprofitnem sektorju. Značilnosti, ki NVO najbolj opisujejo, so predvsem neprofitnost, dobrodelnost, ki izpostavlja podporo, ki so jo te organizacije deležne od donatorjev, prostovoljnost, ki je usmerjena v način izvajanja dejavnosti, neodvisnost, ki opisuje relativno avtonomno pozicijo organizacije od državnega aparata ter pluralnost virov financiranja (v smislu različnosti pridobivanja finančnih sredstev). Viri financiranja NVO se kažejo kot sredstva pridobljena s članarino, donacije posameznikov in drugih tujih oseb, lastna dejavnost organizacije, finančna podpora s strani države državni proračun ter sredstva različnih skladov in Loterije Slovenije (Kolarič, 1994:108). 16

20 Na podlagi obstoječe zakonodaje je potrebno omeniti, da je v Sloveniji možno ustanoviti društvo, ustanovo, zavod in druge organizacije (gospodarske družbe, politične stranke), ki so praviloma pravne osebe zasebnega prava. Drugače kot v drugih evropskih državah Slovenija nima civilnega zakonika, ampak s posebnimi zakoni urejena posamezna področja oziroma posamezne oblike organizacij (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o zavodih, Zakon o društvih, Zakon o ustanovah). 2.2 VLOGA IN POMEN NEVLADNIH ORGANIZACIJ V Sloveniji se je po letu 1991 odgovornost za družbeno blaginjo v veliki meri prenesla od države na družbo kot celoto, kar je močno vplivalo na sam pojav in razvoj nevladnih organizacij v Sloveniji. Opredelitve in same oblike nevladnih organizacij se zaradi še vedno trajajoče tranzicije, nenehnih družbenih sprememb in fleksibilnosti samega gibanja nevladnih organizacij, še vedno spreminjajo. Poimenovanje organizacij, ki se v družbah pojavljajo med državo in trgom, je med državami različno, zato pojem nevladne organizacije upravičeno predstavlja nekakšno protiutež državi in državnim institucijam na eni strani in civilno družbo na drugi. NVO so oblike družbenega povezovanja, ki v obdobjih pred osamosvojitvijo Slovenije zaradi specifične politične in družbene ureditve niso bile možne, vendar vseskozi nujno potrebne. NVO prispevajo k pluralizaciji različnih področij družbe, delujejo v javno dobro, pospešujejo konkurenčnost in omogočajo uveljavljanje civilnih pobud. NVO se v različnih oblikah in obsegu pojavljajo v vseh demokratično urejenih državnih tvorbah, omogočajo državljansko iniciativo ter opravljanje tistih nalog, ki jih je v preteklosti izvajala izključno država (Trstenjak, 1998:1). NVO predstavljajo oblike organiziranja, kjer se lahko državljani združujejo in družijo na osnovi skupnega interesa, ciljev in volje ter tako organizirano nastopajo neodvisno od države kot del civilne družbe. Sama vloga NVO je v povezavi z interesi in cilji širšega spektra civilne družbe, ko država postane nezadostna, oziroma ko predstavniki civilne družbe potrebujejo več, kot jim država lahko nudi. NVO opravljajo dopolnilno vlogo pri zagotavljanju blaginje za ljudi in opravljajo tiste funkcije, ki jih država sploh ne upravlja, ali pa le deloma. 17

21 Šugman (1998) je civilno družbo opisal kot prostor, kjer posamezniki premagujejo osamljenost, sebičnost in probleme oblikovanja širših kolektivnih identitet. Civilna družba predstavlja s svojim razširjenim asociacijskim življenjem obliko demokratičnega sobivanja, saj navaja posameznika na javno delovanje, razkriva mu sistem pomembnih življenjskih vrednot, omogoča mu prostor za kolektivno akcijo, posameznik se v njej uči usklajevati kratkoročne interese z dolgoročnimi usmeritvami, s tem pa se krepi njegova odgovornost do sebe in drugih ljudi. Nevladne športne organizacije so značilnost sodobnih družb, običajno izvajajo naloge, ki sodijo v kontekst javnega interesa. Javni interes je v Sloveniji jasno opredeljen v nacionalnem programu športa. S tem nevladne organizacije prevzamejo del bremena za javno dobro in splošen družben razvoj in so zaradi tega opravičene do pravne varnosti, zagotavljanja materialnih sredstev in priznanja njihovega velikega pomena (Zbornik o Kongresu športne rekreacije, 2003:81). Ustanavljanje subjektov civilne družbe društev in njihovih zvez na isti ali višji ravni organiziranosti je skoraj v vsem svetu opredeljeno z zakoni o društvih in ti predstavniki so tipični predstavniki civilne družbe. To ne velja samo za športna, pač pa tudi vsa druga društva (gasilska, turistična, filatelistična itd). V njih se vsaj kar se tiče športa, člani športno udejstvujejo, medtem ko na višji ravni organiziranosti uresničujejo tudi druge naloge (manj transformacijske, pa vendarle tudi te). 2 Pomen NVO je za akterje civilne družbe velikega pomena, saj vključevanje v različne NVO posamezniku omogoča oblikovanje mnenj, vrednot o sebi in svetu. Vsa ta spoznanja pa posamezniku pomagajo, da se v sodobni in hitro napredujoči družbi kar najbolje umesti in razvija. 2 Šugman, Rajko (1998): Organiziranost športa doma in v svetu, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, str

22 2.3 VRSTE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI V Sloveniji glede na tipologijo pravnih oseb in načelo numerus clausus 3 lahko opredelimo posamezne vrste NVO. Načelo numerus clausus ne omogoča ustanovitve pravne osebe, ki v pravnem sistemu ne obstaja, oziroma ki je pravni sistem ne pozna NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT PRAVNE OSEBE Sistem prava razvršča pravne osebe na pravne osebe javnega in pravne osebe zasebnega prava. Osnovni kriterij razlikovanja je ustanovitveni akt, pravne osebe javnega prava so ustanovljene z oblastnimi akti (npr. zakoni, uredbe ipd); pravne osebe zasebnega prava pa z zasebnopravnimi akti (pogodbe, statuti), vendar pa to ne pomeni, da za pravne osebe zasebnega prava ne veljajo predpisi javnega prava. Poleg opredeljenih kriterijev razlikovanja pa obstajajo še kriterij izvajanja javnih pooblastil, članstvo ipd. Na podlagi pravno veljavne zakonodaje je v Sloveniji možno ustanoviti naslednje NVO: kot temeljne NVO so tu društvo kot neprofitno, prostovoljno združenje fizičnih oseb, ustanova, ter drugo v to skupino velja omeniti organizacije, ki po strukturi spadajo v eno izmed zgoraj opisanih vrst, vendar so urejene s posebnimi zakoni (zavodi, politične stranke, sindikati, izjemoma gospodarske družbe) (Glej Trstenjak, 1998) Društvo Društva so bila prej urejena v zakonu o društvih iz leta 1974 (Ur. L. SRS, št. 37/74), ki je veljal vse do leta Ta zakon je v novih razmerah postal neprimeren, ker ni bil prilagojen na novo sprejeto ustavo in pravno politično ureditev. Leta 1995 je bil sprejet nov Zakon o društvih, ki je sodobnejše uredil pravno osnovo za delovanje društev, vendar je leta 1999 prišlo do nekaterih dopolnil k Zakonu iz leta Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, je prišlo do nekaterih sprememb pri posameznih členih Zakona o društvih, predvsem bi izpostavila dve. 3 Omejen vpis oz. omejitev vpisa. 19

23 Sprememba 6. člena Zakona o društvih, kjer je opredeljeno, da lahko društvo ustanovijo tudi tujci, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali začasno prebivališče več kot eno leto. V zakonu o društvih iz leta 1995 je bilo zapisano, da lahko društvo ustanovi 10 polnoletnih državljanov R Slovenije, kar pa v novem Zakonu o društvih iz leta 1999 ni več določeno oziroma omejeno; društvo lahko ustanovijo osebe, ki so dopolnile 18 let. Novi zakon o društvih razlikuje med društvi, ki delujejo v javnem interesu, katerih delovanje presega samo interese svojih članov (tem kriterijem zadostuje tudi Olimpijski komite Slovenije, ki deluje na osnovi Zakona o društvih) in društva, ki delujejo samo za interese svojih članov (Trstenjak, 1998:3). Po 1. členu Zakona o društvih je društvo samostojno, nepridobitno, prostovoljno združenje fizičnih oseb, katerih namen je združevanje zaradi skupno določenih interesov, ki so opredeljeni v temeljnem aktu društva, ter so v skladu s tem zakonom. Društvo samostojno določi svoje cilje in namene, način delovanja ter dejavnost s svojim temeljnim aktom. Društvo ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti oziroma samo pod točno predpisanimi pogoji (Zakon o društvih, UR. L. RS. št. 60/1995, 49/1995 odločba US in 89/1999). Financiranje društva je predpisano z 21. členom Zakona o društvih, ki opredeljuje oblike pridobivanja sredstev za svoje delovanje s: prispevki donatorjev, s članarino, z darili, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, iz javnih sredstev ter drugih virov Ustanova Ustanovo lahko ustanovijo domače ali tuje fizične in pa tudi pravne osebe. V pravnem redu je za ustanovitev ustanove predpisan t. i. koncesijski postopek ustanovitve, kar pomeni, da je za ustanovitev potrebno soglasje oziroma dovoljenje pristojnega organa. Pristojnosti pa so zaupane posameznemu ministrstvu, glede na namen, za katerega je ustanova ustanovljena. S tem, ko posamezno ministrstvo izda soglasje k ustanovitvi določene ustanove, postane ustanova pravna oseba in lahko začne s svojim delovanjem (Trstenjak, 1998:3). Kot je iz zakona o ustanovah razvidno, je ustanova na določen namen vezano premoženje. Ustanova je pravna oseba in nima ne lastnikov ne članov, ustanovitelj jo ustanovi z namenom, ki je splošno koristen in dobrodelen, izvajanje 20

