POT DO NAČRTA UPRAVLJANJA MORSKEGA OKOLJA
|
|
- Cecil Lambert
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 dr. Monika PETERLIN * POLITIKA POT DO NAČRTA UPRAVLJANJA MORSKEGA OKOLJA POVZETEK V skladu z izvajanjem Direktive o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES) morajo države članice pripraviti Načrt upravljanja morskega okolja za morske vode pod njihovo suverenostjo. Načrt morabiti usklajen tudi z drugimi državami v regiji in na nivoju EU. V prispevku so predstavljena izhodišča in cilji Direktive, predpisane vsebine Načrta, proces priprave ter težave s katerimi se srečujemo pri pripravi. UVOD Ocene stanja svetovnih in evropskih morjih kažejo na to, da se kljub vsem ukrepom za varstvo okolja stanje morij na globalnem in evropskem nivoju zaskrbljujoče slabša (EEA, 2010). Glede na vedno večjo zaskrbljenost v zvezi s stanjem evropskih morij je bila v letu 2008 sprejeta Direktiva o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES, v nadaljevanju Direktiva), ki določa okvir za upravljanje z morskim okoljem za območja pod suverenostjo in v pristojnosti posameznih držav članic Evropske unije (EU). Strategija za varstvo in ohranjanje morskega okolja temelji na ekosistemskem pristopu k upravljanju človekovih dejavnosti, ki obravnava človeka in njegove aktivnosti kot del naravnih ekosistemov. Bistvo pristopa je v iskanju ravnotežja med človekovimi aktivnostmi in omejitvami rabe naravnih virov, ki so potrebne za dolgoročno delovanje naravnih sistemov in ohranitev njihove integritete. Tak integriran pristop vsebuje elemente trajnostnega razvoja in združuje okoljske, sociološke in ekonomske vidike upravljanja z namenom določitve kratkoročnega in dolgoročnega ravnotežnega stanja ekosistema. Direktiva je bila sprejeta kot okoljski steber Pomorske politike z namenom, da se vzpostavi trajnostni mehanizem za usklajevanje rabe morja. Vsebine Načrta upravljanja morja (v nadaljevanju Načrt) se navezujejo na vrsto politik, ki se nanašajo na varstvo in rabo morskega okolja, kot so Okvirna vodna direktiva (2000/60/ES) in 9 sestrskih direktiv, Habitatna direktiva (92/43/ES), Direktiva o pticah (79/409/ES), Pomorska politika in Skupna ribiška politika, priporočila za integrirano upravljanje z obalo (ICZM) ter mednarodne konvencije in sporazumi. POLITIKE POMEMBNE ZA IZVAJANJE DIREKTIVE O MORSKI STRATEGIJI Direktiva spodbuja izvajanje ukrepov vseh politik, ki se nanašajo na varovanje morja in se na njih navezuje tako vsebinsko kot prostorsko ter jih ustrezno nadgrajuje. Predpisi v okviru obstoječe nacionalne in EU zakonodaje o zmanjševanju obremenitev morskega okolja so bili večinoma razviti sektorsko in se mnogokrat izvajajo nedosledno in neusklajeno. V posameznih morskih regijah veljajo mednarodne konvencije namenjene varstvu morja, ki pa imajo zelo malo izvršilnih pooblastil, kar ogroža njihovo učinkovitost pri doseganju dogovorjenih ciljev. Na svetovni ravni je malo sinergije med velikim številom obstoječih strategij, konvencij in sporazumov. Številni mednarodni sporazumi o morskem okolju se nedosledno izvajajo, kar je predvsem posledica globalne narave pomorskih dejavnosti, kot sta na primer pomorski promet in ribolov. Za varovanje morja zaradi onesnaženja iz kopenskih virov in za varovanje obalnih območij je v Sloveniji pomemben Zakon o vodah (Ur.l.RS, št.67/02), ki ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. V okviru Zakona o vodah poteka implementacija direktive (2000/60/EC) o skupni politiki do voda (Vodna direktiva), ki uvaja celovit sistem k upravljanju s površinskimi in podzemnimi vodami. V tem okviru se obravnavajo celinske površinske vode ter obalno morje, ki sega po definiciji 1 navtično miljo (nm) od temeljne obalne črte (Slika 1). Zahteve po ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnih habitatov urejata Direktiva o habitatih (92/43/EEC), in Direktiva o zaščiti prosto živečih ptic (79/409/EEC), ki uvajata koncept ugodnega ohranitvenega stanja. V okviru teh politik ni določenih območij namenjenih varovanju morskih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. V okviru Direktive o morski strategiji * Dr. Monika PETERLIN, univ.dipl.ing.gradb., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana
2 POLITIKA je postavljena zahteva po vzpostavitvi ustrezne mreže varovanih morskih območij, ki bo omogočala obnovo strukture in funkcije ogroženih morskih ekosistemov. Direktiva o strategiji morij Slika 1. Integracija EU politik v obalnem območju V okviru EU so pripravljena priporočila za Integrirano upravljanje obalnega območja (ICZM), ki naj bi prispevala k pospeševanju najboljše prakse glede trajnostnega prostorskega načrtovanja, ki upošteva posebne regionalne okoliščine s posebnim poudarkom na celostnem programu upravljanja obalnih območij. Z izvajanje ukrepov, ki izhajajo iz Vodne direktive bodo ta priporočila dobrodošlo orodje za izvajanje v praksi. V okviru mednarodnih sporazumov so opredeljene obveznosti glede varstva morskega okolja pred onesnaževanjem, kar na območju Sredozemskega morja ureja Konvencija o varstvu morskega okolja in obalne regije Sredozemskega morja (Barcelonska konvencija). Konvencija in njeni protokoli predstavljajo glavni politični in pravni okvir za varovanje morskega okolja in obalnih območij v Sredozemlju. Vseh 21 držav, ki mejijo na Sredozemsko morje, kot tudi EU so pogodbenice konvencije. STRATEŠKI CILJI Strateški cilji za upravljanje morskega okolja, zapisani v Direktivi so: zagotavljati varstvo in ohranjanje morskega okolja, preprečiti njegovo propadanje, kjer je mogoče obnoviti morske ekosisteme na območjih, ki so jih prizadeli škodljivi učinki zaradi rabe morij; preprečiti in zmanjšati onesnaženje morskega okolja, ter tako preprečiti škodljive vplive na morsko biotsko raznovrstnost, morske ekosisteme, človekovo zdravje ali zakonito uporabo morja; doseči dobro stanja morskega okolja do leta Za doseganje strateških ciljev je nujno vzpodbujati trajnostno rabo morij in trajnostni razvoj vseh dejavnosti, ki vplivajo na kakovost morij. V letu 2010 je bila sprejeta Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (Uradni list RS, št.92/10). 10, ki prenaša določbe Direktive v nacionalni pravni red. Ta Uredba v skladu z Direktivo določa podrobnejšo vsebino in način priprave Načrta ter časovnice za pripravo posameznih vsebin. 10
3 PROGRAM DELA ZA PRIPRAVO NAČRTA POLITIKA Vsebina Načrta obsega (Slika 2): začetno presojo stanja morskih voda; poročilo o določitvi vrst značilnosti dobrega okoljskega stanja; poročilo o določitvi okoljskih ciljnih vrednosti; poročilo o programih in rezultatih monitoringa; program ukrepov za doseganje, ohranitev ali obnovo dobrega okoljskega stanja morja; poročilo o procesu informiranja in sodelovanja z javnostjo; poročilo o usklajevanju načrta v okviru podregije Jadranskega morja in regije Sredozemskega morja. Prvi cikel traja od začetne presoje do izvajanja ukrepov traja od (Slika 2). V naslednjem ciklu pa je predvidena revizija izhodišč ter bolj zanesljiva ocena stanja, ki bo osnovana na rezultatih monitoringa v skladu z Direktivo. Prvo poročanje bo v letu Oblikovanje okoljskih ciljev (čl.10) 2012 Določanje dobrega stanja okolja (čl. 9) 2014 Program spremljanja stanja (čl. 11) PRVI CIKEL 2012 Začetna presoja stanja morskega okolja(čl. 8) 2015 Programi ukrepov (čl. 13) 2016 Implementacija programa ukrepov (čl. 13) Revizija okoljskih ciljev (čl.10) Revizija opisa dobrega stanja okolja (čl. 9) NASLEDNJI CIKLI Ocena stanja morskega okolja(čl. 8) Izvajanje monitoringa (čl. 11) Programi ukrepov (čl. 13) Slika 2. Postopek implementacije zahtev Direktive in roki za poročanje V Sredozemskem morju je Jadransko morje določeno kot podregija, torej bo morala Slovenija nacionalno morsko strategijo razviti v sodelovanju z Italijo, kot državo članico Skupnosti in Hrvaško, kot pristopno članico ter z drugimi državami v regiji, Bosno in Hercegovino, Črno goro ter Albanijo. Načrt upravljanja morja bo moral biti pripravljen v skladu z okoljskimi in socio-ekonomskimi cilji na območju Mediterana ter v skladu s cilji na pod-regionalni in nacionalni ravni. PRIPRAVA NAČRTA Začetna presoja stanja morskega okolja Začetna presoja stanja morskega okolja obsega opis lastnosti morskega okolja (Tabela 1, Priloga III Direktive), analizo obremenitev in vplivov (Tabela 2, Priloga III Direktive) ter socio-ekonomsko analizo. Opis in analiza osnovnih lastnosti, obremenitev in vplivov je namenjena oceni stanja morskega okolja ter identifikaciji prevladujočih pritiskov in vplivov. Analize se za posamezne elemente kakovosti pripravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, in predpisi, ki urejajo varstvo Sredozemskega morja (Slika 3). V poročilo v letu 2012 bodo vključeni opisi lastnosti, ki jih je bilo v danem času možno pripraviti. Vseh zahtevanih vidikov lastnosti, pritiskov in vplivov ne bo mogoče obravnavati, saj pristopi in podatki še niso na razpolgo za vse vsebine. Večino vsebin pripravlja Nacionalni inštitutu za biologijo Morska biološka postaja Piran. Iz seznama predpisanih lastnosti se pripravlja: opis fizikalnih in kemijskih lastnosti; opis prevladujočih habitatnih tipov;
