DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY

Size: px
Start display at page:

Download "DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY Kandidatka: Violeta Novak Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: management Mentorica: doc.dr. Zdenka Ženko Maribor, avgusta, 2008

2 2 PREDGOVOR Inovacije so novosti, ki prej niso bile znane in uporabljene. Le-te so lahko korenite in se odražajo v povsem novih proizvodih, storitvah, proizvodnih procesih ali pa gre le za drobne izboljšave obstoječih, že znanih inovacij. Ljudje so izumljali od vsega začetka in so vedno bili inovativni. Vedno so iskali nove možnosti s katerimi bi lahko izboljšali obstoječe stanje in prišli do novih spoznanj ter si tako zagotovili boljše in kakovostnejše življenje. Danes nam je povsem nemogoče zamisliti življenje brez vseh stvari, ki jih vsak dan samoumevno uporabljamo. Ne predstavljamo si več življenja brez inovativnih proizvodov, ki so jih ljudje izumili v preteklosti. Ljudje tudi danes nenehno iščejo nove rešitve in nadgrajujejo in izboljšujejo obstoječe. Inovacije so tako postale gonilna sila podjetij in gospodarstva. Podjetja so pozitivno naravnana do inovacij ter podpirajo inovativnost. Vedno iščejo in raziskujejo možnosti za nove inovacije ter spodbujajo svoje zaposlene k istemu početju. Zavedajo se, da so inovacije ključni dejavnik uspeha ter da brez inovacij, inovativnega poslovanja in inovativnega načina razmišljanja podjetje ne more uspeti. Vendar, pot do inovativnega izdelka/storitve ni lahka. Kitajski pregovor pravi:»tisti, ki je goro prestavil je začel z drobnim kamenjem«. Enako je tudi pri inovacijah. Inovacije ne nastanejo»čez noč«. Podjetja morajo v raziskovanje in razvijanje novih proizvodov vložiti veliko truda, znanja, volje in ustvarjalnega in inovativnega razmišljanja, kar pa ni vedno enostavno. Ključni dejavnik pri tem so ljudje in njihove sposobnosti. Machiavelli (1532) pravi, da»ni ničesar bolj zapletenega od vzpostavitve novega načina razmišljanja«. Prav novi način razmišljanja po mojem mnenju pripelje do inovacij. Mulej (2004, 146) pravi, da so ustvarjalni ljudje tisti, ki vidijo običajne stvari na neobičajen način. To pa je ključno za inovatorje videti stvari na drugačen način ter tako priti do novih ugotovitev s katerimi bi lahko korist imelo podjetje in družba kot celota. Živimo v svetu v katerem si odklanjanja novosti ne moremo privoščiti. V tem svetu ni več prostora za podjetja, ki ne sprejemajo inovacij in ki vodijo politiko samozadostne družbe. Podjetja danes poslujejo v globalnem okolju, ki sili podjetja k inoviranju. Če so si podjetja v preteklosti prizadevala biti boljša od drugih, si danes prizadevajo še toliko bolj. Zavedajo se namreč, da na inovacijah svet stoji in da si odklanjanja inovacij ne morejo privoščiti. V čem je torej skrivnost inoviranja?! V zadnjih desetletjih smo bili priča revolucionarnemu napredku v vseh pogledih človeškega življenja. Inovacije so tako postale zelo pomemben segment za podjetje, družbo kot celoto in gospodarstvo. Kako je uspelo ljudem priti do takih odkritij? Kje se nahaja zgornja meja inovacij? Tega nihče ne ve. Zagotovo pa lahko trdim, da bodo podjetja tudi v prihodnosti iskala zamisli o novih proizvodih in o izboljšavah obstoječih ter raziskovala in razvijala nove možnosti za nastanek inovacij. V naslednjih letih in desetletjih lahko pričakujemo številne nove inovacije, tako korenite in drastične, kot tudi drobne in izboljševalne. Razvoj gre zelo hitro naprej in inovacije močno vplivajo tudi na življenje posameznika ter ga spreminjajo. Vsi želimo biti inovativni in uspešni. Nekoč je Lee Iacocca,»rešitelj«podjetja Chrysler in eden najbolj inovativnih managerjev moral izbrati projektnega

3 3 managerja za projekt vreden 40 milijonov dolarjev. Oglasil se je mladi, ambiciozni manager in povedal odkrito:»jaz se najboljši kandidat za managerja tega projekta. Že deset let nisem bil na dopustu, delovni dan mi je dolg vsaj dvanajst ur in sploh se ne spomnim sobote v življenju ko nisem delal«. Na to mu je Iacocca odgovoril:»ravnokar ste mi dali tri močne razloge zakaj vam ne smem zaupati ta projekt. Namreč, tako slabo organizirate svoje delo, da vam je delovni dan predolg, ne počivate niti konec tedna ter niste sposobni urediti svoje obveznosti in poslovno življenje tako, da bi vsako leto vzeli dopust in nekam odpotovali«. (Srića 2004, 279) Vsem tistim, ki tole berete želim, da ste uspešni in inovativni ter vam podarjam naslednjih par vrstic s katerimi želim, da odkrijete skrivnost uspeha ter tako pridete do čim več inovacij. Vzemi si čas za delo, to je Cena uspeha. Vzemi si čas za razmislek, to je Izvir moči. Vzemi si čas za igro, to je Skrivnost večne mladosti. Vzemi si čas za branje, to je Temelj modrosti. Vzemi si čas za prijaznost, to je Pot k sreči. Vzemi si čas za ljubezen, to je Privilegij bogov. Vzemi si čas za smeh, to je Glasba duha. Stara irska molitev

4 4 KAZALO 1 UVOD Opredelitev oz opis problema Namen, cilji in trditve diplomskega dela Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV Invencija Opredelitev invencije Delitev invencij Kriteriji za izbor invencij Inovacija Opredelitev inovacije Delitev inovacij Dejavniki, ki vplivajo na inovativnost Invencijsko inovacijski management Inovativni manager OD INVENCIJE DO INOVACIJE Nastajanje inovacij Potreba po inoviranju Koristnost inovacij STRATEŠKI INOVACIJSKI MANAGEMENT V PODJETJU Opredelitev strateškega inovacijskega managementa Strateški inovacijski proces v podjetju Strateške prednosti podjetij različnih oblik inovacij POMEN INOVACIJ ZA GORENJE D.D Predstavitev podjetja Predstavitev inovativnega izdelka Inovacijski management v Gorenju d.d Nastanek inovacije hladilno zamrzovalnega aparata Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski Inovacijski proces hladilno zamrzovalnega aparata Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski Koristi iz naslova inovacije hladilno zamrzovalnega aparata Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski Blagovna znamka Cena delnice Gorenja Nagrade za inovativni izdelek Ostale koristi pridobljene na osnovi inovacije SKLEP POVZETEK... 50

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema Inovacije so postale naš vsakdanjik. Ne moremo si več predstavljati življenja brez mobitela, računalnika, fotoaparata, hladilnika... skratka vseh teh stvari brez katerih je življenje danes skorajda nemogoče. Vendar pa kot inovacije ne štejemo samo takih korenitih sprememb. Inovacije so tudi drobne izboljšave že obstoječih novosti, ki so tudi pomembne za podjetje in vplivajo na njegovo nadaljnje delovanje. Inovacije so dobile večji pomen še zlasti v zadnjih dveh stoletjih, ko smo bili priča številnim spremembam na vseh področjih, še zlasti v tehnologiji. Tehnološki napredek in konkurenca silita podjetja k inoviranju. Podjetja si danes ne morejo več privoščiti zanemarjanja inovacij, ker so prav inovacije tiste, ki prinašajo podjetju uspeh. Zato podjetja vlagajo v inovacije, v njihove raziskave in v njihov razvoj ter tako želijo trgu in njegovim udeležencem ponuditi novosti od katerih bi oboji imeli koristi. Inovativna podjetja torej inovirajo in vlagajo v inovacije ter tudi svoje zaposlene spodbujajo k temu. Zavedajo se namreč, da so inovacije postale tisti dejavnik, ki podjetju prinaša prosperiteto in da brez inovativnosti podjetje ne more preživeti v današnjem turbulentnem, spreminjajočem se okolju. Med inovativna podjetja sodi tudi Gorenje d.d. iz Velenja. V Gorenju se zavedajo, da njihova prihodnost temelji na inovativnih izdelkih s katerimi lahko pridobijo konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji ter da inovacije dvigujejo ugled podjetju in blagovni znamki. Prav tako se zavedajo, da brez inovacij ne morejo uspeti in ne morejo biti med najboljšimi proizvajalci bele tehnike na svetu. Zato v podjetju nenehno iščejo nove ideje in nove možnosti za izboljšanje obstoječih izdelkov in inovirajo. Ena pomembnejših drobnih inovacij za podjetje v zadnjih nekaj letih je bil hladilno-zamrzovalni aparat s kristali Swarovski. V mojem diplomskem delu se posvečam inovacijam, njihovem nastajanju in invencijsko inovacijskem managementu v podjetju ter raziskujem vpliv inovacij na podjetje. Ker menim, da vsako inovativno podjetje potrebuje tudi inovativnega managerja, bom v teoretičnem delu opredelila tudi njegove temeljne značilnosti. V praktičnem delu pa bom pokazala, kako je Gorenjeva inovacija vplivala na poslovanje podjetja ter kakšne koristi je podjetje imelo od nje. 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela Namen diplomskega dela: Ne glede na to ali so inovacije korenite ali samo drobne izboljšave ali novosti na že obstoječem izdelku, njihov uspeh ali neuspeh vedno vpliva na podjetje. V svetu se analizirajo predvsem vplivi korenitih inovacij na podjetje, malim izboljšavam pa se po mojem mnenju ne pripisuje dovolj pozornosti.

6 6 Namen tega diplomskega dela je preučevanje inovacij ter njihov vpliv na podjetje. Prav tako bom opredelila načine kako nastane inovacija ter se bom posvetila tudi invencijsko inovacijskem managementu v podjetju. Drugi namen diplomskega dela je raziskati kako konkretna inovacija vpliva na delovanje podjetja. Iz zgoraj navedenega razloga sem kot primer izbrala podjetje Gorenje d.d. in njegovo drobno inovacijo hladilno zamrzovalni aparat Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski. Cilji diplomskega dela: Opredeliti invencijo in inovacijo, njune značilnosti in posebnosti ter opredeliti razliko med invencijo, potencialno inovacijo in inovacijo, Ponazoriti nastanek inovacije in odgovoriti na vprašanje kaj sili podjetja k inoviranju, Odgovoriti na vprašanje kako inovacija vpliva na podjetje in kakšne so njene koristi, Predstaviti inovacijski management v podjetju in njegovo vlogo pri nastajanju inovacij, Na primeru podjetja Gorenje d.d. ponazoriti vpliv drobne inovacije (izboljšave obstoječega izdelka) na podjetje. Trditve (teze) diplomskega dela: Inovacije so zelo pomemben dejavnik uspeha podjetja, s katerimi podjetje lahko doseže različne koristi, Inovacije, tako korenite kot drobne, vplivajo na podjetje samo, njegovo okolje in vse udeležence v njegovem ožjem in širšem okolju, Da bi podjetja uspela morajo biti inovativna in dovzetna za inovacije ter morajo podpirati ustvarjalnost in inovativnost v podjetju, Danes ni več prostora za podjetja, ki delujejo v duhu rutinerstva in zavračajo inovativno razmišljanje. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke: Predpostavljam, da so vsi podatki dobljeni na internetu točni in zanesljivi ter, da temeljijo na dejanskem stanju podjetja, Predpostavljam, da bo Gorenje d.d. tudi vnaprej usmerjeno v inovativnost, saj je to zapisano v viziji podjetja. Kot omejitve bi izpostavila naslednje: Pomanjkanje virov o invenciji v podjetju Gorenje d.d.,