24 namena in upravljanje s premoženjem pa zaupa osebi ali organu, ki ga sam določi. (Predpisi o društvih in ustanovah, 1996:55). Njen namen mora biti splošno koristen ali dobrodelen, če je ustanova ustanovljena za področja športa, zdravstva, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja, kulture itd. Premoženje lahko sestavljajo denar, premičnine, pravice, iz katerih izvirajo premoženjske pravice ipd (Zakon o ustanovah, UR. L. RS. št. 60/1994) Zavodi Organiziranost zavodov je v Sloveniji urejena z Zakonom o zavodih iz leta 1996 in so predvideni za upravljanje dejavnosti kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ipd; če cilj njihove dejavnosti ni pridobivanje dobička. To so pretežno t. i. javni zavodi in so pravne osebe javnega prava, ki so ustanovljeni s strani države, občine, zakonodaja pa ne preprečuje tudi ustanavljanje zasebnih zavodov, v tem primeru so to NVO (Trstenjak, 1998:2). Javne zavode lahko ustanovijo mesto, občina ter druge zakonsko pooblaščene osebe. Organiziranost zavodov je zakonsko predpisana ter opredeljena v ustanovitvenem aktu zavoda (Zakon o zavodih, UR. L. RS. št. 8/1996) Sindikati Za Sindikalno organiziranost je pomembna ustavna določba o svobodnem ustanavljanju in vključevanju vanje. Podrobneje pa pravice in pravni status sindikatov ureja Zakon o reprezentativnosti sindikatov Gospodarske družbe Gospodarska družba je po Zakonu o gospodarskih družbah pravna oseba, ki opravlja svojo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Gospodarsko družbo lahko ustanovi domača in tuja fizična ali pravna oseba. Kot je zapisano v 4. odstavku 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, se kot gospodarska družba smatrajo tudi družbe, ki v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna (Trstenjak, 1998:2). 21

25 Politične stranke 1. in 2. člen Zakona o političnih strankah opisujeta politične stranke kot združenje državljanov in državljank Slovenije, ki uresničujejo svoje cilje, ki so bili sprejeti v programu stranke. Stranke delujejo javno in po demokratičnih načelih (Zakon o političnih strankah, UR. L. RS. št. 62/1994). Zakon o političnih strankah ureja tudi nekatere posebnosti za te organizacije, vendar jih po temeljni strukturi lahko uvrščamo med društva (Trstenjak, 1998:2) NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI NISO PRAVNE OSEBE Pri nas je pravni status NVO brez pravne osebnosti mogoč, vendar morajo kljub temu ustrezati kriterijem za NVO. V praksi pa se pojavljajo številni problemi v zvezi z delovanjem, ker npr. ne morejo odpreti bančnega računa, nimajo varovanega imena ipd. Najpogostejša oblika so razna združenja, ki pa formalnopravno niso društvo (Trstenjak, 1997:30 31). 22

26 3 ORIS ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA V SLOVENIJI Šport mora biti predvsem usmerjen v funkcijo človeka, samo tako lahko človek uresničuje svoje ustvarjalne potenciale svobodno in neobremenjeno. Zgodovina športnega udejstvovanja ima v Sloveniji bogato zgodovino. Največ informacij o začetkih športne dejavnosti v deželi Kranjski je bilo opisanih s strani J. V. Valvasorja v knjigi Slava Vojvodine Kranjske. V knjigi so opisani različni običaji, zgodovinski podatki in mnoge zemljepisne posebnosti takratnega obdobja. Valvasor je zapisal nekatere danes tipične športne panoge naših prednikov, tudi najpomembnejše zapise o bloškem smučanju kot prvi obliki smučanja v Sloveniji (Slovenski olimpizem, 1995:15). V začetku prejšnjega stoletja se začno pojavljati športne panoge, izhajajoče iz antičnih "smotrov" športa, katerih temelj so bila združenja prostovoljnega vključevanja društva. Društva se začno med seboj povezovati, predvsem zaradi tekmovanj in tako pride do prvih mednarodnih športnih združenj: kolesarska federacija, veslaška združenja itn. Poleg tega se je proti koncu 19. stoletja pojavila tudi težnja po ustanovitvi vsesplošne mednarodne organizacije na področju športa. Tako je Pierre de Coubertin leta 1894 ustanovil MOK in v Atenah organiziral prve olimpijske igre moderne dobe. V Evropi so državne institucije najprej začele z uvajanjem telovadbe v učne programe (telesno vzgojo in gimnastiko) šol, gre torej za prostovoljno kasneje pa tudi obvezno vzgojno področje, ki se je začelo postopno uveljavljati. Za slovenske razmere pomemben mejnik predstavlja Februarski patent iz leta 1852, ko se je država prvič vključila v področje ustanavljanja društev, poleg tega pa je tudi v Sloveniji bila prvič uvedena telovadba v šole (Šport v republiki Sloveniji, 1995:97). Najprej so bili uzakonjeni le neobvezni programi, kasneje leta 1869 pa je zakon določil obvezno vključitev telovadbe v osnovne in srednje šole, kar je omogočalo hitrejši razvoj športa v Sloveniji v takratnem obdobju (Šugman, 1999:18). Februarski patent je podal ustavno podlago za razvoj društev, tudi športnih. V to obdobje je sodilo ustanavljanje slovenskih kulturnih društev na eni strani in ustanovitev prvega športnega društva na drugi. Slovenci so leta ustanovili svoje prvo telovadno društvo, imenovano južni Sokol, nekaj let kasneje pa še telovadno organizacijo Orel. 23

27 V obdobju do prve svetovne vojne je na Slovenskem prišlo do ustanavljanja različnih športnih društev: leta 1893 je bilo ustanovljeno prvo planinsko društvo imenovano Slovensko planinsko društvo, potem t. i. "društvo Triglavski prijatelji", ljubitelji gora, leta ustanovljen srednješolski klub Hermes, leta 1911 prvi priznani slovenski nogometni klub Ilirija itd (Slovenski olimpizem, 1995). Takoj po prvi svetovni vojni so bile ustanovljene različne športne federacije, leta 1919 je prišlo do formiranja Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Med obema vojnama se je število športnih disciplin ter s tem tudi društev in zvez povečalo. Šport se je po 2. svetovni vojni hitro razvijal, kar je omogočalo ustanavljanje novih mednarodnih športnih zvez in organizacij. Slovenija je po 2. svetovni vojni prešla več reorganizacij športa, kar je bilo odraz sprememb političnega sistema. Državni organi so bili v športni sferi v določenih političnih obdobjih močno prisotni. V ustavi SR Slovenije je bilo zapisano, da za športno dejavnost skrbi država, šport se je urejal in usmerjal iz enega mesta federacije. Po letu 1965 so se pristojnosti na področju telesne kulture prenesle na nižje oblike oblasti (republike in kasneje občine), vendar je bila država še vedno tista, ki je narekovala razvoj športne dejavnosti. Šport je bil do 1971 v rokah države, vendar je imela športna sfera svoje naloge. V obdobju samoupravnega socializma je prišlo do ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti na vseh ravneh države, razen Jugoslavije kot celote. Interesne skupnosti so bile posebna oblika združevanja ljudi v organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih kot uporabnikov storitev in izvajalcev športne dejavnosti (Šport v republiki Sloveniji, 1995:97). Interesne skupnosti, kot posebna oblika podružabljanja športa, so po letu 1990 prenehale s svojim delovanjem, kljub velikemu prispevku k razvoju športa v Sloveniji (Prelomno obdobje Slovenskega športa, 1999:40). Obdobje po letu 1988 so zaznamovale številne politične spremembe, ki so narekovale tudi spremembe na področju športa. Socialistični sistem je preživel in Slovenija se je postopoma preoblikovala v večstrankarski sistem državne ureditve, kar se je odražalo tudi v razvoju športa. Šport je postal del civilne družbe in vloga države se je zmanjšala. Izvajalci športne dejavnosti so se po letu 1991 razširili; poleg športnih društev v klasičnem smislu so začela nastajati zasebna podjetja, državni športni organi in zavodi. 24

28 Del športa še vedno deluje pod društvenim okriljem, del pa se je po letu 1991 popolnoma profesionaliziral (Slovenski šport v mednarodnem prostoru, 1998:36). Pojem asiociativnosti pomeni povezovanje društev v zveze društev. Po podatkih Olimpijskega komiteja v Sloveniji deluje okrog 3500 športnih društev in približno športno aktivnih posameznikov. V Sloveniji je državljanom na voljo 90 športnih dejavnosti, ki so združene v 60-ih nacionalnih športnih zvezah (Vzorčna analiza števila in strukture članstva, 1999:19). 25

29 4 OLIMPIZEM, NJEGOV RAZVOJ IN POMEN Olimpizem je filozofija, ki združuje vrednote telesa, duha in volje. Cilj olimpizma je s športom omogočati harmonični razvoj ter s temi načeli ustvariti družbo, ki je usmerjena v skrb in ohranitev človeškega dostojanstva (Šugman, 1998:90). Olimpijsko gibanje je usmerjeno v aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju mira in medsebojnega spoštovanja med različnimi narodi sveta. Cilj olimpijskega gibanja je vzgajati, razvijati in ohranjati boljši svet s pomočjo prijateljstva, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja in pravili fair playja (Glej Guttmann. 1994). Delovanje olimpijskega gibanja, ki ga simbolizira pet krogov, kot pet celin sveta, je trajno in univerzalno. Vrh pa doseže vsake štiri leta na olimpijskih igrah moderne dobe, kjer se zberejo športniki iz vsega sveta. Vsaka diskriminacija in razlikovanje oseb glede na raso, versko politično prepričanje, spol ali kakršnokoli drugo vrsto razlikovanja je nezdružljiva s temeljnimi načeli olimpijskega gibanja. Olimpijsko gibanje predstavlja osnovo v delovanju Mednarodnega olimpijskega komiteja in vseh Nacionalnih olimpijskih komitejev 4 v svetu, tudi OKS. Temeljno spoznanje olimpijskega gibanja je usmerjeno v tezo, da je športno dejavnost potrebno najtesneje povezati z družbeno v neločljivo celoto. Šport naj pomaga razvijati človeka v harmonično, vsestransko celoto, v kateri se duševna plat človekove osebnosti tesno prepleta s telesno, pri tem pa šport nima samo biološke ampak tudi moralno in estetsko vlogo. Ukvarjanje s športom je pravica, ki pa mora biti v skladu s potrebami in zmožnostmi vsakega posameznika. Olimpijsko gibanje je vodeno in usmerjeno s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in izvira iz modernega olimpizma. Olimpijsko gibanje pod okriljem MOK obsega športnike, olimpijsko gibanje organizacije in še druge osebe, ki sprejmejo pravila Olimpijske listine. Olimpijska listina je sistem temeljnih načel, pravil in predpisov, ki določajo organizacijo in delovanje olimpijskega gibanja, ter določajo pravila in pogoje za izvedbo olimpijskih iger. Olimpijska listina je bila sprejeta s strani MOK (Glej Obvestila OKS, 1998). Olimpijsko geslo CITIUS, ALTIUS, FORTIUS (hitreje, višje, močneje) je osnovna filozofska misel olimpizma in napredka človeštva. 4 Nacionalni olimpijski komite je komite posamezne države, ki je član MOK. 26