4 POLITIKA osnovni opis bioloških skupnosti, povezanih s prevladujočimi habitati morskega dna in vodnega stolpa;osnovni opis populacijske dinamike, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter statusa vrst morskih sesalcev, plazilcev in morskih ptic;opis časovnega pojavljanja, številčnosti in prostorske porazdelitve neavtohtonih in eksotičnih vrst; opis stanja onesnaženosti sedimentov in školjk z onesnaževali. Iz seznama prepisanih obremenitev in vplivov se pripravljajo opisi naslednjih pritiskov in vplivov: - Fizična škoda o površinska obraba (učinek na morsko dno zaradi komercialnega ribolova, čolnarjenja in sidranja) o izbirna ekstrakcija (npr. raziskovanje in izkoriščanje živih in neživih virov na morskem dnu in podtalju) - Poseganje v hidrološke procese: o bistvene spremembe v toplotnem režimu; o bistvene spremembe v slanosti (npr. zaradi konstrukcij, ki ovirajo gibanje vode, odvzema vode). - Onesnaževanje z nevarnimi snovmi: o sintetične (sredstva proti obrasti, pesticidi, ftalati) o nesintetične (težke kovine, ogljikovodiki-alifatski in policiklični) - Obogatitev s hranilnimi in organskimi snovmi: o vnosi gnojil in drugih snovi, bogatih z dušikom in fosforjem o vnosi organskih snovi. - Biološke motnje: o uvajanje mikrobnih patogenov (oz. sledenje vnosa fekalno onesnaženih vod in s tem potencialno nevarnih patogenih mikroorganizmov, s pomočjo indikatorskih mikroorganizmov); o uvajanje neavtohtonih vrst in premestitve; o izbirna ekstrakcija vrst, vključno s naključnimi ulovi neciljnih vrst (npr. zaradi komercialnega in rekreacijskega ribolova). Priloga III Direktive ZNAČILNOSTI ZA OPIS STANJA Batimetrija, hranila, slanost Tipi habitata Biološke lastnosti Fitoplankton Zooplankton Morski sesalci Morske ptice Ribe Priloga I Direktive PREDPISANI DESKRIPTORJI - MONITORING TG1 - Biodiverziteta TG4 - Prehranjevalne verige TG6 - Integriteta morskega dna PREDPISANI DESKRIPTORJI - MONITORING STANJE MORSKEGA OKOLJA PRITISKI IN VPLIVI Fizične izgube in poškodbe Vnos odpadkov Podvodni hrup Sprememba hidroloških procesov Onesnaženje z nevarnimi snovmi Vnos hranil in organskih snovi Vnos patogenov, tujerodnih vrst, izlov TG2 - Tujerodne vrste TG3 - Ribištvo TG5 - Evtrofikacija TG7 - Hidrografske razmere TG8 - Onesnaženje z NS TG9 - Onesnažila v hrani TG10 - Odpadki TG11 - Podvodni hrup OCENA PRITISKOV IN VPLIVOV ZARADI RABE MORJA Slika 3. Opis lastnosti, pritiskov in vplivov (priloga III, Tabela 1 in 2 Direktive) ter povezava z deskriptorji (Sklep komisije 2010) V Direktivo sta vključena dva nova vidika za opis pritiskov na morsko okolje, ki do sedaj nista bila obravnavana. Prva se nanaša na onesnaženje morskega okolja z odpadki, kjer bo analizirana količina odpadkov na obali ter pripravljena prva ocena onesnaženja z mikroplastiko ter plavajočimi odpadki.
5 POLITIKA Druga nova vsebina pa se nanaša na podvodni hrup, saj se s podvodnim hrupom prenaša po morju akustična energija, ki izhaja iz dejavnosti človeka. Podvodni hrup je lahko za morske organizme izredno problematičen, saj se zvok v vodi razširja skoraj petkrat hitreje kot po zraku, njegove energijske izgube pri razprostiranju na večje oddaljenosti pa so na splošno občutno manjše kot v zraku, zato je njegov vplivni doseg desetkrat in več večji kot v primeru hrupa na kopnem. Podvodni hrup povzroča poškodbe organov za zaznavanje zvoka, ki pri številnih morskih organizmih predstavljajo najbolj pomembno čutilo, saj morski organizmi s pomočjo podvodnega zvoka med seboj komunicirajo, se orientirajo, zaznavajo svoj plen in nevarnosti. (Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, 2010) SOCIO-EKONOMSKI ELEMENTI RABE MORSKIH VODA V okviru socio-ekonomske analize bo ocenjen gospodarski pomen rabe morskih voda, z upoštevanjem pomembnih ekonomskih in socialnih dejavnikov. V analizo so vključene dejavnosti, ki obremenjujejo morje in tiste, ki imajo od morja koristi. Analiza bo povezana tudi z rezultati vplivov kolikor bo to mogoče, saj je v okolju, ki je večinoma izpostavljeno kumulativnim vplivom različnih dejavnosti in nepoznanim čezmejnim vplivom, težko povezati dejavnosti z njihovimi vplivi. Obravnavan je tudi trend razvoja dejavnosti v prihodnosti, ki bo omogočal pripravo scenarijev glede razvoja vplivov dejavnosti človeka na morje. Pripravljena bo ocena stroškov poslabšanja morskega okolja, ki bo vključevala opisno določitev vpliva poslabšanja morskega okolja na gospodarske dejavnosti, povezane z obremenjevanjem morja oziroma ocena škode, ki jo bodo utrpele gospodarske dejavnosti, če dobro stanje ne bo doseženo. Sektorji, ki jih obravnavamo v poročilu so: morsko ribištvo in marikultura, pomorski promet, turizem, pridobivanje soli, kmetijstvo, industrija in skladiščenje, obramba, varstvo pred škodljivim delovanjem voda in druge relevantne negospodarske dejavnosti. IZBOR ZNAČILNOSTI DOBREGA OKOLJSKEGA STANJA IN DOLOČITEV OKOLJSKIH CILJNIH VREDNOSTI V prvem načrtovalskem obdobju je največji izziv opredeliti merila za doseganje dobrega okoljskega stanja ter definirati okoljske cilje. Države morajo pri opredelitvi 11 deskriptorjev in številnih, z njimi povezanih kazalcev, zagotoviti