7 7 V diplomski nalogi se bom pretežno posvetila inovacijam v proizvodnji in ne toliko v storitveni dejavnosti, Poslovne skrivnosti podjetja Gorenje d.d., Dejansko stanje vpliva ene inovacije na podjetje je težko natančno določiti, še zlasti ko je le-to izraženo v nedenarnih enotah. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V znanstvenih raziskavah avtorji uporabljajo različne znanstvene metode s katerimi pridobivajo objektivna znanstvena spoznanja. V diplomskem delu uporabljam splošno metodologijo znanstvenega raziskovanja v kombinaciji s posebno metodologijo znanstvenega raziskovanja s področja ekonomije. V diplomskem delu predvidevam uporabiti naslednje metode raziskovanja: Induktivna metoda: na osnovi nekaterih posebnih in podrobnejših dejstev prihajam do splošnih sklepov. V sklopu induktivne metode uporabljam metodo nepopolne indukcije s pomočjo katere prihajam do sklepov na osnovi manjšega števila posameznih primerov, ki se nanašajo na ostale dejavnike iste vrste. Deduktivna metoda: na osnovi splošnih spoznanj prihajam do podrobnejših lastnih sklepov. Metoda sinteze: na osnovi te metode raziskovanja pojasnjujem dejstva s sestavljanjem enostavnih dejstev v zahtevnejše ter s povezovanjem pomembnejših elementov, pojavov in procesov v celoto v kateri so njeni deli vzajemno povezani. Metoda klasifikacije: s pomočjo te metode definiram različne pojme, kot so invencija, inovacija, inovacijski management... Metoda deskripcije: opisujem teoretične koncepte in podlage, dejstva in procese, ampak brez znanstvene razlage. Metoda kompilacije: z metodo kompilacije povzemam rezultate znanstvenega raziskovanja drugih avtorjev, oziroma njihove sklepe, stališča in spoznanja. Komparativna metoda: primerjam ista ali podobna dejstva, pojave in procese oziroma opažam podobnosti in razlike med njimi. Statistična metoda metoda grafičnega ponazarjanja statističnih podatkov: s pomočjo različnih grafičnih prikazov ponazarjam dejstva, ki so v tej obliki bolj nazorno prikazana. Teorijo sistemov: uporabljam jo v sklopu ekonomskega sistema podjetja, ki je sistem medsebojno soodvisnih elementov s cilji, aktivnostmi, strukturo, vhodnimi in izhodnimi elementi, pravili obnašanja, okoljem, informacijami, kompleksnostjo, dinamičnostjo... Metodi konkretizacije in specializacije: podrobno opredeljujem pojme in njihova dejstva ter morebitne razlike med njimi. V praktičnem delu sem se specializirala na učinek in koristi od drobnih inovacij.

8 8 2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV 2.1 Invencija Opredelitev invencije V literaturi lahko zasledimo različna mnenja glede izvora besede invencija. Nekateri avtorji menijo, da beseda invencija izvira iz latinske besede inventio kar pomeni izum, odkritje nečesa novega, sposobnost odkritja nečesa novega. Pod pojmom invencija lahko razumemo tudi domišljijo, iznajdljivost, izumiteljski dar in kreativnost. (Dobre 2004, 24). Drugi avtorji so mnenja, da invencija izvira iz latinske besede invenire, kar pomeni najti, odkriti, izumiti. (SIZ 2004, 94) Ne glede na koren besede pridemo do zaključka, da invencija vedno pomeni nekaj novega, neznanega, še neodkritega. Od vsega začetka, ko so ljudje še živeli v jamah, so iskali načine kako življenje narediti boljše. Človek je skozi stoletja in tisočletja svojega obstoja vedno iskal nove rešitve, le-te dopolnjeval, nadgrajeval in izboljševal z enim samim ciljem narediti nekaj novega, kar bi imelo še večjo korist za uporabnika kot pa dotedanja rešitev. Danes lahko rečemo, da so ljudje vedno bili inventivni in inovativni. V literaturi lahko zasledimo različne definicije invencije: Za Likarja (2001, 17)»invencija predstavlja sposobnost odkrivanja novih aspektov ali odnosov med stvarmi, pojavi ali pojmi... «Rebernik (1990, 111) meni, da je invencija»zamisel o novem izdelku ali procesu in obdelava detajlov v bistveni, a rudimenarni obliki.«mulej in Ženko (2004, 8) sta invencijo pojmovala»kot vsako novo zamisel, ki kaj obeta.«vendar pa avtorja pravita tudi, da invencija pomeni vsak nov domislek, ki bo morda v prihodnosti predstavljal kakšno korist za odjemalca in avtorje/lastnike. (ibid, 187) Devetak (2000, 365) pravi, da je»invencija posledica pojava novih idej pri opravljanju določenih aktivnosti. Gre za proces ustvarjanja novih znanj z opazovanjem in razmišljanjem o možnih izboljšavah obstoječega stanja.«invencija je proces kreacije novega znanja z opazovanjem okolja in razmišljanjem, kako bi se obstoječe znanje lahko izboljšalo ali prilagodilo specifičnim pogojem. S tehničnega vidika je invencija zamisel nove naprave, proizvodnega postopka ali uporaba proizvodov v nove namene. Invencija je pojav novih znanj, ki se lahko teoretično ali praktično dokažejo. Invencija se razvije s pojavom novih idej pri opravljanju aktivnosti in se zaradi svoje praktične vrednosti pogosto pravno zaščiti v obliki patenta. (Devetak, 1980; citirano v Mlaker 2006, 11) Za Pretnarja (1995, 7) je»invencija vsakršno ustvarjalno spoznanje, rešitev, zamisel ali dosežek.«

9 9 Iz navedenih definicij lahko sklepamo, da je pri invenciji ključnega pomena novost. Invencija je torej neka nova ideja o novem izdelku, procesu ali preprosto o izboljšavi za že znani izdelek ali proces. Invencija se lahko 1 razvije v potencialno inovacijo s katero lahko v prihodnosti ustvarimo novo korist za uporabnika Delitev invencij Glede na to, da tuja literatura le malo omenja invencije kot take, pač pa predvsem inovacije, sem v okviru podpoglavja o invencijah uporabljala pretežno domačo literaturo. Pri Likarju (2006, 74-75) zasledimo delitev invencij na t.i. sistem invencij zaprtega tipa in odprti sistem invencij. Slika 1: Vrste invencij po Likarju Vrste invencij Sistem zaprtega tipa Odprti sistem Pri t.i. sistemu zaprtega tipa gre za izboljšave, ki jih uvajamo znotraj zaprtega sistema, kar pomeni, da poznamo vse parametre sistema in lahko točno predvidimo učinke invencije. V odprtem sistemu je neznank preveč, da bi lahko točno predvideli učinke. Iz tega razloga je ocena rezultatov nezanesljiva, saj s stopnjo novosti raste število neznank. Prirejeno po: ibid, Likar (ibid, 74-75) je za primer t.i. sistema zaprtega tipa vzel inovacijo pri kateri s spremembo obstoječega procesa (npr. proizvodnje) prihranimo surovine ali energijo, izboljšamo delovno storilnost, povečamo proizvodne kapacitete ali kvaliteto izdelkov, zmanjšamo izmet, število reklamacij, zaloge, pretočni čas in podobno. V tem primeru lahko jasno vidimo kakšen je učinek izboljšave, medtem ko pri odprtem sistemu invencije tega ni možno doseči. Dobre (2004, 39) razlikuje tri skupine invencij: 1. primarne invencije, 1 Ključna beseda pri tem je lahko. Ni nujno namreč, da bo vsaka invencija prerasla preko potencialne inovacije v inovacijo. Pot od invencije do inovacije je dolga in zelo velikemu številu invencij ne uspe prerasti v inovacijo. Če bo invencija prerasla v inovacijo je odvisno od številnih dejavnikov.

10 10 2. sekundarne invencije in 3. terciarne invencije. Primarne invencije so tiste invencije, ki jih še nismo pripeljali do faze splošne komercialne uporabe. Te invencije so še vedno samo ideja. Avtor meni, da te invencije najbolj opisuje povezava znanstvenik izumitelj. Sekundarne invencije so invencije, ki jih lahko na nek način že uporabimo. Za tovrstne invencije je najpomembnejša povezava izumitelj podjetnik. Pri sekundarnih invencijah se zmanjšuje vpliv znanosti in se povečuje vpliv podjetja in podjetništva. V tej fazi izumitelj najpogosteje deluje kot podjetnik, oziroma je podjetnik. Terciarne invencije so invencije, ki izboljšujejo neki proizvod ali storitev ali pa širijo področje uporabe nekega sredstva ali procesa. Invencije so, kot sem že dejala, še vedno samo zamisel oz. ideja o neki konkretni izboljšavi. Z njimi še nimamo rešenega problema, pač pa imamo podano samo idejo (ali več idej) o tem kako bi lahko rešili določen problem. Invencije kot take še ne moremo uporabljati in zato nam ne morejo prinesti ekonomske koristi. Če hočemo doseči ekonomske koristi moramo vlagati v invencije in v njihov razvoj skozi vse faze 2 razvoja invencije. Zato se ne strinjam z Dobretovo delitvijo ter menim, da so»tiste prave«invencije samo primarne invencije, ker so le-te»še vedno samo ideja«in prav to je značilnost invencij zamisel o morebitni rešitvi. Kar zadeva sekundarne in terciarne invencije, po mojem mnenju le-te niso več invencije, pač pa se le-te že razvijajo skozi faze procesa nastanka inovacije. Zato menim, da je sekundarna invencija po Dobretu prerasla v potencialno inovacijo, terciarna invencija pa je že inovacija Kriteriji za izbor invencij Na poti do inovacije je zelo veliko invencij za katere še ne vemo, če bodo postale inovacija. Zagotovo lahko trdim, da vse invencije ne bodo postale inovacija. Mulej in Ženko (2004, 8) trdita, da je odstotek tistih invencij, ki prerastejo v inovacijo zelo majhen. Pri tehnično tehnoloških invencijah, ki obetajo možnost za industrijsko uporabo ter so v prihodnosti tako dognane, da jih lahko zaščitimo (patentiramo) postane inovacija samo 1%. Malo drugače je pri invencijah, ki ne povzročajo korenitih sprememb, ampak so njihove posledice vidne v drobnih izboljšavah. V takih primerih inovacija postane 7% invencij. Gledano na drugi način, pot od invencije do korenite inovacije lahko pojasnimo tudi tako, da vzamemo sto invencij. Od stotih invencij imamo 99 neuspelih poizkusov»pretvorbe«invencije v inovacijo. Ob tem se mi zastavlja vprašanje, koliko invencij je moralo nastati do današnjega časa, kjer smo priča številnim novim proizvodom, številnim novim 2 Faze od invencije od inovacije opredeljujem v tretjem poglavju. Tukaj se pozivam na zadnjo opredelitev faz Od invencije do inovacije in sicer na naslednje štiri faze: ustvarjalnost invencija potencialna inovacija inovacija.