30 Skozi ciklus olimpijskih iger pa je večkrat uporabljen tudi rek Pomembno je sodelovati, ne zmagati! Obe gesli pripisujejo pobudniku sodobnega olimpizma baronu Pierru de Coubertanu, čeprav zgodovinarji niso enotnega mnenja, da je bil on tisti, ki naj bi izrekel ta slavna gesla (Šugman, 1997). 4.1 MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE MOK Ustanovitev MOK predstavlja osnovo olimpijskemu gibanju ter podlago vsem Nacionalnim olimpijskim komitejem (v nadaljevanju NOK), katerih ustanovitveni akti izhajajo iz predpisov Olimpijske listine in odločitev MOK-a. MOK Mednarodni olimpijski komite (CIO fr. Comite International olympique; angl. IOC International Olympic Committe) Mednarodni olimpijski komite je bil ustanovljen v Parizu leta 1894, kjer je potekal mednarodni forum o svetovnem športu. Pobudnik ustanovitve je bil Pierre de Coubertin, ki je prav na kongresu v Sorboni podal predlog za ustanovitev MOK (Šugman, 1998:90). Sedež MOK-a je v Luzani v Švici, njegovo članstvo se iz leta v leto viša, leta 1998 je štela ta olimpijska družina 204 NOK, kar pomeni, da MOK priznava nekaj več NOK, kot je držav v OZN. MOK je najvišja avtoriteta v olimpijskem gibanju, edinstvena nepolitična svetovna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom obuditi ideale antičnih olimpijskih iger. V pristojnosti MOK je pravica do organizacije olimpijskih iger, ki imajo zelo velik ugled v svetu. MOK vodi olimpijsko gibanje v skladu z načeli olimpijske listine. V ta namen MOK; vzpodbuja koordinacijo, organizacijo in razvoj športa, sodeluje s javnimi in zasebnimi organizacijami, pri čemer je temeljno vodilo, da šport služi humanosti, zagotavlja redno izvajanje olimpijskih iger, s svojimi aktivnostmi sodeluje za ohranitev mira na svetu, podpira in razvija športno etiko, s primernimi sredstvi močno vzpodbuja udeležbo žensk v športu, vodi boj proti uživanju nedovoljenih poživil v športu, sprejema ukrepe za preprečitev ogrožanja zdravja športnikov, odklanja vsako politično in komercialno zlorabo športa, vzpodbuja razvoj športa za vse, 27

31 skrbi, da olimpijske igre potekajo v skladu s pravili olimpijskega gibanja, podpira mednarodno olimpijsko akademijo, podpira druge ustanove, ki so se posvetile olimpijskemu izobraževanju. Nepomembnejši dokument MOK je Olimpijska listina, ki opredeljuje olimpizem kot življenjsko filozofijo, ki povezuje razvoj človeka v harmonično oblikovano celoto. Olimpizem si prizadeva s povezovanjem športa, kulture in vzgoje ustvariti način življenja, katerega podlaga naj bi bilo veselje ob izvirajočem naporu ter spoštovanje splošnih osnovnih etičnih načel (Obvestila OKS, 1998:5). MOK je v svojem razvoju naredil velik korak pod predsedovanjem Španca Juana Antona Samarancha ( ), ki je svojo politiko usmeril tudi k državam tretjega sveta, ter se ostro zavzel za odpravo kakršnekoli rasne diskriminacije v športu. Po 21. letih predsedovanja MOK-u ga je nasledil Belgijec Jacques Rogge, ki je že v svoji kandidaturi napovedal strogo politiko v smeri uživanja prepovedanih substanc v športu. 4.2 OLIMPIZEM NA SLOVENSKEM Olimpijska zgodovina Slovencev ima veliko začetkov in nič koliko zapletov, kar je posledica, da do leta 1991 nismo imeli svoje države in svoje olimpijske organizacije, ki bi lahko omogočala samostojen razvoj športa. Olimpijsko usodo smo najprej delili v okviru Avstro Ogrske, z narodi države SHS, potem pa se je športna dejavnost odvijala v okviru Jugoslavije. Prvi znanilec slovenskega olimpizma je bil Rudolf Cvetkov, ki se je v Trstu seznanil s sabljanjem in nato leta 1920 na olimpijskih igrah v Stockholmu postal tudi nosilec srebrne kolajne v sabljanju, vendar pod okriljem tuje države. Prvi slovenski olimpionik v novi državi SHS pa je postal Stanko Tavčar, nogometaš ljubljanske Ilirije. 14. decembra leta je prišlo v Zagrebu do ustanovitve Jugoslovanskega olimpijskega odbora, ki pa so ga leta 1927 preimenovali v Jugoslovanski olimpijski komite ter njegov sedež prenesli v Beograd, kjer so ga po letu 1945 tudi obnovili. Slovenske interese sta v prvem olimpijskem telesu zastopala vodilna športna delavca v Sloveniji, Joco Gorenc in inž. Stanko Bloudek, ki je nekaj let kasneje postal tudi prvi in zadnji član Mednarodnega olimpijskega komiteja iz Slovenije. 28

32 Ustanovitev Jugoslovanskega olimpijskega odbora je pospešila športno vnemo tudi v Sloveniji. Leta 1920 je prišlo do ustanovitve Športne zveze Slovenije, ki je po nekaj letih delovanja usahnila, vendar hitrega razvoja ni bilo več mogoče zaustaviti. Slovenci so predstavljali večino športnega prebivalstva tedanje Jugoslavije, kar se je odražalo tudi v osvojenih kolajnah na olimpijskih igrah. Posebno obeležje je olimpijskemu gibanju na Slovenskem prinesla tudi uvedba zimskih olimpijskih iger, katerih so Slovenci bili udeleženci vse od prvih olimpijskih iger v Chamonixu leta Predvojni vrhunec v olimpijskem udejstvovanju predstavljata uvrstitvi: deseto mesto Franca Smoleja na zimskih olimpijskih igrah leta 1936, ter petnajsto mesto Cirila Pučka v alpski kombinaciji. Med tistimi, ki so dosegali izjemne rezultate je bil že tedaj velika osebnost Leon Štukelj, pravnik iz Novega mesta, naš še vedno najuspešnejši olimpionik vseh časov. Njegova olimpijska bera je prav enkratna: v obdobju od je bil udeleženec treh olimpijskih iger in iz nobenih se ni vrnil brez medalje. Olimpijsko pot je končal v Berlinu leta 1936 s srebrom na krogih, tisto leto so na olimpijskih igrah prvič nastopile tudi slovenske telovadke (100 let olimpijskih iger 1996:2 15). Po drugi svetovni vojni je olimpizem na Slovenskem doživel nov razmah, pokazatelj pa je bila velika zastopanost slovenskih športnikov na olimpijskih igrah, čeprav je konkurenca postajala vedno večja, tudi vrhunskih dosežkov ni manjkalo. Paleta športnih panog, ki so bile zastopane na olimpijskih igrah, se je razširila tudi na moštvene športe, še posebno uspešni za Slovenijo so bili predstavniki v nogometu, košarki, rokometu, kasneje pa tudi v vodnih športih in smučanju. Miro Cerar je postal nekakšen Štukljev naslednik, saj je tudi on na olimpijskih igrah moderne dobe osvojil 3 kolajne. Pri moštvenih športih je potrebno izpostaviti Iva Daneua in Aljoša Žorga, ki sta leta 1968 na olimpijskih igrah v košarki osvojila prvo olimpijsko kolajno v moštvenih športih. Na prvo kolajno iz zimskih olimpijskih iger pa smo morali Slovenci čakati vse do leta 1984, ko je Sarajevo gostilo 14. zimske olimpijske igre. Veliki met je uspel Juretu Franku v veleslalomu in Slovenci smo dobili novega junaka belih strmin. Smučarsko slavje pa se je potem nadaljevalo tudi v naslednjem olimpijskem letu 1988, kjer so skakalci postali ekipno srebrni, Matjaž Debelak je osvojil svojo prvo olimpijsko medaljo, Mateja Svet pa je bila druga v slalomu. 29

33 Nekaj mesecev kasneje se je na poletnih olimpijskih igrah v Seulu začelo bronasto obdobje slovenskega veslanja, tam sta Blejca Sadik Mujkič in Bojan Prešeren zasedla odlično tretje mesto med dvojci brez krmarja (100 let olimpijskih iger, 1996:14 16). Vse te medalje in uspehi so bili še pod jugoslovansko zastavo, vendar pa so že predstavljale uvod v uspešno zgodovino slovenskega olimpizma ter v novi čas slovenske samostojnosti. Politične spremembe v Jugoslaviji in dogodki povezani s samostojnostjo Slovenije so športne delavce v Sloveniji pripeljali do mnenja, da se naj športna dejavnost v Sloveniji organizira v okviru samostojnega Slovenskega olimpijskega komiteja. V času velikih družbenih in političnih sprememb pa so se tako začele priprave na ustanovitev slovenskega nacionalnega komiteja, kar se je uresničilo 15. oktobra Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije pa je slovenskim športnikom omogočila, da so že na olimpijskih igrah v Albertvilu leta 1992 nastopili pod slovensko zastavo. Leta 1994 so bile zimske olimpijske igre v Lilehammerju, Slovenci so nadaljevali bronasto obdobje olimpijskih odličij z Juretom Koširjem, Alenko Dovžan in Katjo Koren. (Kronika 20. stoletja, 1996:493). Poletne igre moderne dobe leta 1996 pa sta zaznamovala bronasta Andraž Vehovar in Brigita Bukovec. Potrebno pa je omeniti tudi zlate fante iz Sydneyja leta 2000 Iztoka Čopa, Luko Špika v dvojcu brez krmarja in Rajmonda Debevca v streljanju. Zimske Olimpijske igre Salt Lake City Sloveniji niso prinesle želenih odličij, vendar so Slovenski športniki dosegli odlične rezultate in ponesli ime Slovenije v svet. 4.3 USTANAVLJANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE Slovenija je v devetdesetih letih doživljala številne politične spremembe, ki so narekovale spremembe na vseh področjih družbenega življenja. Razpad Jugoslavije je pomenil tudi razpad pomembnih športnih povezav, pri katerih je bil najpomembnejši razkol v Jugoslovanskem olimpijskem komiteju. Predstavniki Športne zveze Slovenije so bili mnenja, da naj se šport v Sloveniji organizira v okviru Slovenskega olimpijskega komiteja. Tako so bili že leta 1990 nakazani prvi resni vzgibi v tej smeri, vendar je bilo potrebno počakati na odločitev Skupščine Republike Slovenije o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije. 30