primerljivost opisa stanja, vplivov in pritiskov za morske vode v regiji. Pri izboru kazalcev, ki jih je več kot 56 (odvisno od končnega dogovora med državami), je treba uporabljati standardizirane metode določene s predpisom Evropske Komisije o merilih in standardiziranih metodah za določanje okoljskega stanja morskih voda. (Sklep Komisije 2010.) Deskriptorji za opredelitev dobrega stanja morja in z njimi povezani cilji: - Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji. - Deskriptor 2: Tujerodne vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, so na ravneh, ki ne škodujejo ekosistemu. - Deskriptor 3: Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, so znotraj varnih bioloških meja in imajo takšno razporeditev starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrav stalež. - Deskriptor 4: Vsi elementi morskih prehranjevalnih spletov so, kolikor je znano, prisotni v normalnih količinah in so normalno raznoliki ter se pojavljajo na ravneh, ki lahko zagotavljajo dolgoročno številčnost vrst in ohranitev njihove polne sposobnosti razmnoževanja. - Deskriptor 5: Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in zlasti njeni škodljivi učinki, kot so upad biotske raznovrstnosti, degradacija ekosistemov, škodljivo cvetenje alg in pomanjkanje kisika v spodnjih plasteh voda, so minimalni. - Deskriptor 6: Neoporečnost morskega dna je na ravni, ki zagotavlja zaščito strukture in funkcije ekosistemov ter preprečuje škodljive vplive zlasti na bentoške ekosisteme. - Deskriptor 7: Trajna sprememba hidrografskih razmer ne škoduje morskim ekosistemom. - Deskriptor 8: Koncentracije onesnaževal so na ravneh, ki ne povzročajo onesnaženosti. - Deskriptor 9: Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ne presegajo ravni, ki jih določa zakonodaja Skupnosti ali drugi ustrezni standardi.
6 POLITIKA - Deskriptor 10: Lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju. - Deskriptor 11: Uvedba energije, vključno s podvodnim hrupom, je na vseh ravneh, ki ne škodujejo morskemu okolju. D11 Podvodni hrup D10 Morski odpadki D9 Onesnaževala v hrani D8 Koncentracije onesnaževal v okolju D7 Hidrografski pogoji D6 Neoporečnost morskega dna D5 Evtrofikacija D4 Elementi morskih prehranjevalnih spletov D3 Populacije komercialnih vrst rib in lupinarjev D2 Tujerodne vrste D1 Biotska raznovrstnost Število kazalnikov v monitoring programu Število manjkajočih kazalnikov Število deloma razvitih kazalnikov Slika 4. Deskriptorji ter število kazalnikov glede na njihov razvoj in uporabo v monitoring programih Delež kazalcev, ki se že uporabljajo in delež tistih, ki so nerazviti ali deloma razviti je predstavljen na Sliki 4. V letu 2011 še vedno prevladuje število manjkajočih in deloma razvitih kazalnikov. Za nekater kazalnike, kjer ni metod ali kriterijev za klasifikacijo stanja bo zelo težko opredeliti ciljne vrednosti v letu Na osnovi izbora kazalnikov mora biti do leta 2014 vzpostavljen tudi monitoring program, ki bo moral biti usklajen s sosednjimi državami. ZAKLJUČEK Prvo poročanje v skladu z Direktivo v letu 2012 bo vsebovalo osnovna izhodišča za pripravo Načrta. Za vse države EU je to velik izziv, saj so roki za pripravo strokovnih vsebin kratki, pričakovanja s strani Komisije pa visoka. Časovnica je za države v Sredozemlju še posebej zahtevna saj smo na področju upravljanja morskega okolja manj dejavni in usklajeni kot države na območju Atlantika ali Baltika. Velik izziv na območju Jadrana je povezati države in začeti z usklajenim delom na strokovnem nivoju za pripravo srokovnih osnov za pripravo Načrta, za monitoring ter za nadaljnje delo. V okviru Barcelonske konvencije so se sicer začele aktivnosti, ki so pomembne za doseganje ciljev Direktive, vendar pa se delo v regiji odvija prepočasi, da bi lahko države EU v okviru teh dejavnosti izpolnile tudi svoje obveznosti do EU. Zato si Slovenija v okviru Komisije za Jadran prizadeva vzpostaviti aktivno sodelovanje na strokovnem nivoju, ki bi prispevalo k usklajenemu izvajanju zahtev Direktive v podregiji. Tudi na nivoju EU se počasi oblikuje neformalna skupina Sredozemskih EU držav, ki bi morale intenzivno sodelovati pri izvajanju zahtev Direktive. Na nacionalnem nivoju je težko, v nekaterih primerih zaradi čezmejne narave problematike tudi nemogoče, zbrati dovolj podatkov za zanesljivo oceno stanja in opredelitev ciljev, kot predpisuje Direktiva. Zaradi obsežnosti zahtev Direktive, ki prinaša nove pristope v koncept upravljanja z morjem, bo šele v naslednjih letih mogoče govoriti o zanesljivi oceni stanja morskega okolja, pomembnih vplivih in pritiskih. To pa bo lahko doseženo le pod pogojem, da se bo delo nadaljevalo v skladu s predvidenimi programi dela za inštitucije, ki sodelujejo pri pripravi strokovnih podlag za Načrt.