11 11 procesom, številnim novim storitvam, ki so bile rezultat korenitih sprememb? Odgovora na to vprašanje ne pozna nihče. Lahko pa zagotovo trdim, da je ta številka zelo visoka. Mulej in Ženko (ibid, 8) navajata tudi, da prej omenjena odstotka temeljita na izkustveni oceni. Ker veliko zamisli zamre že pri samih avtorjih, ker jih preprosto pozabijo ali pa jih nimajo poguma dati v javnost ali pa odnehajo zaradi neugodnih odzivov, nihče ne ve kolikšen je pravzaprav natančen odstotek invencij, ki postanejo inovacija. Razen zgoraj omenjenih razlogov zaradi katerih invencija zamre, obstajajo še drugi razlogi za neuspeh invencije. Likar, Križaj in Fatur (2006, 65-66) menijo, da je najprej potrebno oceniti celotno stanje invencij za kar se uporablja več kriterijev, ki osvetljujejo tovrstno problematiko z več vidikov. Zato je potrebno: Upoštevanje vseh vidikov: Upoštevati moramo tako finančne elemente (prihodke in odhodke) kot tudi vse ostale, ki jih ne moremo finančno ovrednotiti. Pri tem so eden ključnih dejavnikov človeški viri. Zaprt sistem podatkov: Zaprt sistem je sistem, katerega lahko nadzorujemo. Tukaj imamo v mislih predvsem oceno dejanskih stroškov. Ker stroške moramo nadzorovati, je najboljše uporabiti zaprt sistem podatkov. Odprt sistem podatkov: Primer za odprt sistem podatkov je trg iz tega razloga, ker na trgu zelo težko natančno predvidimo rezultate. Večja kot je novost, bolj je trg nepredvidljiv in je zato potrebno uporabiti odprt sistem podatkov. Predpostavke: Pri pripravi invencijsko inovacijskega projekta so predpostavke nujno potrebne. Ker pa predpostavke niso zgrajene na trdnih temeljih, ne moremo pričakovati, da bo predpostavljeni rezultat natančen. Določanje metodologije vrednotenja: Vsako invencijo moramo ovrednotiti. Zaradi večplastnosti problema, ki ga sproži vsaka invencija se moramo odločiti za eno izmed metod vrednotenja. Metode vrednotenja invencij so različne. Pri nekaterih invencijah lahko uporabimo matematična merila, pri drugih pa je potrebno upoštevati manj eksaktne metode, temelječe na subjektivnih kriterijih. 2.2 Inovacija Opredelitev inovacije V literaturi lahko opazimo različne izvore besede inovacija. Dobre (2004, 25) meni, da inovacija izhaja iz latinske besede inovatio, kar pomeni novost oz. spreminjanje obstoječega. SIZ (2004, 94) pa navaja, da inovacija izhaja iz latinske besede in novus, kar bi lahko v dobesednem prevodu prevedli kot v nov, uporablja pa se ko mislimo na novost, obnovo nečesa ali spremembo. V literaturi, tako domači kot tuji, lahko zasledimo različna pojmovanja inovacije. Na tem mestu želim omeniti le nekatera od njih, ki se mi zdijo najzanimivejša:

12 12 Inovacija nastane iz invencije, ko jo kdo razvije do uporabnosti in ko jo poleg tega odjemalci sprejmejo, kupijo in uporabijo ter omogočajo avtorju, izdelovalcu in prodajalcu zaslužek, ker jo štejejo za koristno (Mulej, Ženko 2004, 8) Prav tako omenjena avtorja navajata, da so inovacije vse koristne (in samo koristne) novosti. (ibid, 11) Za Likarja (IRT , 54) je inovacija nov ali bistveno izboljšan izdelek, postopek ali storitev, ki se pojavi na trgu ali pa gre za inovacijo postopka oziroma procesa. O inovaciji govorimo tudi takrat, ko ne prinaša neposrednih ekonomskih učinkov a se vseeno izkaže za koristno. Inovacija predstavlja bistveno izboljšavo za uporabnika, ni pa nujno, da gre za novost na trgu oziroma v svetovnem merilu, kar je pogoj za patent. Inovacije se pojavljajo na vseh področjih poslovnega, družabnega, kulturnega, socialnega in zasebnega življenja. Krošlin meni, da inovacija ni le radikalna novost, ki jo nekdo razvije prvi, niti ni samo drobna tehnično tehnološka novost, kot je veljalo nekoč in tudi ni zgolj nov izdelek ali storitev. Inovacija je vsaka izboljšava ali druga novost, ki jo njeni uporabniki sprejmejo kot koristno. Drobna ali velika, nova za trg ali le za podjetje, ki jo je razvilo. (IPMMP 2005, 95) Inovacija je proces spreminjanja zamisli v izdelek, proizvodni postopek ali storitev. O inovacijah govorimo, kadar gre na nove izdelke, proizvodne postopke ali storitve oz. za bistveno izboljšane izdelke, proizvodne postopke ali storitve. Lastnost»novega«oziroma»bistveno izboljšanega«se mora nanašati na podjetje, ni pa nujno, da se nanaša na trg. Ko se inovacija pojavi na trgu ali ko se jo uporabi v proizvodnem procesu, je uvedena. (UMAR 9/2002, 16) Afuah (1998, 13) pravi, da je inovacija uporaba novega znanja s ciljem ponudbe novega proizvoda ali storitve, katero kupec želi. Inovacija je invencija + komercializacija. To je, po Porterju»nov način delanja stvari, ki je komercializiran«. Znani ameriški ekonomist in profesor na Harvard Business School Michael E. Porter pravi, da»inovacije vključujejo izboljšave v tehnologiji in boljše metode ali poti delanja stvari. To se lahko vidi v spremembi proizvoda, spremembi procesa, v uporabi novih pristopov marketinga, novih oblik distribucije (razpečave), novih konceptov razpona... [inovacija] je rezultat tako organizacijskega učenja kot tudi formalnih R&R.«(Goffin, Mitchell 2005, 8) Po Druckerju je inovacija specifičen instrument podjetništva. S pomočjo inovacije resursi dobijo nove sposobnosti nastanka bogastva. Z inovacijo pravzaprav dobimo in naredimo resurse. Inovacija je prav tako vse tisto kar spreminja potencial za nastajanje bogastva že obstoječih resursov. (Drucker 1985, 37) Avtor se strinja s Schumpetrom ter meni, da je inovacija ekonomski ali družabni pojem in nikakor ne tehnični. (ibid, 38) Inovacija vsebuje novo idejo in njeno spremembo v nov proizvod, proces ali storitev, ki pripelje do dinamične rasti nacionalnih ekonomij in večje stopnje

13 13 zaposlenosti, kar pripelje do nastanka čistega dobička za inovativna podjetja in podjetnike. Inovacija nikoli ni enostranski fenomen, ampak dolg in kumulativen proces, ki vsebuje veliko število organizacijskih procesov sprejemanja odločitev, vse od faze generacije nove ideje do njene implementacijske faze. (Urabe 1988, 3) OECD pojmuje inovacije na naslednji način:»inovacije vsebujejo vse znanstvene, tehnične, komercialne in finančne korake nujne za uspešen razvoj in marketing novih ali izboljšanih proizvedenih proizvodov, komercialno uporabo novih ali izboljšanih procesov ali opreme in vpeljavo novega pristopa.«(goffin, Mitchel 2005, 9) Na podlagi zgoraj navedenega, bi lahko rekli, da je inovacija v ožjem pomenu besede nov ali izboljšan proizvod, proizvodni postopek oziroma proces ali storitev, ki je nov(a) za trg ali pa le za podjetje, ki ga/jo uporablja ter prinaša uporabniku določeno korist (ni nujno, da je le-ta finančnega pomena). V širšem pomenu besede inovacija zajema tudi nove trge, nove oblike organiziranja, nove logistične poti, nove marketinške poti... Kljub temu, da živimo v sodobni družbi, še vedno obstajajo določene nejasnosti o pojmovanju inovacije. Na to je posebej opozoril Krošlin (IPMMP 2005, 93) v svojem prispevku na konferenci PODIM leta 2005, saj je prepričan, da v družbi še vedno obstaja zastarelo prepričanje o inovacijah in inovativnosti, ki je veljalo nekoč, danes pa ni več povsem pravilno ali pa je celo popolnoma napačno. Tabela 1: Zastarelo in sodobno razumevanje inovacij in inovativnosti Zakoreninjeno prepričanje o inoviranju, ki ni povsem pravilno ali je popolnoma napačno Inovacija mora biti absolutno nova Inovacija pomeni radikalno, drastično, veliko novost Inoviranje je nasprotno kopiranju (posnemanju) Inovacija se nanaša na tehniko oz. tehnologijo Inovacije so novi izdelki Inovativna so podjetja, ki imajo lasten R&R oddelek Sodobno pojmovanje koncepta inoviranja Nikakor ne. Lahko je nova le za podjetje, ki jo uvaja za svoje notranje odjemalce, oziroma za njegove kupce. Pomembno je kako podjetje ideje uporabi in izpopolnjuje, ne pa ali so objektivno nove z vidika časa od njihovega odkritja ali prve uporabe. Ne. Po nekaterih ocenah, naj bi bilo kar 70% inovacij drobnih izboljšav v postopkih dela. Ne. Ustvarjalno (!) posnemanje dosežkov drugih je pri sodobni delitvi dela nujen in normalen pojav. Inovirati tako pogosto pomeni le preurediti obstoječe znanje in ideje na drugačen način. Da, vendar je inovacij več tipov, ki so pomembnejši od tehnično - tehnoloških. Da, če jih trg sprejme kot koristne. Poleg novih izdelkov poznamo tudi druge izjemno pomembne tipe inovacij. R&R oddelek ni nujen niti zadosten pogoj za ustvarjanje inovacij. Lahko predstavlja celo oviro za večjo inovativnost, če so zaposleni prepričani, da je to edino mesto, kjer nastajajo inovacije.