34 Politične razmere so bile vedno težje, zato je prišlo do odločitve Športne zveze za sprožitev postopka za ustanovitev OKS. Prišlo je do formiranja sedem članskega Iniciativnega odbora, katerega naloge so bile: ustanovitev OKS, priprava celotne procedure za čimprejšnjo vključitev v MOK ter obvestitev predsednika MOK J. A. Samarancha o razmerah v Sloveniji in namerah o ustanovitvi Olimpijskega komiteja Slovenije. Člani iniciativnega odbora so bili: Miro Cerar, Evgen Bergant, Ivo Daneu, mag. Janez Kocijančič, Janez Sterle ter dr. Rajko Šugman (Prelomno obdobje Slovenskega športa, 1999:60 61). Sledilo je obdobje intenzivnih priprav in nič koliko zapletov. Člani iniciativnega odbora so z obveščanjem svojih prijateljev ter različnih športnih organizacij v svetu bistveno pripomogli k širitvi informacij o razmerah, ki so Slovenske športne delavce silile v ustanovitev samostojne športne organizacije Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1991 je na pobudo iniciativnega odbora prišlo do ideje o dvostopenjskem pristopu k ustanovitvi Olimpijskega komiteja: najprej podpis ustanovne listine in nato izvolitev organov OKS. Tako je dne, , v Cankarjevem domu prišlo do slovesnega podpisa Slovenske olimpijske listine. Podpisu so prisostvovali Leon Štukelj, Miro Cerar, delegati 29 strokovnih zvez olimpijskih panog ter delegati petih strokovnih zvez panog, ki jih priznava MOK. Politične razmere v Sloveniji so bile tik pred izbruhom in Slovenija je vso svojo dejavnost usmerila v čimprejšnjo priznanje svoje samostojnosti in neodvisnosti. MOK je v izjavi za javnost opredelil potrebo po mednarodnem priznanju Slovenije kot pogoj, ki mu more Slovenija zadostiti, da bi lahko Slovenski olimpijski komite postal priznan kot polnopravni član MOK. Slovenijo so od novembra 1991 pa do februarja 1992 priznale mednarodno in gospodarsko najbolj uspešne države sveta: Nemčija, Italija, Francija, Hrvaška itd. Vse to pa je vodilo v sprejetje Olimpijskega komiteja v družino MOK dne, 2. Februarja 1992, dokončno kot polnopravni član pa je bil OKS sprejet 24. septembra 1993, ko so bili usklajeni vsi pravni akti Slovenskega olimpijskega komiteja z akti MOK-a. Ustanovna skupščina OKS je bila 17. decembra 1991, takoj naslednjo leto je OKS postal priznan s strani MOK in Slovenci smo ponosno korakali na olimpijskih igrah v Albertvillu pod slovensko zastavo (Slovenska Kronika 20. stoletja, 1996:493). 31

35 5 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Z odločitvijo športnikov in športne javnosti je bil 15. oktobra 1991 ustanovljen Olimpijski komite Slovenije, katerega naloge so bile sprejete na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije, 17. decembra OKS mora delovati v skladu z načeli Olimpijske listine MOK, Slovenske olimpijske listine ter sklepi MOK. Pravila OKS so bila sprejeta na seji skupščine OKS, 22. decembra 1994, v veljavo pa so stopila januarja Pred ustanovitvijo OKS je v Sloveniji kot vodilna organizacija na področju športa delovala Športna zveza Slovenije, katere naloge so bile usmerjene v razvoj športa in dejavnosti povezane s športom. V skladu z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije (v nadaljevanju ŠZS), izraženih na skupščinah obeh organizacij dne, , da se združita v enotno športno organizacijo z imenom OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ, ter ob upoštevanju osnovnih načel Olimpijske listine Mednarodnega olimpijskega komiteja (v nadaljevanju MOK), Slovenske olimpijske listine in Statuta ŠZS, je skupščina OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ na zasedanju v Ljubljani dne, , sprejela pravila in na 6. seji skupščine dne, spremembe in uskladitve pravil z novim Zakonom o društvih (UR. L. RS, št. 60/95) in dodatnimi spremembami na 10. seji skupščine dne, Organizaciji sta se združili predvsem zaradi boljše organiziranosti, možnosti boljšega trženja, enotnega predstavljanja in nastopanja doma in v svetu, ter racionalnejšega delovanja različnih strokovnih služb (Šugman, 1998:90). OKS ima svoj znak, ki je bil sprejet na 36. seji OKS in ki je leta 1999 bil sprejet tudi s strani MOK. Logotip OKS sestavljajo štirje elementi: posoda za olimpijski ogenj, ki je značilnost vsake olimpiade, olimpijski krogi, ki so po pravilih MOK obvezen element v znaku vsakega nacionalnega olimpijskega komiteja, plamenica, kot simbol olimpijskega ognja ter Triglav kot slovenski nacionalni simbol (glej sliko 1). 5 Olimpijski komite Slovenije (1998), Obvestila posebna izdaja, Ljubljana, november

36 Slika 1: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije Združenje športnih zvez. Vir: OKS. (verzija z napisom Olimpijski komite Slovenije in Olimpijski komite Slovenjie Združenje športnih zvez). OKS je opredeljen kot neprofitna organizacija, le-ta pa lahko s storitvami in izdelki ustvarja tudi presežke prihodkov nad odhodki, vendar pa morajo te presežke porabiti za dejavnost, za katero je bila športna organizacija ustanovljena (Chelladura v Bednarik in drugi, 1998:6). Kot je v pravilniku OKS opredeljeno, je Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez osrednja društvena organizacija, ki združuje nacionalne športne zveze in lokalne športne zveze ter druge strokovne športne organizacije v Republiki Sloveniji. OKS združuje 54 nacionalnih panožnih zvez ter 76 športnih organizacij z več kot 3500 društvi in več kot vključenimi posamezniki, ki jim športno udejstvovanje pomeni razvedrilo in sprostitev, nekaterim pa tudi vrhunsko udejstvovanje in način življenja. OKS deluje v skladu s predpisi o društvih in je pravna oseba. Ustanovljen je bil, da zastopa interese Slovenskih športnikov na različnih mednarodnih športnih tekmovanjih. Funkcija OKS je razvijati olimpijsko gibanje v Sloveniji in ščititi načela olimpijske listine, ter se za uresničitev vloge OKS povezovati z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji in mednarodnem prostoru. OKS s svojim delovanjem omogoča Slovenskim športnikom udeležbo na Olimpijskih igrah, imenuje delegacije za različna tekmovanje od regionalnih do 33

37 svetovnih, ki so organizirana s strani MOK, je edini pooblaščeni predstavnik Slovenije na Olimpijskih igrah ter ima pravico imenovati mesto v primeru, da za Olimpijske igre kandidira Slovenija (Pravila Olimpijskega komiteja Slovenije, 1998:2). 5.1 NALOGE OKS Vloga in pomen OKS, kot osrednje športne organizacije v Sloveniji je usmerjena v šport in njegov razvoj, zato OKS: spoštuje načela Olimpijske listine, širi osnovna načela olimpizma v okviru športnih programov, športnega izobraževanja v šolah in univerzah, skrbi za ustanavljanje in delovanje institucij, ki bi se posvečale olimpijski vzgoji, omogoča izobraževanje športnih funkcionarjev in drugih strokovnih delavcev na področju športa, skrbi za spoštovanje Olimpijske listine v Sloveniji, se bori proti uporabi nedovoljenih sredstev v športu ter omogoča izvajanje zdravstvene kontrole v optimalnih razmerah, spodbuja razvoj športa z usklajenim razvojem na vseh področjih ter skrbi za aktivno vključevanje vseh starostnih skupin v šport, se obvezuje, da bo ukrepal proti vsakemu razlikovanju v športu, sodeluje z vladnimi organi in ohranja svojo samostojnost, spodbuja združevanje športnih organizacij v OKS, v slovenskem športu skrbi za uveljavljanje strokovnega dela, usklajuje dogovorjeno delo članic, skrbi za uvajanje informacijskih novosti v slovenski šport, ohranja svojo avtonomijo in se opira vsaki obliki pritiska, spoštuje in uveljavlja načela zapisana v Slovenski olimpijski listini in listini MOK, omogoča izdajanje ustrezne strokovne športne literature, spodbuja zanimanje za olimpijsko gibanje med mladimi, skrbi za razvoj in uspešno delovanje marketinga ter drugih oblik trženja, 34

38 daje pobudo pri organizaciji olimpijskih iger ter drugih prvenstev pod okriljem MOK, sodeluje z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami na ravni države in tudi na drugih ravneh, ki lahko pripomorejo k uspešnemu razvoju športa, razvija prijateljske odnose med športniki znotraj Slovenije in v svetu ob upoštevanju temeljnih človekovih svoboščin, skrbi za zagotavljanje sredstev za uspešno delovanje OKS, iz iger na srečo, športnega marketinga, olimpijskega programa, ter iz lastne dejavnosti, sodeluje pri delu državnih organov preko svojih zastopnikov in predstavnikov, skrbi za dejavnosti Olimpijske akademije, Olimpijskega muzeja ter različne kulturne in športne programe, ki so povezani z olimpijskim gibanjem, deluje ob načelu enakopravnega in poštenega izpolnjevanja obveznosti, mirnega reševanja sporov ter ne vmešavanja v zadeve, ki ne sodijo v olimpijsko gibanje, OKS se je dolžan upreti vsakršnemu pritisku, tako političnemu kot verskemu, ki bi lahko vplival na spoštovanje Olimpijske listine (Posebna izdaja Obvestila OKS 1998, Pravila OKS:2 3). 5.2 ČLANSTVO V OKS Po Pravilniku o OKS je članstvo v omenjeni organizaciji lahko trajno ali začasno, dolžnosti, ki pa izhajajo iz omenjenega članstva, pa se navezujejo na, spoštovanje načel olimpijskega gibanja, uresničevanje odločitev organov OKS in plačevanje članarine. Člani OKS so lahko: pokrovitelji OKS, člani MOK-a iz Slovenije, športniki, ki so še aktivni oz. nekdanji aktivni športniki, ki so bili udeleženci Olimpijskih iger, članice so lahko v program olimpijskih iger vključene vse nacionalne športne zveze, včlanjene v mednarodne federacije športov, ki jih priznava MOK (v nadaljevanju nacionalne športne zveze olimpijskih športov) 6, 35