7 POLITIKA VIRI - Direktiva 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17.junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja - EEA, THE EUROPEAN ENVIRONMENT STATE AND OUTLOOK Marine and coastal environment SOER 2010 thematic assessment, EEA Sklep Komisije SKLEP KOMISIJE z dne 1. septembra 2010 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 5956) - Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (Ur.l. RS št. 92/2010)
8
Korelacijska tabela. 2) Enotna identifikacijska oznaka predloga akta (EVA) ID predpisa ID izjave Datum izjave ZAKO (2)
1) Naslov predlaganega akta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja Prevod naslova predloga pravnega akta RS v angleščino Act Amending the Environmental Protection Act 2) Enotna identifikacijska
More informationPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.9.2014 COM(2014) 550 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013
More informationSEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež
SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, 28. 1. 2016 MILENA Černilogar Radež Umestitev KZS v sistem Na nacionalni ravni KZS je soustanoviteljica in članica OKS-ZŠZ
More information36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj
36. mednarodni plavalni miting Ilirija 2 16 7. maj Kopališče Kolezija Swimming pool Kolezija DATUM / DATE: sobota: 07. maj 2016 / saturday: 07 th of may 2016 KRAJ / PLACE: kopališče Kolezija, Gunduličeva
More informationDržavni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15224113* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (120
More informationPoškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba
MANAGING STATE ROADS Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad. Direkcija Republike Slovenije za ceste Omrežje državnih cest Zakaj: Splošna zahteva
More informationHose manipulation with jet forces
Hose manipulation with jet forces Davor EBERL, Franc MAJDIČ Abstract: The innovation was drafted in search of a technically more advanced and safer strategy of firefighting. The resulting solution has
More informationSvet Evropske unije Bruselj, 16. september 2016 (OR. en) generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Svet Evropske unije Bruselj, 16. september 2016 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2016/0280 (COD) 12254/16 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 14. september 2016 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: PI
More informationPotenciali za razvoj turizma v Goriški regiji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Šuligoj Potenciali za razvoj turizma v Goriški regiji Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Šuligoj Mentor:
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./ okt. 30.11./ nov. 31.12./ dec.
More informationRECENT CHANGES IN THE ADRIATIC FISH FAUNA - EXPERIENCES FROM SLOVENIA RECENTNE SPREMEMBE V JADRANSKI RIBJI FAVNI IZKUŠNJE IZ SLOVENIJE
VARSTVO NARAVE, 22 (2009) 91 96 RECENT CHANGES IN THE ADRIATIC FISH FAUNA - EXPERIENCES FROM SLOVENIA 91 RECENTNE SPREMEMBE V JADRANSKI RIBJI FAVNI IZKUŠNJE IZ SLOVENIJE Lovrenc LIPEJ, Borut MAVRIČ, Martina
More informationPosodobitev in obnova Termoelektrarne Šoštanj
Posodobitev in obnova Termoelektrarne Šoštanj Oktober 2009 Vsebina 1 Uvod 3 2 TEŠ (Termoelektrarna Sostanj d.o.o.) 4 3 Projekt posodobitve 4 3.1 Zakaj TEŠ nadomešča enote 1-3 in gradi novo enoto? 5 3.2
More information57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM?
57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? Anton U{aj ALI JE OSNOVNA ZMOGLJIVOST KAJAKA[EV V SLALOMU NA DIVJIH
More informationNacionalni program SEPA v Sloveniji
Nacionalni program SEPA v Sloveniji Namen dokumenta Oznaka dokumenta Verzija Datum Februar 2010 Pripravili Status dokumenta Program za vzpostavitev SEPA v bankah in hranilnicah, članicah Združenja bank
More informationTHE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2
44 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 44 50 (2010) Goran Vučković* 1 Nic James 2 THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH
More informationOdpadki v življenjskem ciklu proizvoda
Odpadki v življenjskem ciklu proizvoda Mag. Vilma FECE Ljubljana, 2.6.2016 Eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev izdelkov za dom TEMELJNA DEJAVNOST izdelki in storitve za dom (VGA, MGA, HVAC, kuhinje)
More informationUPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ: PROJEKTNI MANAGEMENT SPECIALISTIČNO DELO UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Ljubljana, september 2006
More informationPROGRAM RAVNANJA Z ODPADKI IN PROGRAM PREPREČEVANJA ODPADKOV REPUBLIKE SLOVENIJE
PROGRAM RAVNANJA Z ODPADKI IN PROGRAM PREPREČEVANJA ODPADKOV REPUBLIKE SLOVENIJE Sektor za odpadke Pravna podlaga za Program ravnanja z odpadki: Direktiva 2008/98/ES o odpadkih Zakon o varstvu okolja Uredbo
More informationINDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA
19. Mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig 19 th International Swimming Competition Dr. Fig INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA Datum: 21. januar 2017 Date: 21 st of January 2017 Prijave: sreda,
More informationSITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia
Hystrix If. J. Mamrn. (n.s.) 12 (2) (2001): 43-51 SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM 1995-1999 CVETKO STANISA", IZTOK KOREN" AND MIHA ADAMIC"' * ZGS, OE Kocevje, Rozna
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Bijuklić Organizacijska kultura, struktura in organizacijsko okolje kot dejavniki inovativnosti organizacij v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2014
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SAŠA GROŠELJ ii UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVROPSKE ŽELEZNIŠKE DIREKTIVE IN NJIHOV VPLIV NA SLOVENSKI ŽELEZNIŠKI SISTEM
More informationSYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS
85-91 D. Topolšek, M. Lipiènik: System Dynamic Model of Measures for Reducing the Number of Road Accidents Due to Wrong-Way... DARJA TOPOLŠEK, M.Sc. E-mail: darja.topolsek@uni-mb.si MARTIN LIPIÈNIK, Ph.D.