14 14 Inovativna so podjetja, ki imajo lastne patente Inoviranje je drago Za dobro inovacijo je potrebno imeti odlično idejo Inovirajo lahko genialci, brihtneži Vir: ibid, 93 Lahko, če patente izkoriščajo pri nastajanju inovacij. Patentirajo se namreč invencije in ne inovacije. Lahko, zlasti pri radikalnih inovacijah in takrat, ko invencijsko - inovacijski procesi zastanejo. Marsikatero drobno invencijo pa je mogoče uvesti kot inovacijo brez stroškov. Tudi dobra ideja brez prave realizacije ne postane inovacija. Inovativni inovacijski managerji in njihovi sodelavci so tisti, ki ideje naredijo odlične - z odličnim razvojem in komercializacijo. Novost postane inovacija šele takrat, ko prinaša korist. In če jo kot takšno sprejme dovolj uporabnikov, bo koristna tudi za tiste, ki so jo razvili in razširili. Ideje lahko išče vsak, saj vsak v sebi nosi ustvarjalni potencial. (Bolj) težavno delo se začne z razvojem, komercializacijo in difuzijo novosti. V tabeli 1 je navedenih nekaj zastarelih konceptov o inovacijah, ki niso sprejemljivi za sodobno družbo v kateri živimo in poslujemo danes. Z druge strani imamo ponazorjene sodobne koncepte inovacij, ki jih po mojem mnenju, morajo pripadniki sodobne družbe poznati in tudi upoštevati Delitev inovacij V literaturi lahko zasledimo različne tipologije inovacij. Nekatere od njih so starejše, vse več pa je novejših tipologij. J. A. Schumpeter je inovacije razdelil na demand pull inovacije in technology push inovacije (slika 2). Slika 2: Schumpetrov osnovni model razvrstitve inovacij Delitev inovacij Demand pull Technology push Prirejeno po: Požar 2003, 17 Schumpeter v skupino Demand pull inovacij uvršča imitacije in izboljšave obstoječega, ki naj bi prihajale iz trga (to so predlogi uporabnikov o izboljšanju proizvodov/storitev) in iz podjetij (le-te zajemajo analize znotraj podjetij samih, ko se odločajo o novih/ posodobljenih izdelkih). V skupino Technology push Schumpeter uvršča razvojno in raziskovalno delo ter tehnološke centre. Naslednja Schumpetrova (ibid, 17) delitev inovacij zajema delitev inovacij na:

15 15 Razvoj novih materialov in dobrin, Nastanek novega procesa oz. proizvodne metode, Osvojitev novih trgov, Zavzetje novega izvora s surovinami in Nastanek novih organizacijskih oblik. Ameriška ekonomista Goffin in Mitchell v grobem inovacije delita na inovacije v proizvodnem in inovacije v storitvenem sektorju 3. Vsako od razdelitev avtorja razčlenjujeta na posamezne tipe inovacij. Tabela 2: Delitev inovacij po Goffinu in Mitchellu Inovacije v proizvodnem sektorju Novi proizvodi Nove storitve v proizvodnem sektorju (Novi) proizvodni procesi (Novi) poslovni procesi Prirejeno po: (Goffin, Mitchell 2005, 9-14) Inovacije v storitvenem sektorju Nova vrsta zavarovalniške police (Nov) profil kupca Uporaba tretjega udeleženca (v smislu uporabe novosti, ki je nova samo za podjetje, ni pa nova za trg, ker jo nekatera druga podjetja že uporabljajo) (Novi) kanali Nove storitve v storitvenem sektorju Iz tabele 2 je razvidno da, avtorja razlikujeta štiri tipe inovacij v proizvodnem sektorju in pet tipov inovacij v storitvenem sektorju. Avtorja menita, da so vse inovacije rezultat temeljnega inovacijskega procesa, ki rezultira z novimi proizvodi, storitvami, proizvodnimi in poslovnimi procesi v proizvodnem sektorju ter novo vrsto storitve, profila kupca, uporabe tretjega udeleženca in novih kanalov v storitvenem sektorju. Slovenska avtorja Mulej in Ženko (2004, ) razlikujeta 20 tipov inovacij ter jih delita na naslednji način: Po vsebini inovacije delita na: o Programske inovacije, o Tehnično tehnološke inovacije, o Organizacijske inovacije, o Upravljavske inovacije in o Metodijske inovacije. Drugi vidik razlikovanja inovacij je po njihovih posledicah. Le-te so lahko: o Korenite ali o Drobne Po poklicni dolžnosti inovirati ločita: o Inovacije po poklicni dolžnosti ali o Inovacije brez poklicne dolžnosti. 3 Ko govorita o inovacijah v storitvenem sektorju, avtorja mislita na inovacije v zavarovalniškem in finančnem sektorju. Njuna delitev inovacij v tem sektorju je narejena na podlagi zavarovalniškega sektorja.

16 16 Kako sta Mulej in Ženko prišla do številke 20? Po vsebini avtorja razlikujeta 5 vrst inovacij: programske, tehnično tehnološke, organizacijske, upravljavske in metodijske inovacije. Vsaka od teh inovacij je lahko korenita ali drobna (5x2=10 inovacij). Če dodamo še vidik poklicne dolžnosti inovirati, ki razlikuje inovacije po poklicni dolžnosti in inovacije brez poklicne dolžnosti dobimo 20 tipov inovacij (5x2x2=20). Rebernik (1990, 121) razlikuje inovacije glede na produkt (izdelek) in proces ter glede na način spreminjanja produkta oz. procesa. Le-ta se spreminjata postopno ali radikalno 4. Na osnovi tega je Rebernik dobil matriko možnih inovacij, katero ponazarjam na sliki 3. Slika 3: Matrika možnih inovacij K A J PRODUKT PROCES K A K O POSTOPNO RADIKALNO Izboljšave na izdelkih Radikalne novosti izdelkov Izboljšave v procesih Radikalne novosti procesov Vir: ibid, 121 Kot prikazuje slika 3, Rebernik (ibid, 121) razporeja inovacije glede na to kaj se spreminja in glede na to kako se spreminja. Pri prvi opredelitvi pridemo do produktnih in procesnih inovacij, pri drugi pa do izboljševalnih in radikalnih inovacij. Pri produktni inovaciji gre za nove izdelke, pri procesni inovaciji pa za spremenjen način proizvodnje oz. za nove procese. Tako produktne kot procesne inovacije so lahko radikalne novosti, ki jih še ni na trgu, ali pa so le izboljšave na obstoječih izdelkih oz. izboljšave v obstoječih procesih. Rebernik (ibid, 121) še opozarja, da se oba tipa inovacij ne izključujeta, ampak se vzajemno povezujeta, saj produktna inovacija zahteva tudi inovacijo procesa, inovacija procesa pa praviloma ne pusti izdelkov nespremenjenih Dejavniki, ki vplivajo na inovativnost Borut Likar (IRT , 55) je zapisal, da se odločitev o inovativnosti nahaja v rokah vodstva ter da podjetje za svojo vodilno strategijo mora izbrati, da hoče biti boljše od drugih (vsaj na ozkem segmentu). Na inovativnost podjetja vpliva več dejavnikov, ki jih ponazarjam v tabeli 3. 4 Podobno delitev inovacij sem zasledila tudi pri Urabeju (Urabe 1988, 3), ki inovacije prav tako deli na postopne in radikalne.

17 17 Tabela 3: Dejavniki, ki vplivajo na inovativnost Dejavniki Stroški inovacijske dejavnosti Pokritje inovacijske dejavnosti Prihodki inovacijske dejavnosti Strateški vidiki spodbujanja inovativnosti Postavljanje ciljev ter merjenje in spremljanje rezultatov Ustvarjanje idej - invencij Inovacijska kultura in klima Usposabljanje in razvoj kadrov Prirejeno po: (ibid, 2006) Obrazložitev To so vsi stroški, ki jih podjetja namenijo za spodbujanje inovacijske dejavnosti (stroški R&R znotraj podjetja, stroški dejavnosti, ki so jih za nas izvedla druga podjetja, stroški pridobitve strojev in opreme potrebnih za inovacijo, stroški izobraževanja zaposlenih v povezavi z inov. dejavnostjo, stroški trženja inovacije in drugi podobni stroški inov. dejavnosti. Podjetje lahko krije inov. dejavnost iz prihodkov od opravljanja lastne dejavnosti ali iz subvencij, dotacij in podobnih sredstev financiranja. Zelo pomembno pri prihodkih iz inov. dejavnosti je, da vemo natančno koliko ti prihodki znašajo. Lahko se zgodi namreč, da napačno ovrednotimo prihodke iz naslova inovacije. Vodstvo podjetja mora spodbujati inovativnost in inovativno razmišljanje v podjetju. To je po meni prvi korak na poti k inovativnosti v podjetju. Dejavnosti na področju spodbujanja inovativnosti moramo v podjetju izvajati organizirano in sistematično. Prav tako je pomembno merjenje rezultatov inov. dejavnosti in njihovo kontinuirano spremljanje. Lahko uporabimo že znane in uveljavljene tehnike s pomočjo katerih pridobivamo nove ideje, ki bodo inovacija le za podjetje ali pa lahko ustvarimo popolnoma novo idejo, ki bo inovacija v svetovnem merilu. Po mojem mnenju je za nastajanje inovacij zelo pomembno kakšna kultura in klima obstajata v podjetju. V podjetju lahko vladata ustvarjalna kultura in klima, ki podpirata inovacije, ali pa v podjetju prevladujeta zaviralna kultura in klima. Mislim, da si nobeno podjetje v današnji družbi ne more privoščiti ta zadnje, saj živimo v zelo konkurenčni družbi. Usposabljanje in izobraževanje kadrov prav tako v veliki meri lahko vplivata na nastanek inovacij, saj se tako spodbuja ustvarjalnost, ki pa vodi do invencij. Iz tabele 3 so razvidni nekateri dejavniki, ki vplivajo na inovativnost. Tovrstnih dejavnikov je več. Eden ključnih dejavnikov je tudi povezava med raziskovalci in inventorji na eni strani in gospodarstvom na drugi strani. Likar (ibid, 56) pravi, da»gre za dva pola, ki se morata drug drugemu približati, saj se zdi, da gre za nepremostljiv prepad, saj raziskovalci menijo, da podjetja ne znajo uporabiti njihovega znanja, podjetja pa menijo, da raziskovalci delajo stvari, ki zanje niso zanimive«.

18 Invencijsko inovacijski management Invencijsko inovacijski management je management ustvarjanja invencij kot novih in morda obetavnih zamisli in management inoviranja kot proces spreminjanja invencij v novo korist za odjemalce in avtorje ter management inovacij kot proces v katerem se nekaj kar je že načelno postalo inovacija, širi med več ljudi s t.i. difuzijo novosti. (Mulej, Ženko 2002, 18) Proces invencijsko inovacijskega managementa vključuje planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje v procesu kreiranja invencij in njihove preobrazbe v potencialne inovacije in inovacije v najširšem krogu zaposlenih, praviloma med neprofesionalnimi inovatorji. (Lozar 2006, 5) Kdaj se zazna potreba po invencijsko inovacijskemu managementu v podjetju? Mulej in soavtorji (2008, 20-21) pravijo naslednje:»dokler je mogoče živeti in poslovati dovolj dobro, uspešno, v skladu s starimi, utečenimi navadami t.j. po rutini ali celo z zavračanjem vsega novega v korist starih navad t.j. po rutinerstvu, tako dolgo za invencijsko inovacijski management ni prostora.«sama se strinjam z navedeno trditvijo Muleja. Če hoče podjetje biti inovativno se ne sme prepustiti rutinerstvu. Podjetja, ki delujejo v rutini niso zmožna biti med najboljšimi in taka podjetja ne morejo uspeti. Invencijsko inovacijski management in inovacije so sestavni del uspeha. Podjetja, ki želijo napredovati vlagajo v inovacije in imajo razvit invencijsko inovacijski management. Inovacije so tudi sestavni del okolja podjetja. Če podjetje želi biti inovativno, ne more preživeti v takem okolju, saj ga inovativni konkurenti izrinejo iz trga. Zato menim, da danes sploh ne bi smelo biti vprašanje ali je invencijsko inovacijski management potreben, saj lahko tudi sami opazimo, da je v današnji družbi nujen. Invencijsko inovacijski management se uveljavlja kot bistveno dopolnilo rutinskemu managementu. Proces invencijsko inovacijskega managementa se ne začne šele tedaj, ko imamo že vse potrebne vire in jih je treba samo kar se da najbolje kombinirati brez novosti. Začne se tedaj, ko še nimamo vseh potrebnih virov za poslovanje niti vseh zamisli, kaj in kako bi počeli, ampak jih je treba še ustvariti in dovolj izvirno usmeriti h gospodarski ali drugi koristi. Zajema torej ustvarjanje invencij in inovacij zato, da bi odjemalcem ponudili kakovost, ki jo oni štejejo za odlično in zato podprejo v obliki nakupa in plačila, ki ponudnikom omogoča donosnost, korist. (ibid, 21) Glavni namen invencijsko inovacijskega managementa je ustvarjanje invencij in njihovo preoblikovanje v inovacije s ciljem prinašanja koristi (tako podjetju kot tudi uporabniku inovacije). Na vprašanje ali invencijsko inovacijski management vpliva samo na inovacije ali so njegove razsežnosti mnogo večje, bi odgovorili, da se invencijsko inovacijski management ukvarja z nastajanjem inovacij, t.j. s preoblikovanjem zamisli v uporabno korist. Vendar so razsežnosti invencijsko inovacijskega managementa mnogo večje. Namreč, ko ustvarimo invencijo in to invencijo ponudimo trgu ter v primeru, da jo trg oz. njegovi udeleženci ocenijo za koristno, to ne vpliva samo na invencijsko inovacijski management podjetja, pač pa vpliva na podjetje kot celoto, njegovo konkurenco in odjemalce.