39 nacionalne športne zveze, ki jih priznava MOK, vendar jih ne vključuje v program olimpijskih iger (v nadaljevanju nacionalne športne zveze priznanih športov) 7, v mednarodne športne zveze včlanjene druge nacionalne športne zveze (v nadaljevanju druge nacionalne športne zveze) 8, mestne, občinske in tudi medobčinske športne zveze 9, nacionalne zveze brez glasovalne pravice 10, slovenske strokovne in splošne športne organizacije. Članstvo v OKS je v pristojnosti Skupščine OKS na predlog Izvršnega odbora OKS (Pravila OKS, 1998:3 4). 6 Nacionalne zveze olimpijskih športov v Sloveniji so: Atletska zveza Slovenije, Zveza za baseball in softball Slovenije, Bdmintonska zveza Slovenije, Boksarska zveza Slovenije, Zveza drsalnih športov Slovenije, Gimnastična zveza Slovenije, Hokejska zveza Slovenije, Jadralna zveza Slovenije, Judo zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Kolesarska zveza Slovenije, Košarkaška zveza Slovenije, Konjeniška zveza Slovenije, Lokostrelska zveza Slovenije, Namiznoteniška zveza Slovenije, Nogometna zveza Slovenije, Odbojkarska zveza Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Rokoborska zveza Slovenije, Rokometna zveza Slovenije, Sabljaška zveza Slovenije, Sankaška zveza Slovenije, Smučarska zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Taekwondo zveza Slovenije, Teniška zveza Slovenije, Težko atletska zveza Slovenije, Triatlonska zveza Slovenije, Vaterpolska zveza Slovenije, Veslaška zveza Slovenije, Zveza za hokej na travi Slovenije. 7 Nacionalne Zveze, ki so priznane s strani MOK: Avtomoto zveza Slovenije, Balinarska zveza Slovenije, Bridge zveza Slovenije, Fitnes zveza Slovenije, Golf zveza Slovenije, Letalska zveza Slovenije, Karate zveza Slovenije, Kegljaška zveza Slovenije, Orientacijska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Rugby zveza Slovenije, Squash zveza Slovenije, Šahovska zveza Slovenije, Zveza kotalkarskih športov Slovenije, Plesna zveza Slovenije, Biljardna zveza Slovenije, Zveza za avto šport Slovenije AŠ 2005, Zveza Odranci, Športna zveza Turnišče, Športna zveza Dubrovnik, Športna zveza Velika Polana, Športna zveza Ljutomer, Športna zveza Križevci, Športna zveza Gornja Radgona. 8 Nacionalne športne zveze Slovenije: Ju-Jitsu zveza Slovenije, Kickboxing zveza Slovenije, Rafting zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Zveza društev kaglanja na ledu Slovenije, Zveza za šport invalidov Slovenije, Zveza za Športni ribolov na morju Slovenije, GO zveza Slovenije, Slovenska univerzitetna zveza Slovenije, Zveza tradicionalnega karateja. 9 Športne zveze občin: Športna zveza Ljubljane, Športna zveza Domžale, Športna zveza Kamnik, Zveza športnih organizacij Grosuplje, Zveza športnih organizacij Dobrepolje, Zveza športnih organizacij Ivančna gorica, Športna zveza Ribnica, Športna zveza Kočevje, Športna zveza Koper, Športna zveza Izola, Športna zveza Piran, Športna zveza Sežana, Športna zveza Divača, Športna zveza Hrpelje-Kozina, Športna zveza Ilirska Bistrica, Športna zveza Nova gorica, Športna zveza Ajdovščina, Športna zveza Vipava, Športna zveza Tolmin, Športna zveza Idrija, Športna zveza Postojna, Športna zveza Pivka, Športna zveza Logatec, Športna zveza Vrhnika, Športna zveza občine Borovnica, Športna zveza Cerknica, Športna zveza Loška dolina, Športna zveza Kranj, Športna zveza Jesenice, Športna zveza Bled-Bohinj-Radovljica, Športna zveza Škofja Loka, Športna zveza Tržič, Športna zveza Novo mesto, Športna zveza Črnomelj, Športna zveza Metlika, Športna zveza Trebnje, Športna zveza Brežice, Športna zveza Krško, Športna zveza Sevnica, Zveza športnih društev Trbovlje, Zveza športnih društev občine Litija, Športna zveza Zagorje ob Savi, Športna zveza Hrastnik, Športna zveza Celje, Športna zveza Laško, Medobčinska športna zveza Šmarje pri Jelšah, Športna zveza Rogaška Slatina, Športna zveza Šentjur pri Celju, Zveza športnih društev občine Žalec, Zveza športnih društev občine Polzela,Športna zveza Braslovče, 36

40 Športna zveza Prebold, Športna zveza Mozirje, Športna zveza Gornji grad, Športna zveza Slovenske Konjice, Športna zveza Velenje, Športna zveza Šoštanj, Športna zveza občine Ljubno, Športna zveza Slovenj Gradec, Zveza športnih društev Prevalje-Ravne, Športna zveza Ravne na Koroškem, Športna zveza Mežica, Športna zveza Dravograd, Športna zveza Radlje ob Dravi, Športna zveza Muta, Športna zveza Maribor, Športna zveza Rače-Fram, Športna zveza Miklavž na Dravskem polju, Športna zveza Hoče-Slivnica, Športna zveza Ruše, Športna zveza Slovenska Bistrica, Športna zveza Ptuj, Športna zveza Gorišnica, Športna zveza Hajdina, Športna zveza Ormož, Športna zveza Lenart, Športna zveza Cerkvenjak, Športna zveza Murska sobota, Športna zveza Beltinci, Športna zveza Moravske toplice, Športna zveza Puconci, Športna zveza Lendava, Športna zveza Črenšovci, Športna zveza Kobilje. 10 Zveze brez glasovalne pravice: Zamejska športna združenja-združenje Slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza na Koroškem, Zveza Slovencev na Madžarskem; Splošna strokovna združenja: Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev, Zveza navijaških in pompom skupin Slovenije, Združenje za medicino dela prometa in športa Slovenije, Nacionalne zveze miselnih iger. 37

41 5.3 ORGANI OKS SKUPŠČINA Skupščina je opredeljena kot najvišji organ OKS. Člani skupščine in tudi drugih organov OKS za svoje delo ne smejo prejemati plačila ali drugih bonitet; v skladu s sklepi MOK naj bi bilo v organih OKS vsaj 10 odstotkov ženske populacije. Mandat članov skupščine traja 4 leta (Pravila OKS, 1998:18. člen). Pristojnosti in naloge skupščine so opredeljene v 23. členu Pravilnika o OKS in so usmerjene predvsem v to, da: sprejema globalna izhodišča ter materialne osnove za razvoj športa v Sloveniji, vrednoti razmerja do zakonodajne oblasti in opredeljuje vsebine sodelovanja na podlagi nacionalnega programa ter ostalih zakonodajnih predpisov, sprejema pravila OKS, določi višino članarine, usmerja svoje delovanje v mednarodnem prostoru, voli člane skupščine in jih v skladu s pravilnikom tudi razrešuje ter voli in razrešuje tudi člane izvršnega in nadzornega odbora OKS, lahko predlaga člane MOK iz Slovenije, odloča o vključevanju in včlanjevanju OKS v mednarodne institucije, odloča lahko o prenehanju OKS. Zasedanja skupščine OKS so redna in izredna IZVRŠNI ODBOR Izvršni odbor je tisti organ, ki vodi delo OKS oziroma izvršuje sklepe skupščine in ima 19 članov (Pravila OKS, 1998:30. člen). 31. člen o Pravilih OKS opredeljuje pristojnosti izvršnega odbora, ki so: izvrševanje sklepov skupščine, sprejemanje pravnih aktov, ki niso v pristojnosti skupščine, poroča skupščini o svojem delovanju, 38

42 ustanavlja različna delovna telesa, opredeljuje področje njihovega delovanja, usmerja njihovo delo ter imenuje vodje projektov, sprejema program dela, sprejema pravila in kriterije za kategorizacijo vrhunskih športnikov, imenuje in razrešuje generalnega sekretarja OKS, skrbi za zakonitost poslovanja in javnost dela, odloča o oblikah sodelovanja pri posameznih projektih, odloča o udeležbi ter izboru reprezentance na tekmovanjih pod okriljem OKS. V sestavi izvršnega odbora so še različna delovna telesa, med katerimi so najpomembnejša: Odbor za vrhunski šport in olimpijske zadeve, Odbor športa za vse, Odbor športna na lokalni ravni ter Slovensko olimpijsko akademijo. Odbor ima zaradi narave dela vsa pooblastila za ustanavljanje različnih komisij in podkomisij, ki mu omogočajo kakovostno izvajanje zastavljenih ciljev NADZORNI ODBOR V pravilniku OKS so funkcije Nadzornega odbora OKS opredeljene kot: pregledovanje poslovanja OKS, pred sprejemom zaključnega računa, nadzorovanje zakonitosti dela in finančnega poslovanja OKS. Nadzorni odbor je za svojo delo odgovoren skupščini OKS DISCIPLINSKA KOMISIJA Disciplinska komisija OKS vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe v skladu s pravili o disciplinskih ukrepih. Kršitve, ki jih komisija obravnava, so naslednje: ne izvrševanje sklepov in določb OKS, nevestno sprejemanje in izvrševanje funkcij in zadolžitev OKS. Ukrepi, ki jih disciplinska komisija lahko izreče, so opomin, javni opomin ter izključitev iz OKS (Pravilnik OKS, 1998:13). 39

43 5.3.5 PREDSEDNIK OKS Predsednik predstavlja in zastopa OKS, vodi seje skupščine, sklicuje in vodi zasedanja izvršnega odbora, pooblaščen je za izvajanje sklepov skupščine in izvršnega odbora ter za svoje delo odgovarja skupščini OKS. Predsednik OKS ima tri podpredsednike: prvi podpredsednik je predsednik odbora športa za vse, drugi je predsednik odbora za vrhunski šport, tretji pa predsednik odbora za šport na lokalni ravni (Glej Pravila OKS, 1998). Predsednik OKS je izvoljen za dobo 4-ih let in je lahko po končanem mandatu ponovno izvoljen. Mag. Janez Kocjančič je kot predsednik na čelo OKS že od samega začetka ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT Odbor za vrhunski šport je zadolžen za upravljanje dela na področju vrhunskega športa in mednarodnih tekmovanj, ki so v pristojnosti OKS. Naloga Odbora je tudi povezovanje z različnimi športnimi zvezami, Fakulteto za šport, Ministrstvom za šolstvo znanost in šport ter upoštevanje Nacionalnega programa o športu. Odbor pripravlja konceptualne predloge nadaljnjega razvoja vrhunskega športa v Sloveniji in opredelitev kriterijev za rangiranje športnih panog: pripravlja predloge za sofinanciranje vrhunskega športa v Sloveniji, pripravlja predloge za rešitve statusa športnikov in trenerjev, sodeluje pri planiranju in iskanju rešitev za izgradnjo športnih objektov, statistično spremlja in analizira dogajanja na področju vrhunskega športa v Sloveniji, pripravlja projektni razvoj posameznih športnih panog v Sloveniji, pripravlja projekte priprav za nastope slovenskih vrhunskih športnikov na zimskih in letnih olimpijskih igrah, mediteranskih igrah ter evropskih dnevih mladih, zagotavlja ustrezno sodelovanje vrhunskih športnikov s Fakulteto za šport, Inštitutom za šport, športno medicino in psihologijo, pripravlja tudi kriterije za nastop športnikov na najvišjih mednarodnih tekmovanjih, pripravlja predloge za delovanje športnih oddelkov na šolah, skrbi za kontrolo dopinga in za redno izobraževanje o problematiki, 40