More informationO BROŠURI O PROJEKTU FORUM EMS DODATNE INFORMACIJE
O BROŠURI V okviru projekta Forum EMS smo pripravili informativno brošuro, s katero želimo osvetliti problematiko elektromagnetnih sevanj sistema mobilne telefonije. V njej so predstavljeni osnovni pojmi
More informationTRAINING ANALYSE OF METER RUNNER
UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF SPORTS Kinesiology TRAINING ANALYSE OF 10.000 METER RUNNER DIPLOMA THESIS MENTOR: doc. dr. Aleš Dolenec REVIEWER: prof. dr. Ušaj Anton Author: ALJAŽ BABNIK Ljubljana,
More informationAkcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 (AN snes) 1. Slovenija
Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 (AN snes) 1 September 2014 1 v skladu s 331. členom Energetskega zakona EZ-1 in v skladu z 9. členom Direktive 2010/31/EU Evropskega
More informationenotno območ je plačil V EURIH
enotno območ je plačil V EURIH oktober 2010 sedmo poroč ilo o napredku Iz teorije v prasko SL ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EURIH SEDMO POROČILO O NAPREDKU IZ TEORIJE V PRAKSO OKTOBER 2010 V letu 2010 je na
More informationNovosti na področju mednarodnih standardov CODEX ALIMENTARIUS
Novosti na področju mednarodnih standardov CODEX ALIMENTARIUS Blaža NAHTIGAL Veliki jesenski živilski seminar ZAKONODAJA IN TRENDI GZS, 6. november 2014 1 DRŽAVA X nacionalna zakonodaja CODEX standardi
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Merjenje vpliva gospodarske krize na razvoj slovenskega turizma z metodo indeksa turističnega zaupanja Ljubljana, september 2009 KIR KUŠČER IZJAVA
More informationVzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o.
Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Telemach Mobil d.o.o. Stran 1 od 9 Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Oblike veleprodajnega
More informationVarnost strojev tehnična dokumentacija
2. DEL Varnost strojev tehnična dokumentacija Gradivo za predavanje Dar Darko Dajčman, ing.str ko dvigalotehna@siol.net Direktiva o varnosti strojev 2006 / 42 / ES Krmilni sistem Krmilni sistem je lahko
More informationMANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management delovnih procesov MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV Mentor: izr. prof. dr.
More informationSpremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju
Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 22 21 Urednice: Helena Jeriček Klanšček Helena Koprivnikar Tina Zupanič Vesna Pucelj Maja Bajt Spremembe v vedenjih, povezanih
More informationJUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA Ljubljana, julij 2007 JURE KARAS IZJAVA Študent JURE KARAS izjavljam, da sem
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA. Mentor:
UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA Mentor: Prof. dr. Franjo Štiblar Amina Osmičević Ljubljana, november 2007 Najprej se zahvaljujem
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji. Anja Lahne
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Anja Lahne POUK NA PROSTEM PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationMODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION
J. Svetak, L. Jakomin: Model of Optimal Collision Avoidance Manoeuvre on the Basis of Electronic Data Collection JELENKO SVETAK, D. Se. E-mail: jelenko.svetak@fpp.edu LIVU JAKOMIN, D. Se. E-mail: livij.jakomin@fpp.edu
More informationBarvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB
222 Nika Bratuž, Andrej Javoršek in Dejana Javoršek Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Snežniška 5, 1000 Ljubljana Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour
More informationMornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar
Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet Pot pomorščakov 4 6320 Portorož Tel.: (05) 6767-295 Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar 1 HISTORY OF SHIPS... 5 1.1 O LESU ZA BARKE... 8 2 NOMENCLATURE...
More informationAli je znanost izboljšala šport?
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Otrin Ali je znanost izboljšala šport? Primer anaboličnih steroidov Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU
Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno
More informationSURFACE TENSION OF SPRAY LIQUIDS (FUNGICIDES, INSECTICIDES) AND MINERAL FERTILIZERS DEPENDING ON THE COMPONENTS AND WATER QUALITY ABSTRACT
Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin 261 Radenci, 6. 7. marec 27 SURFACE TENSION OF SPRAY LIQUIDS (FUNGICIDES, INSECTICIDES) AND MINERAL FERTILIZERS DEPENDING ON
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU Ljubljana, avgust 2008 AJDA SENIČAR IZJAVA Študentka Ajda Seničar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationUNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO
38243-1/2014/9 UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO Ljubljana, maj 2014 Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, telefon: 01 583 63 00, faks: 01
More informationNaš nebeški orodjar MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE. podatki se shranjujejo na različnih lokacijah.
MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE Naš nebeški orodjar podatki se shranjujejo na različnih lokacijah. Na vprašanje, ali smo pripravljeni dobro upravljati in kontrolirati neko hibridno okolje, je težko
More informationKošarkarsko sojenje: zbornik raziskav. Urednika Brane Dežman in Simon Ličen
Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav Urednika Brane Dežman in Simon Ličen Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Inštitut za kineziologijo Katedra za košarko Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav Uredila
More informationZ A P I S N I K. 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije
SCs 160127_Z_Ljubljana_UO_13_160130 Z A P I S N I K 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije Seja upravnega odbora je bila v torek, 27. septembra, ob 11. uri, v restavraciji Vovko,
More informationUPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠPELA IVANUŠA UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 - 2 - UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za socialno pedagogiko
More informationOLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Darja JERNEJ Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA DIPLOMSKO
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Štraus. Globalizacija nogometa. Bosmanov proces in posledice na nogometnem trgu.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jure Štraus Globalizacija nogometa Bosmanov proces in posledice na nogometnem trgu Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationPRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI Annex to the accreditation certificate K-003
Reg. št. / Ref. : 3150-0028/10-0014 Datum izdaje / Issued on: 31. julij 2017 Zamenjuje izdajo z dne / Replaces Annex dated: 16. avgust 2016 spletni strani SA, the SA website, PRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI
More informationIZROČITVE POSAMEZNIKOV DRUGI DRŽAVI V TAJNOSTI
Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta IZROČITVE POSAMEZNIKOV DRUGI DRŽAVI V TAJNOSTI (magistrsko diplomsko delo) Avtor: Maja Doria Mentor: izr. prof. dr. Saša Zagorc Ljubljana, maj 2017 UPORABLJENE KRATICE
More informationZaščita lesa pred vremenskimi vplivi
Zaščita lesa pred vremenskimi vplivi Protection of wood against weathering Matjaž PAVLIČ*, Vekoslav MIHEVC** Izvleček: Prispevek obravnava problematiko zaščite lesa pred vremenskimi vplivi. Les zaradi
More informationPredstavitev Gorskega kolesarstva in Idejni plan za gorsko kolesarski poligon v Vipavi
Predstavitev Gorskega kolesarstva in Idejni plan za gorsko kolesarski poligon v Vipavi 4 kros dirt downhill PREDSTAVITEV KOLESARSKEGA KLUBA ČRN TRN Kolesarski klub Črn trn smo ustanovili leta 2006. Člani
More informationLuís Carrasco Páez 1 Inmaculada C Martínez Díaz 1 Moisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1 Nicolae Ochiana 2 * Ergometric testing for top-level
16 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 16 20 (2010) Luís Carrasco Páez 1 Inmaculada C artínez Díaz 1 oisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1
More informationELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII
ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII Glavna tema 4 Žled pokazal, kakšno je stanje distribucijskih omrežij v Sloveniji Iz Gorenjskih elektrarn 28 Revizija HE
More informationIzdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Alja Debeljak Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationDECLARATION OF CONFORMITY
SPLOŠNA GENERIC IZJAVA O SKLADNOSTI DECLARATION OF CONFORMITY PREVOD ORIGINALA Z DNE 07.10.2013 Proizvajalec (Manufacturer): LEGRAND 128, Avenue de Lattre-de-Tassingny 87045 LIMOGES Cedex - FRANCE Izjavljamo,
More informationŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca:
ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 21. november 2013 Ime in priimek uenca: NALOGA MOŽNE TOKE A) Reading Comprehension 1. JUNK FOOD 9 2. FIVE MASCOTS SELECTED FOR 8 SOCHI 2014
More informationDRUŽBENA ODGOVORNOST V GORENJU
DRUŽBENA ODGOVORNOST V GORENJU Mag. Vilma FECE Posvet o etiki in vključujočem delovnem okolju Ljubljana 4.12. 2014 Stran 1 Poslovna področja glede na strategijo 2014-2018 TEMELJNA DEJAVNOST DOM Izdelki
More information1Uvod DOPING IN UPORABA PREHRANSKIH DOPOLNIL DOPING AND USE OF FOOD SUPPLEMENTS IN SPORTS
DOPING IN UPORABA PREHRANSKIH DOPOLNIL V športu DOPING AND USE OF FOOD SUPPLEMENTS IN SPORTS AVTOR / AUTHOR: Lovro Žiberna 1,2 1 Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta,
More informationALI SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA RES JAVNE?
ALI SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA RES JAVNE? ALI SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA RES JAVNE? Junij 2015 Transparency International Slovenia je nevladna, neodvisna in neprofitna organizacija. Naš namen
More informationMARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600
REPUBLIKA SLOVENIJA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR SPECIALISTIČNO DELO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 Kandidat: David Pirc, dipl.ekon. rojen leta 1977,
More informationProjekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil
Funded by the European Union s Seventh Framework Programme Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil Martina AVBELJ, Monika ŠPORIN, Boris KOVAČ, Sonja SMOLE MOŽINA, Peter
More informationVPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Ljubljana, julij 2011 SAŠA KRŽIČ IZJAVA Študent/ka Saša Kržič izjavljam, da
More informationDIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT
M. Dobovsek, D. Sever: Dimensioning of Signalized ntersections in Realistic Urban Environment MATEJ DOBOVSEK, M. Se. E-mail: dobovsek@email.si Community of Maribor- Traffic Bureau Slovenska ulica 40, 2000
More informationMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA
Frane Erčulj, Mitja Bračič MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA Izvleček Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti in analizirati morfološke
More informationTurizem v številkah Tourism in Numbers
Turizem v številkah 2002-2012 Tourism in Numbers 2002-2012 Vsebina Index 1. Uvod Introduction 5 2. Nastanitve Accommodation Facilities 7 3. Prihodi in prenočitve Arrivals and Overnight Stays 17 4. Povprečna
More informationEmancipacija najstnic in mobilni telefon
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Emancipacija najstnic in mobilni telefon Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Mentorica:
More informationGručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov
Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov Tadej Škvorc Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani 2018 Tadej Škvorc Gručenje akademskih
More informationOcena genetskih trendov v preizkusu merjascev
oglavje 3 Ocena genetskih trendov v preizkusu merjascev Špela Malovrh 1,2, Kristina Kovačič 1, Milena Kovač 1 Izvleček Genetske trende za pitovne lastnosti merjascev na slovenskih selekcijskih farmah prašičev
More informationANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ANDREJ FRANC DOLINŠEK ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl
More informationPomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli
Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli Bojan Rebernak Osnovna šola Frana Kranjca, Celje bojan.rebernak@guest.arnes.si Ko se soočamo s prihajajočo interaktivno dobo, šola postaja najmočnejše orodje,
More informationTRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Celje, 2016 Anja Križan TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D.O.O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
More informationEU-BEZPEČNOSTNÝ LIST v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1907/2006 (REACH) KEMA FLOOR SEAL
POGLAVJE 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja 1.1 Identifikator izdelka Trgovsko ime: 1.2 Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovanje uporabe Priporočena uporaba: Tekutá
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NUŠA LAMPE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NUŠA LAMPE Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Borilni športi PREGLED RAZVOJA SODNIŠKIH PRAVIL V JUDU DIPLOMSKA
More informationDEVELOPMENT HARMONISATION OF MOUNTAIN RESORTS ROPEWAY AND TOURIST INFRASTRUCTURES IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA
DRAGO SEVER, D.Sc. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbenistvo Maribor, Smetanova 17 Traffic Infrastructure Preliminary Communication U. D. C. 656.35:338.48:796.525 Accepted: Nov. 3, 1999 Approved:May
More informationČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH
UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Petra Emeršič ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA
More informationUSPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID
UVODNIK USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID Projekt je sofinanciran s strani Evropske Komisije v okviru 7. Okvirnega Programa (Grant Agreement No. 317983) 1 UVOD Decembra se je uspešno
More informationFENOMENOLOGIJA NOGOMETNIH PREKRŠKOV: ŠTUDIJA POLFINALNIH IN FINALNE TEKME LIGE PRVAKOV V SEZONI 2013/2014
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja FENOMENOLOGIJA NOGOMETNIH PREKRŠKOV: ŠTUDIJA POLFINALNIH IN FINALNE TEKME LIGE PRVAKOV V SEZONI 2013/2014 DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Gregor Starc,
More informationBovec 2025 AKCIJA! Vizija BOVEC 2025+: VODILNA OUTDOOR DESTINACIJA V ALPAH STRATEŠKI RAZVOJNI DOKUMENT TURIZMA V OBČINI BOVEC ZA OBDOBJE 2017 DO 2025
Bovec 2025 AKCIJA! Vizija BOVEC 2025+: VODILNA OUTDOOR DESTINACIJA V ALPAH STRATEŠKI RAZVOJNI DOKUMENT TURIZMA V OBČINI BOVEC ZA OBDOBJE 2017 DO 2025 LTO BOVEC, DECEMBER 2016 1 Predmet Priprava Strategije
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Joga način življenja ali oblika rekreacije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Mentorica:
More informationTokovi okroglega industrijskega lesa v Sloveniji
Tokovi okroglega industrijskega lesa v Sloveniji Mitja Piškur, Nike Kranjc Povzetek [O AVTORJU] V raziskavi smo za referenčno obdobje 2004-2006 preučevali rabo okroglega industrijskega lesa v lesni industriji
More informationHevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Timotej Hodnik Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationZa{~ita lesa danes jutri
UDK: 657 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Za{~ita lesa danes jutri Wood Preservation Today - Tomorrow avtor Miha HUMAR, Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Ro na dolina C.VIII/34, SI-1000
More informationPRAVILNIK O MEDNARODNI MOBILNOSTI
Na podlagi 14. alineje 23. člena Statuta Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto je Senat Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto na seji dne 27. 11. 2017
More informationPredstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,
Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o
More informationPredstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,
Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaklju na naloga Brezºi no polnjenje (Wireless Charging) Ime in priimek: Timotej Kos tudijski program: Ra unalni²tvo
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA STRATEGIJ POZICIONIRANJA IZBRANIH BLAGOVNIH ZNAMK NA TRGU PRALNIH STROJEV VELIKE BRITANIJE Kandidat: Janez Prezelj Študent rednega
More informationPredlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. Mentor: izr. prof. dr. Miroslav
More informationKakovost zraka v Mariboru - letno poročilo 2009
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2 Maribor http://www.zzv-mb.si INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Telefon: (2) 4517 Telefaks: (2) 45227 E-pošta: ivo@zzv-mb.si ID za DDV: SI344746 Številka
More informationFIFA 08. Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana
FIFA 08 Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana Nov 2007 Namestitev Najprej moramo seveda prižgati računalnik in v CD-ROM vstaviti zgoščenko Fifa 08. Odpre
More informationSEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET Kandidat: Dežman
More informationFrane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL CLUBS
38 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 12, 2, 38 50 (2006) Frane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL
More informationBrezžično polnjenje baterije
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Brezžično polnjenje baterije Petra Gulja Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2009 Povzetek
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Ples PROGRAM IN ANALIZA VKLJUČEVANJA OTROK V VADBO JUDO VRTCA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Miha Antončič. Osebnostne lastnosti slovenskih košarkarskih sodnikov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Antončič Osebnostne lastnosti slovenskih košarkarskih sodnikov Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Antončič
More informationPreskušanje varnosti igrač brezpilotni letalnik (dron)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Jože Klavora Preskušanje varnosti igrač brezpilotni letalnik (dron) Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: izr. prof. dr. Gaber Begeš
More information