19 Inovativni manager Podjetje, ki želi biti inovativno in dovzetno za novosti mora imeti vodjo, ki bo podjetje usmerjal v to smer. Manager je prvi mož v podjetju in on mora biti vzor vsem ostalim, saj se ostali zaposleni zgledujejo po njem. On narekuje delo v podjetju in s pomočjo svojega tima vodi podjetje naprej. Današnja družba zahteva managerja, ki bo na inovacije in inovativnost v podjetju gledal s pozitivne strani in ki bo podpiral inovacije in inovativnost v podjetju. Ni več prostora za rutin(er)ske managerje, ki mislijo da lahko podjetje preživi v zaprtem krogu. Podjetja so danes globalno usmerjena, kar pomeni, da morajo sprejemati inovacije in sama morajo biti inovativna. Sodobno podjetniško vodstvo ne more/ne sme pričakovati, da bi jih trgi in država posebej silila preiti iz rutinerstva v inovativnost. Vodstvo mora biti toliko proaktivno (=delovati vnaprej) in sistemsko (=delovati celovito) v svojem stilu razmišljanja, delovanja in obnašanja, da se usmerja v inovativno poslovanje samo od sebe vnaprej. (Mulej 2000, 508) Srića (2004, 74) poudarja, da se inovativni manager ne razlikuje po tem kaj dela, pač pa po tem kako dela. Leta 2005 je Srića v eni hrvaški televizijski oddaji dejal, da je ena glavnih odlik inovativnega managerja v tem, da njega obkrožujejo ljudje boljši od njega samega. Takšen manager se ne obremenjuje z mislijo, da je nekdo drugi»pametnejši«od njega, pač pa je njemu pomembno da, v sodelovanju z boljšimi, pametnejšimi, ustvarjalnejšimi sodelavci, skupaj ustvarijo še več in na še boljši, učinkovitejši in koristnejši način. On gleda na podjetje kot celoto in ne misli samo na svojo korist, pač pa razmišlja v korist podjetja. Deluje v duhu sinergije in se zaveda, da s timskim delom ustvarimo več. Srića (ibid, 74-75) navaja tudi nekatera načela, ki jih mora imeti inovativni manager. To so: Učinkovitost, Kakovost, Informatizacija, Družabna odgovornost, Poslovna kultura in etika ter Ustvarjalnost. Učinkovitost je temeljni cilj delovanja inovativnega managerja. Njegova naloga je, da opravlja vsako posamezno funkcijo, od utrjevanja strategije in planiranja do inoviranja poslovanja ter skrbi za racionalno uporabo svojih razpoložljivih resursov. Gre za znano načelo, da je treba ustvariti največji možni učinek z najmanj potrošenimi sredstvi. Kakovost je ena najbolj pomembnih ključnih stvari sodobne managerske teorije in prakse. Predstavlja ne samo stil, umetniški vtis ali lep okras inovativnega managementa, marveč novi način razmišljanja in pristopanja k opravljanju vseh poslov. Težnja k ustvarjanju vse višjih standardov kakovosti je predpostavka uspešnega tržnega delovanja. Brez informatizacije poslovnih procesov in kakovostne uporabe razpoložljivih informacij, manager ne bi mogel opravljati svojega posla. Informacijski viri so eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na vse funkcije inovativnega managementa. Zato morajo sodobni vodje obvladovati znanja o racionalnem upravljanju z informacijami.

20 20 V pogojih, ko svet postaja globalna vas, se nacionalna gospodarstva integrirajo v svetovno tržišče, stopnja internacionalizacije v opravljanju posameznih managerskih funkcij prav tako postaja nujnost.»misliti globalno delovati lokalno«je eden najvažnejših rekov s konca prejšnjega stoletja. Zato mora inovativen manager biti usposobljen razumeti zapletene mednarodne odnose in delovati v multikulturnem internacionalnem okolju. Danes, več kot kdajkoli prej, sodobni managerji občutijo pritisk javnosti in družbene odgovornosti v svojem poslu. Zahteve kupcev, javno mnenje, vse strožji standardi kakovosti proizvodov in storitev ali ekološke norme postavljajo dodatne zahteve in definirajo nove omejitve v poslu inovativnega managementa. Razen teh zunanjih»pritiskov«, inovativni manager deluje v razmerah rastočih notranjih zahtev, usmerjenih na ustvarjanje visokih standardov poslovne etike in morale. Namesto etično neobčutljivih»makiavelistov«, managerjev podobnim morskim psom, somom ali svinj-lisic, se sodoben manager s svojo lastno voljo drži strogih načel poštenosti in etičnosti v poslovnih odnosih. Opravljajoč svoje funkcije v zahtevnem okolju modernega tržišča inovativni manager, če želi zares uspeti, mora izkazovati zavidljivo količino ustvarjalnosti. Samo tisti, ki imajo (ali znajo prepoznati) dovolj dobrih, originalnih in novih idej lahko pričakujejo, da bodo dosegli uspeh. Prav tako omenjeni avtor (ibid, ) navaja tudi lastnosti, ki jih mora imeti inovativni manager: Inovativni managerji so naravnani k težavam, pustolovščinam, neodvisnosti. V težavnih situacijah se počutijo ugodno, ker težave dojemajo kot izziv čim večja in nenavadnejša je težava, tem večji je izziv. Lastnost inovativnih managerjev je neodvisno mnenje, ki temelji na lastnih kriterijih in prepričanjih in ne na normah in pravilih, vsiljenih od zunaj (s strani inštitucij, družbe, okolja ali kulture). Pomembna lastnost inovativnega managerja je fleksibilno razmišljanje, sposobnost reševanja težav na konvencionalen in nekonvencionalen način. Gre za naravnanost k spreminjanju pristopov, odprtosti duha ter razmišljanje brez zadržkov. Inovativni manager je samomotiviran, ima sposobnost delati dlje in intenzivnejše od drugih brez zunanjih prisil. Sledi interesom in težavam, pri tem je vztrajen in vse kar je začel želi uspešno dokončati. Popolnost, večno nezadovoljstvo z doseženimi rezultati ter želja vedno narediti nekaj boljšega, so naslednje značilnosti inovativnega managerja. Vedno išče boljše rešitve od obstoječih ter se noče sprijazniti s stvarmi kakršne so. Eden od osnovnih kriterijev ustvarjalnosti je izvirnost. Izvirne rešitve so redke. Prav zaradi tega inovativni managerji povezujejo različne dele problemskih situacij s katerimi se soočajo na neobičajen način. V tem vidijo tisto kar drugi ne morejo opaziti in prav zaradi tega dobijo boljše rešitve svoje problematike. Prav tako so pomembne lastnosti inovativnega managerja: postavljanje različnih vprašanj, radovednost in sprejemljivost za igro. Zato jih okolje včasih ima za otročje, saj oni težje od ostalih dopuščajo da rutina in navada»ubijejo«raziskovalnega otroka v njih samih.

21 21 Povzetek: Invencija je samo ideja o popolnoma novem izdelku, storitvi, proizvodnem procesu ali pa je le ideja o morebitni izboljšavi že obstoječega izdelka, storitve ali proizvodnega procesa. Inovacija pa je nov izdelek, storitev, proizvodni, organizacijski ali kakšen drugi proces, ki je lahko inovacija v svetovnem merilu ali pa predstavlja inovacijo le za podjetje, ki jo uporablja. Inovacija je komercializirana invencija, kar pomeni, da prinaša določeno korist za podjetje ki jo uporablja. Povezava z naslednjim poglavjem: Inovacije so zelo pomemben dejavnik razvoja in rasti podjetja ter gospodarskega razvoja celotne države. Tehnološki napredek, nenehno spreminjanje potreb in navad kupcev, nenehna konkurenca med podjetji in spreminjanje njihovega okolja rezultirajo v vse večjem interesu podjetij po inovacijah, saj na ta način želijo doseči boljši tržni položaj ter zagotoviti rast in razvoj podjetja.

22 22 3 OD INVENCIJE DO INOVACIJE 3.1 Nastajanje inovacij Inovacija ne nastane sama od sebe. Pot od zamisli (invencije) do njene uporabnosti in koristnosti za uporabnika (inovacije) ni ne enostavna, ne hitra. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na dejstvo, ali bo neka invencija dejansko postala tudi inovacija. V podjetju nastane zelo veliko invencij od katerih le nekatere prerastejo v inovacijo. Veliko idej je že na samem začetku neuporabnih ali nekoristnih (mogoče le v tistem trenutku), nekatere ideje pa se za neuporabne izkažejo pozneje. Likar (2006, 13) opredeljuje proces nastajanja inovacije na naslednji način (slika 4). Slika 4: Od problema do realizacije ideje Kreiranje ideje Vrednotenje in izbor Izziv / definicija problema Od invencije do inovacije Zaščita ideje / rešitve Trg / koristnost Uvajanje tržnega proizvoda Razvoj tržnega proizvoda Vir: ibid, 13 Iz slike 4 vidimo, da se proces nastajanja inovacije začne z opredelitvijo problema. Nato je potrebno definirati kaj želimo doseči z rešitvijo le-tega, tako da zaposleni v podjetju začnejo razmišljati o možnih rešitvah. Idej je seveda več, vendar vsaka ideja ni primerna. Zato je potrebno te ideje ovrednotiti, ter izbrati najprimernejšo, ki bo s svojo uporabo dala najboljše rezultate. Če smo v tem postopku prišli do ideje, ki je novost v svetovnem merilu, je smiselno tako idejo tudi primerno zaščititi (patentirati 5 ). Temu koraku sledi razvoj tržnega proizvoda (ali storitve, če govorimo o inovacijah v storitveni dejavnosti). Ko smo 5 Patentiramo lahko samo tiste invencije, katere so novost v svetovnem merilu. Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. Postopek prijave patenta v Republiki Sloveniji se izvede pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino v Ljubljani.