44 organizira in sodeluje pri izboru največjih prireditev v Sloveniji. Odbor opravlja tudi še druge naloge, ki mu jih poveri izvršni odbor OKS (Glej Pravilnik o OKS). Odbor pripravlja tudi letna poročila o dejavnostih odbora, ki so opredeljene kot strokovne naloge odbora: Kriterij za kategorizacijo športnikov RS: V sistem kategorizacije se uvrščajo športniki perspektivnega, državnega, svetovnega in mednarodnega razreda. Delovna skupina strokovnega sveta RS za šport pripravlja izpopolnjene kriterije kategorizacije za leto Informacijski sistem vrhunskega športa: razvijanje svojega spletnega portala kot osrednje točke sistema, izgradnja ustrezne podatkovne baze z različnimi informacijami, kot osnove za napredek. Zaposlovanje kategoriziranih športnikov: sporazum z ustreznimi ministrstvi, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo ter s Carinsko upravo o zaposlovanju kategoriziranih športnikov poteka že sedmo leto in vsako leto so dodane nekatere izboljšave, ki športnikom omogočajo nemoteno pripravo za velika tekmovanja. Zaposlitev športnikov ni trajna, čeprav se pogodbe podaljšujejo vsako leto. Trenutno je na podlagi sprejete kategorizacije zaposlenih 80 vrhunskih športnikov. Vojaška obveznost kategoriziranih športnikov: odprava naborniške vojske in uvedba profesionalne je rešila marsikateri problem vrhunskih športnikov. Nadstandardno zdravstveno zavarovanje športnikov: program Vrhunski športnik se je začel izvajati leta 1999 in je bil sprva namenjen samo športnikom olimpijskim kandidatom. Kasneje je bil sklenjen dogovor, ki je omogočal nadstandardno zavarovanje tudi športnikom mednarodnega, državnega in svetovnega razreda. V program zavarovanja je v letu 2003 bilo vključenih 413 športnikov. 41

45 Podeljevanje licenc zasebnim športnim delavcem: sistem podeljevanja potrdil o licenci OKS strokovnim delavcem različnih športnih panog v skladno z Zakonom o športu. Sistem izobraževanja še ni ustrezno dograjen, zato je uvajanje oteženo. Olimpijska solidarnost: je institucija v okviru MOK, ki skrbi, da so prihodki od televizijskih pravic porabljeni za razvoj športa v posameznih NOK. Vloženih je bilo 14 različnih športnih programov za financiranje, 12 je bilo uspešno sprejetih. Štipendiranje kategoriziranih športnikov: v letu 1999 je bil uveden sistem štipendiranja vrhunskih športnikov, ki je vse do 2003 bil ustrezno nadgrajen, tako da športno štipendijo dobiva vse več kategoriziranih športnikov. Strokovni seminarji: odbor za potrebe svojega dela in dela drugih odborov organizira različne seminarje, vendar bo temu področju v prihodnje potrebno nameniti večjo pozornost, saj je strokovna usposobljenost osnova za kvaliteten razvoj športa. Program boja proti dopingu: program zajema izobraževanje in efektivni boj proti uživanju prepovedanih substanc v športu ter sankcije v primeru zlorabe (Poročilo OKS, 2003). Odbor za vrhunski šport del svoje dejavnosti usmerja tudi v mednarodni tekmovalni program, ki zajema organizacijo in izvedbo projektov, kot so: Olimpijske igre, kot največji športni dogodek, Sredozemske igre, Olimpijski festival evropske mladine, Mladinske igre Alpe Jadran, Mladinske igre treh dežel ODBOR ŠPORTA ZA VSE Odbor športa za vse opravlja naloge na področju razvoja, spodbujanja športa za vse, v skladu s sklepi sprejetimi s strani skupščine OKS, zlasti: 42

46 načrtuje konceptualne rešitve razvoja športa za vse, pripravlja predloge sistemskih rešitev za delo in razvoj športa za vse, statistično spremlja razvoj športa v Sloveniji, pripravlja predloge za financiranje programov športa za vse, organizira in koordinira večje športne prireditve v Sloveniji, daje pobude za ustrezno strokovno literaturo na področju športa, opravlja različne naloge s področja športa za vse, ki mu jih poveri izvršni odbor OKS (Pravila OKS, 1998:13). V zadnjem mandatnem obdobju je prišlo do reorganizacije odbora, delo se je organiziralo po delovnih skupinah, ki so prevzele posamezna področja delovanja. Delovne skupine so: Delovna skupina za šport žensk (v nadaljnjem DS), DS za šport invalidov, DS šport za starejše, DS za šport mladih, DS šport in medicina, DS za športno rekreativne prireditve, DS za športne objekte in DS za medijsko podporo. Odbor je poleg drugih dejavnosti usmerjen v že utečene projekte obveščanja tu gre za različne oblike medijskih aktivnosti, tiskovin, oddaj z olimpijsko tematiko, Recepta za zdravo življenje s športom ter programe aktivacije. Olimpijska kartica: Olimpijska kartica kot povezovalni projekt je vključena v sistem prepletanja z ostalimi aktivnostmi odbora, funkcionira kot članska izkaznica športnih organizacij. Program Olimpijske kartice obsega: smučanje z Olimpijsko kartico, zdravo kopanje z Olimpijsko kartico, ugodnosti pri nakupih športne opreme, prireditve itd. V sklopu programa so organizirana tudi srečanja imetnikov Olimpijske kartice, ki so predvidoma petkrat na leto v različnih slovenskih krajih. Olimpijski teki Slovenija teče za zdravje: Akcija Slovenija teče poteka skozi celo leto, število udeležencev pa se iz leta v leto povečuje. OKS sodeluje z organizatorji regionalnih pokalov v teku v Sloveniji; v sistem regionalnega povezovanja je vključena večina Slovenskih regij, v letu 2004 se bodo temu povezovanju pridružili tudi organizatorji tekaških prireditev na Koroškem in Štajerskem. 43

47 Slovenija kolesari: OKS skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije organizira akcijo, ki je usmerjena v popularizacijo kolesarstva v Sloveniji, ter vzpodbuja vključevanje različnih turističnih subjektov v samo akcijo. Spletni koledar športa za vse: Projekt je usmerjen v usposabljanje za uporabo spletnega portala spletni koledar. Spletni koledar, ki se odvija v okviru športnega informacijskega centra, ponuja brezplačno objavo različnih podatkov in informacij, katere so objavljene v javnih medijih. Spletni portal omogoča vpisovanje različnih informacij, katerih dostopnost je splošno zagotovljena. Spletni koledar zagotavlja ažurnost zbranih informacij. Nogometna ulica: Namen projekta je vključiti čimveč otrok v nogomet kot športno aktivnost, projekt se izvaja skupaj z Nogometno zvezo Slovenije. Recept za zdravo življenje: Recept za zdravo življenje je projekt, ki je svojo dejavnost usmeril v predstavitev športa kot zdravega načina preživljanja prostega časa. (Poročilo o delu OKS, ) ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI Odbor športa na lokalni ravni je zadolžen za spodbujanje, delovanje, razvoj in organizacijo športa na lokalni ravni v skladu s skupščino OKS: sprejema vzpodbude za rešitve konceptualne narave dela športa na lokalni ravni, omogoča svetovanje lokalnim športnim zvezam, skrbi za enoten informacijski sistem na lokalni ravni, daje pobude za vrednotenje športnih programov na lokalni ravni, pripravlja pobude za vključevanje društev in klubov v organizirano obliko udejstvovanja v občinah, sodeluje pri načrtovanju izgradnje športnih objektov na lokalni ravni (Pravila OKS, 1998:14). Odbor športa na lokalni ravni svojo dejavnost usmerja tudi v organizacijo posvetov za lokalne skupnosti, župane in športne zveze. Posvetovanja zajemajo 44

48 problematiko športa mladih in otrok, športne rekreacije, uresničevanje sprejete zakonodaje na lokalni ravni, problematiko športnih objektov na lokalni ravni, ter projekt postopnega uvajanja regionalnih pisarn OKS GENERALNI SEKRETAR Po 49. členu Pravilnika o OKS je generalni sekretar oseba s posebnimi pooblastili skupščine in izvršnega odbora, katerima je tudi odgovoren za svoje delo. Generalnega sekretarja izberejo na podlagi javnega razpisa. Generalni sekretar tako: vodi in odgovarja za poslovanje OKS, koordinira in usklajuje delovanje vseh organov OKS, odgovarja, da delo OKS poteka zakonito in javno, podpisuje za OKS, opravlja različne naloge na osnovi določil izvršnega odbora in skupščine, pripravlja gradivo za seje organov OKS SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA Slovenska olimpijska akademija ni samostojna pravna oseba, ampak je institucija ustanovljena s strani OKS, katere dejavnost je usmerjena v širitev olimpijskega gibanja doma in v mednarodnem prostoru. V sklopu njenih pristojnosti so: muzej slovenskega športa, klub olimpijcev, proslave, razstave, izobraževanja, fair play (vodenje akcij in širitev dejavnosti v skladu z načeli fair playja). V sestavo OKS se uvrščajo še: Komisija za mednarodno sodelovanje, katere naloga je sodelovanje z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, zamejski šport, usmeritev v mednarodno uveljavljanje slovenskega športa, sodelovanje z Nacionalnimi olimpijskimi komiteji ter oddelek za informatiko OKS, ki skrbi za izdelavo spletnih aplikacij, strokovnost in ažurnost informacijske infrastrukture OKS. 45

49 5.4 FINANCIRANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE OKS svojo dejavnost financira iz različnih virov, s tem ohranja svojo avtonomnost in neodvisnost. Pravilnik o finančno materialnem poslovanju OKS izpostavlja naslednje: sredstva za delovanje OKS se zagotavljajo iz državnih virov, članarine in materialnih pravic OKS, finančno poslovanje se izvaja v skladu s finančnimi standardi društva, ustanovi se Klub pokroviteljev, ki zastopa interese pokroviteljev, OKS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z osnovami finančnega plana, OKS ima svoj račun odprt pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, članice OKS pa imajo možnost vpogleda v finančno dokumentacijo in samo poslovanje OKS. Glavni viri financiranja (glej sliko 2) OKS predstavljajo Ministrstva, predvsem Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Fundacija za financiranje športnih organizacij (ki je pravna oseba ustanovljena z namenom financiranja športa v Sloveniji), MOK s programom TOP V (gre za partnerje olimpijskega gibanja MOK, višina sredstev s strani MOK-a pa je odvisna od izboljšav in napredka v okviru OKS) in pa lastni viri OKS (tu gre predvsem za trženje iz naslova pogodb pokroviteljev, partnerjev in donatorjev). OKS sredstva od države pridobiva s pomočjo razpisov, na katere se prijavlja z različnimi projekti v okviru svojih dejavnosti in v skladu s pogoji, ki jih Ministrstvo zahteva. Kot je iz slike 2 razvidno, glavnino prihodkov OKS predstavlja marketing OKS, kar izpostavlja dokaj visoko stopnjo samostojnosti in neodvisnosti v samem upravljanju OKS. Slika 2: Prihodki OKS % 14% 11% 12% 9% 49% MZSŠ fundacija tujina marketing lastna dejavnost ostalo Vir: OKS. 46