23 23 razvili proizvod ali storitev in naredili prototipe, le-te ponudimo trgu. Prav trg (njegovi udeleženci oz. uporabniki inovacije) so tisti, ki nam povedo ali je naša inovacija koristna ali ne. Če je inovacija koristna, jo bodo kupci kupili in tako bo podjetje s trga dobilo pozitivno povratno zvezo. J. A. Schumpeter je opredelil tri faze nastajanja inovacije: faza invencije, faza inovacije in faza difuzije. Avtor meni, da»[tehnično spremembo] sproži invencija, ki lahko temelji na novem znanstvenem spoznanju, čeprav pogosteje uporablja znana znanstvena načela. Faza inovacije nastopi, ko in če podjetje (inovator) prvič uporabi invencijo v gospodarske namene. Ko je nov proizvod ali proces prepoznan kot boljši glede na obstoječe konkurenčne tehnologije, pride do njegove nadaljnje uporabe v inovatorskem in drugih podjetjih v panogi ter se začne faza imitacije oziroma difuzije.«(pretnar 2002, 31, citirano v: UMAR 9/2002, 17) Lahko opazimo podobnost med Likarjevo in Schumpetrovo opredelitvijo nastajanja procesa inoviranja. V jedru sta ta dva procesa enaka, le da je Likar svoje pojmovanje nastajanja inovacij nekoliko razširil. M. Rebernik in T. Krošlin sta razvila svojo teorijo nastanka inovacije, ki jo prikazujem na sliki 5. Slika 5: Kako nastanejo inovacije? (Rebernik, Krošlin) Ustvarjalnost Ponekod raziskave Spremembe v podjetju Spremembe v okolju Drugi viri priložnosti Ideje = zamisli = invencije Še nejasno Prijava Sugestije Obetavno Razvoj Komercializacij Potencialne inovacije Uporabno Inovacije Koristna uporaba Difuzija +/- Posledice Vir: Rebernik, Krošlin 2005 Kot lahko vidimo iz zgornje slike avtorja menita, da inovacije nastajajo predvsem kot odziv na spremembe v podjetju ali njegovem okolju. Ko se teh sprememb zavemo, začnemo razmišljati kako jih rešiti. Nastajajo različne ideje (zamisli) invencije. Če le-te razvijamo še naprej (jih izboljšujemo s predlogi drugih) dobimo potencialne inovacije. Kot sem že zapisala, Afuah (1998, 13) meni, da potencialne inovacije moramo komercializirati, če hočemo priti do inovacij. Inovacije pa prinašajo posledice za podjetje, ki so lahko pozitivne ali negativne. Pozitivne posledice sproži inovacija, ki so jo uporabniki sprejeli in

24 24 jo štejejo za koristno. Negativno posledico pa prinaša tista inovacija, ki je udeleženci trga niso sprejeli. Lahko bi povzeli vse te procese nastajanja inovacij v en, enostavnejši. Sama bi opredelila, da je za nastanek inovacij nujna ustvarjalnost. Brez ustvarjalnosti namreč ni idej in če ni idej, ni invencij. Ko invencije razvijamo naprej dobimo potencialne inovacije ki, če obetajo lahko prerastejo v inovacije. Torej, mora obstajati povezava ustvarjalnost invencija potencialna inovacija inovacija, kar ponazarjam na sliki 6. Slika 6: Ustvarjalnost invencija potencialna inovacija inovacija INOVACIJA POTENCIALNA INOVACIJA I N V E N C I J A U S T V A R J A L N O S T Glede na to, da sem invencijo in inovacijo opisala v predhodnem poglavju, bi tukaj večji poudarek namenila ustvarjalnosti in potencialni inovaciji. Ustvarjalnost je nujno potrebna za inoviranje. Z ustvarjalnostjo dobivamo nove ideje ter delamo stvari na drugačen način. Kono (1988, 106) pravi, da ustvarjalnost lahko definiramo kot delanje novih kombinacij glede na proizvode, v proizvodih samih ter v procesih proizvodnje in v njihovem vpeljevanju. Odkritje novih temeljnih teorij in na inovacijah temelječih patentov, ki so uporabljeni široko in pogosto ter za daljše obdobje je za avtorja primarna ustvarjalnost 6. Izboljšave obstoječe teorije, uporaba temeljnih patentov in razvoj novih proizvodov z uporabo temeljnih teorij in temeljnih patentov je sekundarna ustvarjalnost. Mulej in Ženko (2004, 145) sta zapisala, da je ustvarjalnost»produciranje novih idej«. Prav tako menita, da je za ustvarjalnost pomemben ustvarjalni duh človeka. Vsak človek je ustvarjalen, le da so nekateri ljudje bolj ustvarjalni, nekateri manj, nekateri ljudje bolj vlagajo v svojo ustvarjalnost, drugi manj 7. Za ustvarjalni duh je značilno, da vidi običajne stvari na neobičajen način (ibid, 146). 6 Avtor meni, da primarna ustvarjalnost zavzema mesto predvsem na fakultetah in v znanstvenih raziskavah, ker potrebuje več svobode in časa kot sekundarna ustvarjalnost. Le-ta pa je večinoma prisotna v dejavnosti R&R v podjetjih. 7 Danes obstajajo različne delavnice, na katerih ljudje lahko razvijajo svojo ustvarjalno mišljenje. Obstajajo pa tudi različne skupinske in individualne metode s pomočjo katerih se dosega ustvarjalnost v podjetjih. Med

25 25 Kaj to pomeni? Albert Einstein, eden najbolj ustvarjalnih ljudi vseh časov, je nekoč dejal:»pomembno je, da se nikoli ne nehaš spraševati«. Po mojem mnenju je to ključ do ustvarjalnosti. Če bi se nehali spraševati ne bi bilo izboljšav, ker bi mislili, da je vse narejeno in da je izdelek/storitev popoln/a. Ker pa se ljudje vseskozi sprašujejo, kako bi lahko izboljšali izdelek ali storitev se z ustvarjalnostjo ob tem rojevajo nove ideje. Le-te se še naprej izboljšujejo in nadgrajujejo, zato ker so ljudje ustvarjalni. Invencije so za Krošlina (2004, 51) glavna surovina inovacijskega potenciala, brez katerih ni inovacij. Sama bi se s tem strinjala saj, da bi prišli do inovacije, moramo imeti invencijo (ali invencije! 8 ). Če hočemo, da bi v podjetju prihajalo do novih zamisli, moramo najprej ustvariti takšno delovno okolje, ki bo podpiralo in bo sprejemljivo za nove zamisli. Zato, če hočemo, da invencija ne bi ostala samo invencija, jo moramo raziskovati. To pomeni, da se moramo ukvarjati z raziskovalnim delom s ciljem izboljšanja invencije in jo tako pripeljati na višjo raven. Potencialna inovacija nastane, ko vidimo, da neka invencija ima potencial postati več kot le predlog ali samo zamisel in jo razvijamo še naprej in dopolnjujemo s predlogi drugih. Potencialne inovacije so na dobri poti postati inovacije. Krošlin (ibid, 50) povzeto po Muleju (2002, 1) pravi, da so potencialne inovacije do uporabnosti dognane invencije, ne pa (še) tudi do nove koristi. Do njih pridemo z razvojem; poklicnim ali nepoklicnim, namenskim ali slučajnostim, tehnično tehnološkim ali katerim koli drugim. Podobno sem zapisala tudi za invencije, saj menim, da tako invencije kot tudi potencialne inovacije moramo še izpopolnjevati. Invencije raziskujemo, potencialne inovacije pa razvijamo s ciljem uporabnosti in koristnosti ideje. Ljudje, ki so razvili idejo (invencijo) so lahko tudi tisti, ki invencijo pripeljejo do uporabnosti (ni pa nujno). Potencialna inovacija torej označuje tisto stopnjo razvoja invencije v smeri k inovaciji, ko ima novost že vse lastnosti potrebne za praktično uporabnost, ni pa še našla odjemalcev in zato še ni dala koristi niti odjemalcem niti avtorjem/lastnikom. (Mulej in soavtorji 2008, ) Inovacija - Prehod od potencialne inovacije do inovacije pomeni prehod od uporabne novosti, ki velja za potencialno inovacijo, do nove koristi nove zamisli, kar velja za inovacijo. Evropska unija je leta 1997 sprejela opredelitev, da je»inovacija tista novost, ki jo oz. ko jo za koristno razglasijo odjemalci na trgu (ali znotraj organizacije v kateri je nastala)«. Za inovacijo lahko rečemo, da je uporabna novost, ki s pomočjo komercializacije prinaša podjetju različne koristi. skupinske metode se štejejo zlasti metoda brainstorminga in obrnjenega brainstorminga, zapisovanja misli... med individualnimi metodami pa so najbolj znane Delfi metoda, metoda asociacij in druge. Tovrstne metode, tako skupinske kot tudi individualne so nezamenljiv dejavnik za ustvarjalnost v sodobnih podjetjih. 8 Kot sem že dejala na začetku, izmed vseh invencij postane inovacija samo 1% pri korenitih inovacijah in 7% pri drobnih izboljšavah.

26 Potreba po inoviranju V prejšnjem podpoglavju sem pojasnila, kako nastane inovacija in smo videli, da je proces nastajanja inovacije kompleksen, kompliciran in dolgotrajen. Tukaj želim pojasniti kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na potrebo po inovacijah. Kaj torej žene podjetja da inovirajo, so inovativna in vlagajo v razvoj inovacij? Goffin in Mitchell (2005, 2-6) navajata štiri temeljne dejavnike, ki določajo nujnost inoviranja. To so: Tehnološki napredek, Spreminjanje kupcev in potreb, Nenehna konkurenca (tekmovalnost) in Spreminjanje okolja podjetja. Slika 7: Štirje temeljni dejavniki potreb po inovacijah Tehnološki napredek Spreminjanje okolja podjetja Potreba po inovacijah Spreminjanje kupcev in potreb Prirejeno po (ibid, 3) Nenehna konkurenca Štirje temeljni dejavniki, ki določajo potrebo po inovacijah in inoviranju ne prihajajo posebej, temveč skupaj in skupaj vplivajo na potrebno po inovacijah. Ti dejavniki so vedno prisotni na trgu in vedno se spreminjajo ter tako narekujejo nove smernice in vplivajo na potrebo po inovacijah. Tehnološki napredek ima ogromen vpliv na trgu. Nove tehnologije lahko vplivajo na nastanek novih industrij. Tehnologija je zelo napredovala v zadnjem času. Vsak dan se namreč razvije nekaj novega. Podjetja morajo nenehno spremljati dogajanja v tehnologiji, saj ima le-ta velik vpliv ali pa lahko celo vpliva na spremembo trgov podjetja. Podjetja morajo spremljati tehnološki napredek tudi zato, ker lahko tako opazijo novi potencial, ki ga izkoristijo sebi v prid. Spreminjanje navad kupcev in njihovih potreb je prav tako zelo pomemben dejavnik pri ugotavljanju potreb po inovacijah. Za podjetja je kupec kralj in tega načela se podjetja morajo držati, če hočejo preživeti. Trg in kupci niso konstanta, pač pa so spremenljivka, saj se le-ti stalno spreminjajo. Nakup proizvoda/storitve danes ni zagotovilo za nakup le-

27 27 tega/le-te tudi jutri. Če kupec ni zadovoljen s proizvodom/storitvijo ga/jo tudi ne bo kupil. Ker pa podjetja hočejo vsaj obdržati kupce in tržni delež, vlagajo v inovacije in je potreba po inoviranju za njih nujna. Danes med podjetji vlada nenehna konkurenca. Podjetja tekmujejo med sabo ter si prizadevajo biti boljša, uspešnejša in inovativnejša od drugih, saj je to pogoj za pridobitev konkurenčne prednosti. Zato vlagajo v inovacije, saj z inovacijami lahko dosežejo konkurenčno prednost. Za podjetja je pomembno, da so vodilna na trgu ne pa, da sledijo vodilnim. Zato vedno iščejo nove priložnosti, izboljšujejo obstoječe proizvode/storitve in ustvarjajo nove. Podjetja delujejo v turbulentnem, spreminjajočem se okolju. Nenehno se pojavljajo novosti, ki imajo vpliv na okolje podjetja in s tem na podjetje samo. Pojavljajo se novi izdelki, nove tehnologije, novi procesi. V zadnjih dvajsetih letih so spremembe v gospodarstvu rezultirale s tem, da so trgi postali vse bolj odprti globalni. Slovenska podjetja so to občutila še zlasti, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Tako se je trg za slovenska podjetja še razširil, vendar pa na takem trgu obstajajo tudi številne nevarnosti še zlasti, če podjetja ne delujejo celovito. Zato morajo podjetja vedno težiti k še boljšemu poslovanju, to pa vključuje inoviranje in potrebo po inovacijah, saj le tako lahko podjetja preživijo v takem okolju. 3.3 Koristnost inovacij Ko podjetje ustvari inovacijo, jo ponudi trgu. Le-ta (njegovi udeleženci) ocenijo njeno koristnost. Če so ti mnenja, da je inovacija koristna, jo bodo kupili. Če pa so mnenja, da nastala inovacija ne zadovoljuje njihovih potreb ter ni primerna za njih, jo bodo spoznali za nekoristno. Koristnost inovacije se torej oceni na trgu. Završnik (1994, ) je opredelil, da so najpomembnejše koristi od inovacij naslednje: Novi izdelki dajejo pobudo, ustvarjajo zaupanje in prinašajo podjetju več možnosti za nadaljnje delo in razvoj danes je fluktuacija visoko izobraženih strokovnjakov, inovatorjev in managerjev večja, tako da ima podjetje, ki stalno uvaja na trg nove uspešne izdelke, večje možnosti za zaposlovanje in obdržanje najboljših strokovnjakov. Dejstvo je namreč, da podjetje z uspešnimi izdelki bolje zadovoljuje potrebe odjemalcev, kar se kaže v večji prodaji, dobičku in tržnem deležu. Nenazadnje se poveča tudi ugled podjetja in njegovih managerjev. Večina managerjev pa želi delati v podjetju, ki ima velik ugled v ožjem in širšem smislu. Z novimi izdelki lahko podjetje izboljša poslovne odnose z odjemalci in dobavitelji ter navezuje nove poslovne stike vsako leto prihajajo na številne sejme po svetu odjemalci, dobavitelji, mediji, konkurenti in se ustavljajo pri tistih podjetjih, ki imajo nove atraktivne izdelke z boljšimi lastnostmi kot njihovi konkurenti. Stari odjemalci se vračajo in hočejo imeti nove izdelke, prav tako si prizadevajo predstavniki, agenti spreminjanja, distributerji in mnenjski vodje, da bi predstavili nov izdelek oz. ga vključili v svoj prodajni asortiman. Za celotni prodajni program imajo novi uspešni izdelki velik pomen, saj povečujejo zanimanje odjemalcev res pa je, da se mnogi managerji tega

28 28 premalo zavedajo. Za večino nižjih managerjev so namreč kratkoročni učinki veliko bolj pomembni kot dolgoročni. Morali bi se lotiti resne analize, da bi ugotovili, kako vplivajo novi uspešni izdelki na povečano prodajo celotnega programa in na dobiček podjetja. Novi izdelki zagotavljajo odlično priložnost za komuniciranje s širšim družbenim okoljem, kar prispeva k boljšemu ugledu podjetja vse javnosti (zaposleni, odjemalci, dobavitelji, okolica podjetja, konkurenca, investitorji, vlada, zbornica...) s katerimi ima podjetje poslovne ali drugačne odnose, imajo interes za nove izdelke. S stalnim uvajanjem uspešnih novih izdelkov na trg si podjetje zagotavlja kontinuirano komuniciranje z javnostmi, s tem si povečuje svoj ugled na trgu in v širšem okolju. Novi izdelki zagotavljajo kontinuirano rast podjetja in tudi panoge stari izdelki počasi zastarevajo, njihov življenjski cikel se počasi izteka, prodaja in dobički padajo. Rast in velikost trga brez novih izdelkov postaja vedno bolj nekontrolirana. Če podjetje ne zapolni vrzeli z novimi izdelki, bo to storila konkurenca. Sama menim, da se koristnost inovacij ne odraža samo v zgoraj opisanih prednostih. Inovacije imajo tudi številne druge koristi, kot so: Prinašajo večji dobiček podjetju, saj inovativno podjetje po uvedbi inovacije z njeno prodajo»pobere smetano«na trgu ter tako ustvari večji dobiček od konkurentov, ki bodo kasneje imitirali ta proizvod. Večji del dobička je tako pridobilo inovativno podjetje, ostala podjetja pa se bodo morala zadovoljiti s preostalim, Dvigujejo ugled podjetju in njegovi blagovni znamki ter povečujejo prepoznavnost podjetja in oblikujejo boljše mnenje o podjetju med potrošniki in ostalo javnostjo, Odpirajo nove poslovne možnosti ter lahko vplivajo na povečanje tržnega deleža, Vplivajo na boljši image podjetja, saj podjetje prikazujejo v luči inovativnega, uspešnega podjetja, ki ne sledi spremembam na trgu, ampak jih ustvarja, Lahko vplivajo na povečanje cene delnic (če gre za delniško družbo, katere delnice kotirajo na borzi). Povzetek: Proces nastanka inovacije od same zamisli do njene končne realizacije je dolgotrajen in zapleten. Vsak proces je edinstven glede na vrsto inovacije, njeno specifičnost, zahteve, končni rezultat, ki ga želimo doseči itd. Pomemben predpogoj za nastanek vsake invencije, potencialne inovacije in inovacije sta ustvarjalnost in ustvarjalno mišljenje managerjev in ostalih zaposlenih v podjetju. Z ustvarjalnostjo nastajajo nove zamisli, ki jih izboljšujemo in raziskujemo ter potencialne inovacije, ki jih razvijamo s ciljem ustvarjanja konkurenčne prednosti ter novih koristi, ki jih prinese inovacija. Povezava z naslednjim poglavjem: Danes je potreba po inoviranju vgrajena v kulturo vsakega uspešnega podjetja. Podjetja veliko vlagajo v razvoj inovacij, saj se zavedajo, da samo na ta način lahko dosežejo konkurenčno prednost. Razvoj vsake inovacije je del inovacijskega procesa, ki ga izvaja inovacijski management in ima strateški pomen za podjetje. V njem so zastavljeni cilji in strategije za njihovo uresničevanje, ki vplivajo na uspešnost inovacije.

29 29 4 STRATEŠKI INOVACIJSKI MANAGEMENT V PODJETJU 4.1 Opredelitev strateškega inovacijskega managementa Inovacijski management ima strateški pomen za podjetje. Ko pravimo, da je neko področje strateškega pomena, to pomeni da je ključnega, usodnega pomena za podjetje ter da podjetje brez tega ne more celovito delovati. Z inovacijskim managementom si podjetje zagotavlja razvoj, napredek in uspeh, ki so strateškega pomena za obstoj in razvoj podjetja. Goffin in Mitchell (2005, 99) pravita, da je strategija smer in razpon organizacije skozi daljše obdobje, s katero le-ta dosega koristi za njo samo in to skozi njeno konfiguracijo resursov znotraj spreminjajočega se okolja, njenega seznanjanja s potrebami tržišča in izpolnitve pričakovanj interesnih skupin. V današnjem turbulentnem okolju je potrebno podjetje upravljati strateško. V takšnem okolju se ne moremo opirati na trajna pravila obnašanja, temveč se je potrebno že danes prilagajati okolju, ki bo nastalo jutri. Eno najbolj ključnih vprašanj podjetij je, kako se renovirati v takšnem okolju. Podjetja zato morajo izkoristiti vse priložnosti v zunanjem okolju z uporabo lastnih prednosti in minimizirati lastne slabosti ter se obraniti groženj (nevarnosti) ki izhajajo iz okolja. (Kavaš 2004, 93) Strateški management ima tri ključne elemente (Goffin, Mitchell 2005, 99). To so: Strateške analize, Strateške odločitve in Strateško uresničevanje. Slika 8: Povezanost elementov strateškega managementa Strateške analize Strateške odločitve Strateško uresničevanje Vir: ibid, 100 Strateške analize, strateške odločitve in strateško uresničevanje so medsebojno povezani elementi strateškega inovacijskega managementa. Če to povežem z do sedaj napisanim, sledi: vsaka invencija ne more prerasti v inovacijo. Invencije moramo raziskovati (analizirati) in s tem postopkom zavržemo precejšen del invencij. Na ta način dobimo potencialne inovacije. Potencialne inovacije razvijamo še naprej s ciljem doseganja inovacij, ki bi nam prinesle korist. Vendar tudi vse potencialne inovacije nimajo potenciala

30 30 postati inovacija, saj se z njihovim razvojem izkaže, da ne bi zadovoljile določenih potreb na trgu in ne bi prinesle želenih koristi. V procesu nastajanja inovacij se torej srečujemo s številnimi analizami in odločitvami, ki vplivajo na uresničevanje le-teh. Lahko se pojavi primer, ko imamo dve potencialni inovaciji, vendar imamo razpoložljiva finančna sredstva samo za uvajanje ene. V tej fazi torej moramo sprejeti strateško odločitev, kateri od dveh inovacij bomo dali prednost. Goffin in Mitchell (ibid, 126) pravita, da je časovno načrtovanje (angl. timing) pomembna strateška odločitev. Sama se strinjam s to trditvijo, vendar menim, da timing nima vpliv samo pri strateških odločitvah, ampak v povezavi z le-temi vpliva tudi na strateško uresničevanje. Včasih namreč prav timing vpliva na uspešnost inovacije. Med avtorji ni enotnega mnenja o glavni vsebini strateškega managementa. Kavaš (2004, 93) povzema opredelitev vsebine strateškega managementa po Hungerju in Wheelenu (1996, 339) ki navajata, da strateški model managementa vsebuje naslednje vsebine: Motrenje (opazovanje) o Notranje okolje o Zunanje okolje Oblikovanje strategij o Poslanstvo o Cilji o Strategije o Politike Uresničevanje strategij o Programi o Proračuni o Postopki Spremljanje in vrednotenje. Izhodišče strateškega managementa je okolje, v katerem podjetje deluje z vsemi priložnostmi in nevarnostmi v zunanjem okolju ter vsemi prednostmi in slabosti v notranjem okolju. Odločitve v zvezi s planiranjem morajo biti zazrte v prihodnost, zato je potrebno predvideti možne spremembe okolja v prihodnosti, ki bi lahko vplivale na poslovanje podjetja. Tako je pri oblikovanju strategij potrebno upoštevati mnoge dejavnike tako ekonomske kot tudi družbene, politične in tehnološke, ki bi lahko ogrozili obstoječe delovanje podjetja ali pa bi ti dejavniki lahko bili podlaga za nove priložnosti pri postavljanju ciljev, strategij in politike delovanja podjetja. Ko smo strategijo podjetja oblikovali sledi njeno uresničevanje. Oblikovano strategijo moramo vseskozi spremljati, vrednotiti in izboljševati. (ibid, 94) Navedena opredelitev se nanaša na vsako strategijo podjetja tudi na inovacijsko strategijo. Da bi doseglo zastavljene cilje podjetje oblikuje strategije s katerimi bo pristopilo k uresničevanju le-teh. Likar (1998, 107) navaja, da inovacijska strategija mora biti skladna: S korporacijsko strategijo podjetja, S potrebami tržišča in Z relativnimi možnostmi podjetja na vseh področjih.