50 OKS pridobljena sredstva razporedi na projekte vsako leto posebej. Vsak odbor znotraj OKS izdela svoj načrt oziroma program dela, znotraj katerega razporeja z razpoložljivimi sredstvi, del teh sredstev so lahko deležne tudi posamezne zveze, če so vključene v določene programe odbora. Posebni programi obstajajo za nagrade športnikom v primeru olimpijskega odličja (3 milijone SIT s strani OKS), štipendije OKS v skladu s kriteriji, sredstva za pripravo olimpijcev, ugodnosti za članice OKS ter vsi nastopi in tekmovanja najvišjega športnega ranga. Odhodki OKS so v času olimpijskih iger izdatno višji kot v ne olimpijskem obdobju. Pri strukturi odhodkov (glej sliko 3) pa ne moremo mimo dejstva, da gre največji kos finančne pogače v vrhunski šport in z njimi povezana tekmovanja in nastope, kar lahko povežemo z dejstvom, da OKS večji del svojih aktivnosti in finančnih sredstev namenja vrhunskemu športu in ne toliko športu na nižjih ravneh oziroma športu za vse. Plan odhodkov je vsako leto sprejet s strani Skupščine OKS. Iz naslova marketinga OKS so odhodki predvsem za promocijo pokroviteljev v zvezi z olimpizmom, olimpijskimi oddajami, nudenjem bonitet članicam OKS itn (glej ). Slika 3: Struktura odhodkov OKS v letu % 3% 4% 9% 20% 13% 24% 2% 16% nastopi - tek movanja mark eting informatik a vrhunsk i šport strokovna služba mednarodno sodelovanje šport za vse računovodstvo ostalo Vir: OKS. 47

51 5.4.1 MARKETING OKS Marketing OKS svojo dejavnost opravlja v skladu s Pravili o marketingu OKS, Kodeksom marketinga OKS in ostalimi predpisi OKS. Delo marketinga OKS nadzirata marketinški svet in Klub pokroviteljev. Marketinški svet sestavlja skupina visoko kvalificiranih strokovnjakov, katerih naloga je kritična presoja in zagotavljanje idejne usmeritve marketinških dejavnosti OKS. Klub pokroviteljev vključuje predstavnike pokroviteljev OKS, ki usklajujejo uporabo olimpijskega gibanja in njenih simbolov s programi promocije ter se povezujejo v smislu izmenjave izkušenj in informacij o možnostih povezovanja s tujimi podjetji. Služba za Marketing OKS skrbi za nemoteno delovanje OKS ter zagotavlja materialna in finančna sredstva za priprave in nastope Slovenskih športnikov na največjih športnih tekmovanjih. Najpomembnejše tržne dejavnosti OKS v zadnjem olimpijskem ciklusu so usmerjene predvsem v individualizacijo pogodb s poslovnimi partnerji, tesnejše sodelovanje z MOK, prodor pokroviteljev prek ostalih nacionalnih komitejev v mednarodni prostor, uvedbo medijskih paketov za oglaševalce, ki tako dobijo popuste v medijih, ki so partnerji OKS, ter uvedbo posebnih projektov olimpijska srečka, Slovenian Olimpic Collection. V letu 2004 bo marketing s svojo dejavnostjo začel promovirati projekt 2 milijona Razglednic z razpoznavnimi motivi slovenske pokrajine ter skušal zbrati čim več sredstev za razvoj športa v Sloveniji. OKS želi kot nevladna športna organizacija na področju športa z marketinškimi aktivnostmi pomagati svojim članicam in jih skuša kar najbolje vključiti v dejavnosti s partnerji OKS. MOK v skladu s svojimi marketinškimi dejavnostmi del svojih prihodkov nameni tudi kritju dela stroškov NOK, tu gre predvsem za stroške treniranja, priprav in udeležbe na olimpijskih igrah. Prihodki marketinškega programa MOK so sestavljeni iz TV pravic, TOP V partnerjev, prodaje vstopnic in prihodkov od licenc (glej ). 48

52 Slika 4: Sestava službe za marketing OKS Vir: OKS. Za uspešno delovanje marketinga OKS so zadolžena uspešna podjetja, ki pokrivajo različna področja delovanja OKS (glej sliko 4): MEDIANA S svojim raziskovanjem pomaga pri analizah medijske izpostavljenosti potencialnih in obstoječih partnerjev OKS. EOS Partner, ki je specializiran za finančno in pravno svetovanje. Njihovo sodelovanje nas združuje pri predstavitvi in vrednotenju metod in rezultatov. GENION CLIPPING partnersko podjetje, ki sledi vsem javnim nastopom poslovnih partnerjev. Pripravljajo tudi meritve finančnih učinkov in analize kvalitete. GORENJSKI TISK Sponzorsko podjetje, ki skrbi za visoko kvaliteten tisk in grafično planiranje, izdelujejo vse tiskane proizvode kot podpora športu in partnerstvu obenem (Pintar Damjan, 2003). Program dela službe za marketing obsega: program dela s poslovnimi partnerji OKS, dejavnosti marketinškega sveta, stiki z javnostmi prek medijev javnega obveščanja, 49

53 program ugodnosti in povezovanja pokroviteljev s partnerji OKS, finančni načrt marketinške službe, povezovanje z MOK, ostali marketinški projekti. Olimpijski marketing se razlikuje od športnega marketinga v stopnji komercializacije in v funkciji zviševanja podobe olimpijskega gibanja v očeh širše javnosti, kar se odraža v velikem zanimanju različnih poslovnih subjektov za sponzoriranje različnih dejavnosti in projektov OKS. Sponzorstvo je ena izmed najhitreje rastočih področij v športnem marketingu. Športno sponzorstvo je usmerjeno v integracijo, sporazumnost, vrednotenje, ter splošno in individualno objektivnost. Po mnenju Bednarika (1998) pokrovitelji za različne oblike sponzoriranja potrebujejo dostop do specifičnega trga s pomočjo komunikacij, tu gre predvsem za navijače in gledalce. Šport predstavlja najboljšo pot za komunikacijo s ciljnimi skupinami na trgu. Cilje sponzoriranja lahko povežemo s povečanim tržnim deležem, izboljšati identifikacijo tržne skupine s podjetjem, izboljšati celoten image podjetja, vključevanje v širšo družbeno skupnost ter izpolniti družbeno odgovornost (Irwin in Sutton v Bednarik, 1998) STRUKTURA MARKETINGA OKS Strukturo prihodkov marketinga OKS sestavljajo: pokrovitelji olimpijske reprezentance, partnerji Olimpijskega komiteja in donatorji projektov Olimpijskega komiteja (glej sliko 5). Poslovni subjekti sklepajo pogodbe z OKS za določeno olimpijsko obdobje (to je ponavadi za obdobje 4-ih let, lahko pa tudi več). OKS se obveže za natančno določitev obveznosti in pravic, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb. Marketinška služba OKS sodeluje s službami poslovnih subjektov v smeri čimbolj učinkovite realizacije medsebojnih pogodb (Kodeks ravnanja s poslovnimi subjekti OKS, 2001:3 4). 50

54 Slika 5: Struktura marketinga olimpijskega komiteja VIR: OKS. Kategorija pokrovitelji OKS V to skupino se uvrščajo sama ugledna podjetja, tako tuja kot domača, ki zadostijo kriterijem opredeljenim s strani OKS. Pokroviteljstvo je najtesnejša oblika sodelovanja poslovnih subjektov in OKS. Število pokroviteljev je omejeno na 25, katerim pripada oblika t. i. ekskluzivnosti. Ekskluzivnost velja za medijske pokrovitelje, dobavitelje, glavnega pokrovitelja, pokrovitelje, opremljevalce OKS. Glavnemu pokrovitelju je zagotovljena ekskluzivnost v celotni storitveni dejavnosti v času trajanja pogodbe, ostalim iz tega poglavja pa se zagotovi ekskluzivnost na področju dejavnosti, v kateri nastopa. Opremljevalci in dobavitelji se ne pokrivajo, ampak dopolnjujejo s storitvami in ponudbo. Z OKS sklenejo pogodbe za obdobje najmanj enega olimpijskega ciklusa, imajo pravico do uporabe olimpijskega znaka, razvit sistem pravic in ugodnosti, ki jim omogoča, da se edini v svoji panogi identificirajo z idejami olimpizma. Vse te ugodnosti vodijo v konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji v panogi. 51

55 Sredstva pridobljena iz kategorije pokroviteljev so namenjena izvedbi športnih prireditev pod okriljem MOK (olimpijske igre, Igre treh dežel, podpori vrhunskim športnikom in olimpijski reprezentanci). V olimpijskem obdobju Atene 2004 OKS sodeluje s 23 pokrovitelji olimpijske reprezentance, ki skrbijo za nemotene priprave slovenskih športnikov za prihajajoče olimpijske igre. Kategorija partnerjev Kategorija partnerji v tem olimpijskem ciklusu obsega 31 podjetij (8 zlatih, 8 srebrnih ter 15 bronastih partnerjev), katerih naloga je zniževanje stroškov OKS, prispevajo h kakovostnejši izvedbi športnih prireditev ter nudijo ekskluzivne popuste na svoje storitve. Za razliko od pokroviteljev njihove pogodbe niso ekskluzivne, saj med partnerji najdemo več podjetij iste panoge. Pomembno vlogo imajo tiskani in elektronski mediji, ki obveščajo javnost o dogajanjih v obliki novic in prispevkov. Pogodbe so sklenjene za dobo 4 let, pravice pa so odvisne od višine prispevka glede na višino vložka se partnerji delijo na zlate, srebrne in bronaste. Kategorija donatorji Prispevki donatorjev so večinoma v materialu in storitvah. Pri kategoriji donatorjev gre za dodano vrednost projektom pod okriljem OKS. Donatorji so podobno kot partnerji na osnovi vloženih sredstev razdeljeni na zlate, srebrne in bronaste (glej ). Pokrovitelji, partnerji in donatorji OKS predstavljajo shemo razširjene oblike financiranja projektov in aktivnosti OKS (glej sliko 6). Partnerji OKS so nepogrešljivi in omogočajo udejanjanje želenih ciljev. Višina sredstev zbranih s strani pokroviteljev, partnerjev in donatorjev se razlikuje glede na posamezni olimpijski ciklus in je v letu, ko so olimpijske igre višja. 52

56 Slika 6: Struktura prihodkov službe za marketing v letu % 1% 81% pokrovitelji partnerji ostalo / donatorji VIR: OKS. 53

57 6 POSKUS SKLEPNIH MISLI Slovenija ima bogato športno in olimpijsko zgodovino, ki je pomemben del nacionalno kulturne identitete slovenskega naroda. Začetki športne zgodovine segajo v obdobje 19. stoletja, natančno v leto 1889, ko je znani zgodovinar Janez Vjkard Valvasor v knjigi Slava Vojvodine Kranjske prvi opisal smučanje na Bloški planoti, to obdobje pa je zaznamovalo tudi pojavljanje prvih športnih društev. Ustanavljanje prvih športnih društev bistveno pripomore k popularizaciji športa v Sloveniji, pomembno vlogo takratnega obdobja pa so imela tudi pri oblikovanju narodne zavesti in združevanju Slovencev. Za samo razumevanje Slovenske športne zgodovine ne moremo mimo nekaterih pomembnih posameznikov: prvega znanilca slovenskega olimpizma Rudolfa Cvetka, ing. Stanka Bloudka, najbolj gorečega zagovornika olimpizma na Slovenskem, Leona Štuklja, ki še dandanes pooseblja mit zdravega duha v zdravem telesu, Mira Cerarja ter vseh ostalih, ki so dali svoj pečat razvoju športa v Sloveniji. Slovenski športniki so pričeli tekmovati na olimpijskih igrah že daljnega leta 1912, odtlej pa so bili udeleženci vseh poletnih in zimskih iger, izjema so le igre v Lake Placidu in Squaw Valleyju. S sodelovanjem na največjih športnih tekmovanjih so slovenski športniki gradili osnove športnega združevanja, ter ponesli ime Slovenije v mednarodni prostor. Namen moje analize je bil opis Olimpijskega komiteja kot krovne nevladne športne organizacije v Sloveniji. Po osamosvojitvi 1991 leta je Slovenija stopila v obdobje intenzivnega spreminjanja, tako na družbenem, političnem in tudi športnem področju. V uvodnem delo sem teoretsko razdelila in opisala Nevladne organizacije, ki so potrebne za nadaljnje razumevanje opisa Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez. Nevladne organizacije so del civilne družbe in so ločene od državnega aparata, kar jim omogoča delovanje v javno dobro in za širši družben interes. NVO omogočajo neposredne in fleksibilne oblike dela z ljudmi ter zaradi svoje narave dela niso podrejene birokratskim pravilom. V Sloveniji lahko na podlagi zakonske osnove ustanovimo nevladne organizacije kot pravne osebe zasebnega prava. Drugi del diplomske naloge je opis Olimpijskega komiteja Slovenije kot neprofitne športne organizacije. Olimpijski komite Slovenije deluje kot društvena organizacija na področju športa v Sloveniji. 54

58 OKS svoje delovanje usmerja v različna športna področja s tem pa omogoča širšemu spektru slovenske populacije vključitev v različne športne dejavnosti. V sestavi OKS so Odbor za šport za vse, Odbor za vrhunski šport in Odbor za šport na lokalni ravni. OKS skuša s svojimi dejavnostmi razvijati šport za vse s pomočjo različnih projektov, tako aktivacije kot obveščanja, ter mednarodne dejavnosti. OKS je za svojo delovanje vezan na sklepe Olimpijske listine, ki so osnova olimpijskemu gibanju. Na podlagi opisanega lahko svojo hipotezo le delno potrdim. OKS s svojim delovanjem in pestrostjo ponujenega skrbi za šport in njegov razvoj na različnih področjih, kar se predvsem odraža v delu Odbora šport za vse, Odbora za šport na lokalni ravni ter posameznih projektov in dejavnosti znotraj OKS; vendar pa sem mnenja, da je OKS svoje delovanje usmeril predvsem v zagotavljanje brezhibnosti pogojev (tako finančnih kot materialnih) za nemoteno funkcioniranje vrhunskega športa in z njim povezanih aktivnosti do teh ugotovitev sem prišla v poglavju o financiranju OKS, kjer lahko vidimo, da gre res največji del finančnih sredstev za vrhunski šport (olimpijsko reprezentanco, priprave, mednarodna tekmovanja in dejavnosti itd). OKS je po združitvi s Športno zvezo Slovenije prevzel poleg skrbi za vrhunski šport, tudi skrb za razvoj športa na vseh ravneh, kar se pa sodeč po glavnini dejavnosti in sredstev namenjenih vrhunskemu športu vse bolj spreminja. Olimpijski komite Slovenije kot športna organizacija omogoča državljanom Slovenije, da se s pomočjo športa razvijejo v zdrave in s pravimi vrednotami in pogledi izoblikovane posameznike, pa čeprav je njihov interes v športnem združevanju usmerjen zgolj v veselje po aktivnem preživljanju prostega časa. 55

59 7 LITERATURA BEDNARIK, JAKOB (1999): Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti športa v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. BEDNARIK, JAKOB, SIMONETI MARKO, KLINE MARKO, ŠTRUMBELJ BORO, AVAKUMOVIČ SAŠO, JANJUŠEVIČ PETER (1998): "Ekonomski pomen Slovenskega športa". Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. BEDNARIK, JAKOB, KOLENC MARKO, PETROVIČ KREŠIMIR, SIMONETI MARKO, ŠUGMAN RAJKO (1998): Ekonomski pomen slovenskega športa Vidiki organiziranosti in financiranja športnih organizacij v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. GUTTMANN, ALLEN (1994): Games and empires modern sports and cultural imperialism. Columbia University Press, New York. GUIDELINES FOR LAWS AFFECTING CIVIC ORGANIZATIONS (1997); The Open Society Institut, New York. HAAKE, STEVE (1998): The engineering of sport. Oxford, Blackwell science. HROVATIČ, DANICA (1998): "Neprofitne nevladne organizacije Nov prostor za socialno delo". Revija Socialno delo, str KOLARIČ, ZINKA (1994): Neprofitno volunterske organizacije v Sloveniji, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, št KOLARIČ, ZINKA, ČERNAK MEGLIČ, ANDREJA, VUJNOVIČ, MAJA (2002): Neprofitno volunterske organizacije. Založba FDV, Ljubljana. 4. KONGRES ŠPORTNE REKREACIJE (2003): Zbornik Kongresa športne rekreacije. Terme Čatež. MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT (1995): Šport v republiki Sloveniji dileme in perspektive. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana. PETAVS, STANE (2003): "OKS sponzorjem dokazujejo, da dobijo več kot vložijo". Sponzorstvo in donatorstvo, Revija Finance, št. 246, str. 18. RAITZ, KARL (1995): The theater of sport. John Hopkins University, Baltimore, London. RINGHOFER, KEVIN (1995): Coaches guide to drogs and sport. Human kinetics publisher, Champaign. 56

60 ŠPOHAR, PRIMOŽ (2002): "Pravno informacijski center nevladnih organizacij PIC". Delovno gradivo za pripravo strategije sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji, str ŠUGMAN, RAJKO (1997): Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. ŠUGMAN, RAJKO (1998): Slovenski šport v mednarodnem prostoru po letu Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. ŠUGMAN, RAJKO (1999): Prelomno obdobje slovenskega športa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport (Prispevki za zgodovino slovenskega športa). ŠUGMAN, RAJKO, JOŠT BOJAN, LESKOVŠEK BOJAN (1999): Vzorčna analiza števila in strukture članstva osnovnih športnih organizacij po posameznih športnih panogah v Sloveniji. Univerza V Ljubljani, Fakulteta za Šport, Inštitut za Kineziologijo. TRSTENJAK, VERICA (1999): "K sodobni pravni ureditvi društev". Pravna praksa, št. 25, str TRSTENJAK, VERICA (1998): "Nevladne organizacije v Sloveniji pravna ureditev". Teorija Pravna praksa, št. 7, 1998, str VRHOVŠEK, ANDREJA (2000): Ureditev nevladnih organizacij v republiki Sloveniji. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. ZIELINSKI, DANIEL (1998): Development of Civil Society for a Europe of Solidary, Non profit making bodies. Study of Counsil of Europe, Committiee on Parliamentary and Public Relations. ZBORNIK STROKOVNIH PRISPEVKOV (1997): Vloga in financiranje Nevladnih organizacij. Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Ljubljana. ŽVAN, MILAN, ŠUGMAN RAJKO, BERGANT IGOR (1993): Stanje in odnosi med športnimi vladnimi in športnimi nevladnimi organizacijami v evropskih državah. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. WHANNEL, GARRY (1992): Fields in vision television sport and cultural transformation. Routlege, London. 57

61 WILBERT MARCELLUS, LEONARD (1998): Sociological perspective of sport. Allyn and Bacon comp., Boston PRAVNI VIRI: ZAKON O DRUŠTVIH, Uradni list RS, št. 60/1995. ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, Uradni list RS, št. 30/1993. ZAKON O POLITIČNIH STRANKAH, Uradni list RS, št. 62/1994. ZAKON O USTANOVAH, Uradni list RS, št. 60/1995. ZAKON O ZAVODIH, Uradni list RS, št. 8/1996. ZAKON O ŠPORTU, Uradni list RS, št. 22/1998. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI, Uradni list RS, št. 24/2000. ZAKON O ŠPORTU, Uradni list RS, št. 22/1998. DRUGI VIRI: OLIMPIJSKE NOVICE 2004: Izdaja Olimpijski komite Slovenije. OBVESTILA OKS (1998): Olimpijski komite Slovenije. Ljubljana. POGOVOR z g. DAMJANOM PINTARJEM. Vodjem Marketinga pri OKS. Januar POGOVOR z g. GORAZDOM CVELBARJEM. Predsednikom Odbora za šport na lokalni ravni pri OKS. Januar VIRI na internet naslovu POROČILO OKS ZA LETO Izdaja OKS. POROČILO OKS ZA LETO Izdaja OKS. KODEKS RAVNANJA s poslovnimi subjekti, ki sodelujejo s Olimpijskim komitejem Slovenije v okviru njegovih marketinških aktivnosti. VIRI na internet naslovu posebej članki: Public Benefit Status and Not-for-Profit Organizations, Regulating Not-for- Profit Organizations, Global Perspectives in Not-for-Profit Law. 58

62 8 PRILOGE PRILOGA A: Pokrovitelji olimpijske reprezentance. VIR: OKS. 59

63 PRILOGA B: Partnerji Olimpijskega komiteja. VIR: OKS. 60

64 PRILOGA C: Donatorji Olimpijskega komiteja. VIR: OKS. 61

65 PRILOGA D: Slovenska olimpijska listina. VIR: OKS. 62