31 31 Slika 9: Skladnost inovacijske strategije Korporacijska strategija podjetja Potrebe tržišča INOVACIJSKA STRATEGIJA Relativne možnosti podjetja (Prirejeno po: ibid, 107) Pri inovacijski strategiji je pomembno, da je že sama korporacijska strategija inovativno usmerjena. Prav tako, če hoče podjetje biti inovativno njegova inovacijska strategija mora biti skladna s potrebami tržišča, saj se prav na trgu dobijo odgovori na številna vprašanja, kot so: Kaj odjemalci potrebujejo?, Kako je potrebno izboljšati obstoječi izdelek?, Zakaj odjemalci niso zadovoljni z izdelkom?... V inovacijsko strategijo morajo biti zajete tudi relativne, dejanske možnosti podjetja. Podjetje mora namreč oceniti svoje možnosti ter lete vključiti v svojo inovacijsko strategijo. Inovacijska strategija podjetja je v veliki meri odvisna tudi od vrste proizvodov, ki jih podjetje nudi kupcem. Vsaka vrsta proizvodov namreč zahteva specifična znanja, ki jih mora proizvajalec (podjetje) obvladovati. (Kavaš 2004, 112) Ta specifična znanja sodijo v skupino relativnih možnosti podjetja ter jih je potrebno oceniti in primerno vključiti v inovacijsko strategijo. 4.2 Strateški inovacijski proces v podjetju V okviru strateškega inovacijskega managementa se v podjetju odvija strateški inovacijski proces. Strateški inovacijski proces je sistematični proces s katerim oblikujemo strategijo in jo uresničujemo tako, da nas bo vodila do profita iz naslova inovacij. (Afuah 1998, 335) Oblikovanje inovacijskega procesa je izrednega pomena, saj so v tem procesu zajete vse podrobnosti, potrebne za nastanek inovacije in njeno uvajanje. V inovacijskem procesu torej opredelimo, katere cilje želimo doseči z inovacijo, oblikujemo različne strategije za dosego teh ciljev ter opredelimo katere vire podjetje potrebuje za dosego le-teh. Sama bi inovacijski proces pojmovala kot proces nastajanja inovacije, ki vključuje vse faze in opravila potrebna za njen nastanek od same zamisli do njene uveljavitve na trgu in sprejetja pri kupcih. Inovacijski proces je obširnejši od procesa nastanka inovacije iz prejšnjega poglavja, saj inovacijski proces ne zajema samo procesa nastajanja inovacije, temveč vsebuje tudi vsa potrebna opravila, resurse (vire) in sisteme potrebne za inovacijo.

32 32 Inovacijski proces moramo oblikovati za vsako inovacijo posebej. Za vsako inovacijo moramo torej določiti njen potek, preučiti njene možnosti na trgu, zagotoviti vse potrebne vire za njen nastanek (od surovin za proizvodni proces do kadrovskih virov na vseh področjih), oblikovati načrte in postaviti cilje ter spremljati njen življenjski cikel na trgu. Tako kot je vsaka inovacija edinstvena, tako je tudi edinstven vsak inovacijski proces. Vsi inovacijski procesi se medsebojno razlikujejo glede na inovacijo in njene posebnosti, vendar imajo tudi nekaj skupnih značilnosti ustvariti dobiček, dvigniti ugled podjetju, povečati prepoznavnost podjetja in njegove blagovne znamke. Dobro postavljen inovacijski proces je predpogoj za uspešnost inovacije. Sama uspešnost inovacije je vidna v fazi njene eksploatacije, ko je inovacija ponujena trgu in jo kupci kupijo ter s tem štejejo za koristno, kar podjetju prinaša koristi in strateško prednost. V literaturi lahko zasledimo različne opredelitve inovacijskega procesa in njegovega poteka v podjetju. Najbolj celovit prikaz inovacijskega procesa je po mojem mnenju podal Allan Afuah (1998, ), ki je inovacijskemu procesu dodal pridevnik strateški. Slika 10: Strateški inovacijski proces 1. Cilji 2. Priložnosti in nevarnosti 4. Izbira profitne strani 3. Sposobnosti 5. Poslovna strategija 6.Inovacijska strategija 7. Funkcijska strategija 8.Globalizacijska strategija Smer strategije 9. Strukture 11. Človeški viri 10. Sistemi ali procesi 12. Profit in zaščita le-tega Vir: ibid, 336

33 33 Iz slike 10 je razviden potek inovacijskega procesa v podjetju. V strateškem inovacijskem procesu ima podjetje zastavljeno misijo in cilje. Za dosego teh ciljev mora podjetje preučiti svoje okolje in ostale možne vire za invencije, ter ugotoviti priložnosti in nevarnosti, ki jih lahko izkoristi v svoj prid. Po preučitvi sposobnosti podjetja, da te priložnosti in nevarnosti izkoristi v svoj prid, le-to izbere profitno stran odvisno do tega ali je podjetje na trgu končni ponudnik, proizvajalec, inovator, dobavitelj ali kupec. Naslednji korak je oblikovanje strategij. - V poslovni strategiji mora podjetje odločiti ali bo proizvod (output inovacijskega procesa) nizkostroškovni, diferencialni ali pa oboje. - V inovacijski strategiji mora podjetje določiti ali bo prvo na trgu z novo inovacijo ali bo sledilo konkurenci (torej, če bo na trg uvedlo izboljšavo že obstoječega izdelka). - Poslovna in inovacijska strategija pomagata podjetju oblikovati funkcijsko strategijo, v kateri je zajeta alokacija virov in akcije potrebne za vsako funkcijo vrednostne verige (R&R, proizvodnjo...). - V globalizacijski strategiji podjetja so predvidene smernice kako bo podjetje izkoristilo prednost razpoložljivih resursov pri inovaciji in njenem uvajanju na tržišče. Vse štiri strategije tvorijo smer poslovanja podjetja, ki je strateškega pomena k njenemu uresničevanju. Uresničevanje strategije sproži tudi potrebo po pravi organizacijski strukturi, pravim ljudem in pravim procesom ter sistemi. Celotna strategija in s tem inovacijski proces v podjetju morata biti zelo dobro naravnana, če hočemo doseči koristi. (ibid, 335) 4.3 Strateške prednosti podjetij različnih oblik inovacij Podjetja iščejo različne načine kako bi lahko pridobila prednost pred konkurenti. Dejstvo je, da se podjetja danes razlikujejo po malenkostih in ni velike razlike med vodilnim podjetjem v panogi in sledilnimi podjetji. Vsa podjetja želijo biti uspešna in so zato pripravljena izkoristiti vsako ponujeno priložnost. Podjetja, ki te priložnosti izkoristijo prej in na boljši način kot njihovi konkurenti so vodila podjetja. Te priložnosti se nanašajo predvsem na inovacije, saj so prav inovacije tiste s katerimi podjetja ustvarjajo koristi in pridobivajo konkurenčno prednost, ki je strateškega pomena za podjetje. Tidd, Bessant in Pavitt (2001, 6) menijo, da inovacije prinašajo koristi glede na njihovo obliko inovativnosti. Sama se s to trditvijo strinjam, saj menim, da drobna in radikalna inovacija ne prinašata in ne moreta prinesti podjetju enake koristi. Radikalna inovacija bo tako pomembnejša za podjetje, saj bo prinesla podjetju večje koristi (seveda ob pogoju, da jo je trg sprejel in jo šteje za koristno). Tabela 4 prikazuje oblike inovacij po Tiddu, Bessantu in Pavittu ter strateške prednosti glede na posamezno obliko inovacije.

34 34 Tabela 4: Strateške prednosti podjetij dosežene z inovacijami Oblika inovacije Novost Radikalen proizvod / tehnologija Kompleksnost Redesign Stalne inkrementalne izboljšave Vir: ibid, 6 Strateška prednost Ponudba edinstvenega proizvoda / storitve Sprememba pravil poslovanja v panogi Kompleksnost 9 onemogoča posnemanje konkurentov Redesign osnovnega modela omogoča podaljšanje življenjskega cikla proizvoda, nižje stroške in dodatne prihodke Stalno povečanje dodane vrednosti Iz tabele 4 je razvidno, da vsaka od naštetih oblik inovacij prinaša podjetju določene strateške prednosti. Ne glede na to ali podjetje uvede na trg popolnoma nov izdelek ali pa samo spremeni in izboljša že obstoječi, s takšnim početjem pridobi prednost pred konkurenti. Povzetek: Vsak inovacijski proces je edinstven glede na vrsto inovacije, njene značilnosti ter zastavljene cilje. Kot del inovacijskega procesa ter glede na zastavljene cilje, se oblikujejo strategije za dosego le-teh, ki morajo biti v skladu z vizijo in misijo podjetja. Inovacijski management ima nalogo, da v okviru inovacijskega procesa zagotovi vse potrebne vire za nemoten potek le-tega (človeške, finančne, materialne in druge). Inovacijski proces je uspešno izveden, ko je inovacija sprejeta na trgu od strani odjemalcev ter so doseženi cilji zastavljeni v inovacijskem procesu, ki prinašajo podjetju strateške prednosti pred konkurenti. Povezava z naslednjim poglavjem: Gorenje d.d. je inovativno podjetje, ki ne le sledi spremembam, temveč jih tudi ustvarja. Velikokrat ustvarjajo nove izdelke, ki so inovacija v svetovnem merilu ali pa le izboljšujejo obstoječe. Gorenje je z inovacijo hladilno zamrzovalnega aparata Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski pokazalo na edinstven način kako lahko drobna inovacija izboljša percepcijo in ugled podjetja in njegove blagovne znamke. V naslednjem poglavju prikazujem potek inovacijskega procesa, njegove značilnosti, cilje ter naloge in opravila za to inovacijo. Prav tako opisujem koristi za Gorenje od inovacije hladilno - zamrzovalnega aparata s kristali Swarovski. 9 Kompleksnost onemogoča posnemanje konkurentov samo za krajše časovno obdobje. Če bodo namreč konkurenti opazili, da določen konkurenčni izdelek prinaša podjetju, ki ga je razvilo velike koristi, bodo poizkušali tudi oni dati na trg podoben izdelek, ki bi lahko zadovoljil določeno potrebo odjemalcev. To početje se imenuje imitacija. Ne obstaja novost, katero konkurenti ne bi želeli izboljšati in jo ponuditi trgu. Kompleksnost izdelka omogoča podjetju»pobiranje smetane«na trgu saj, ko ostala podjetja izumijo podoben izdelek, inovativno podjetje je že zadovoljilo precejšen del potreb. Pomembna konkurenčna prednost pri tem je čas, ki ga inovativno podjetje pridobi s kompleksnostjo.

35 35 5 POMEN INOVACIJ ZA GORENJE D.D. 5.1 Predstavitev podjetja Gorenje, gospodinjski aparati, d.d. je danes eno najbolj znanih podjetij na področju bele tehnike. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1950 v vasi Gorenje, kjer so ustanovili majhen obrat za izdelovanje kmetijskih strojev in pridobivanje gradbenega materiala. Leta 1958 so začeli s proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. (Gorenje, 2008a) V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je podjetje razširilo svojo proizvodnjo na pralne stroje in hladilnike. Prav tako se je podjetje začelo ukvarjati z izdelavo kuhinjskega pohištva, keramike, medicinske opreme, telekomunikacij, zabavne elektronike in televizorjev. Svoj razvoj je gradilo na poslovni filozofiji»vse za dom«. (ibid, 2008a) V sedemdesetih letih je Gorenje imelo zaposlenih že delavcev in tovarniške komplekse vzdolž celotne Jugoslavije. Izgradili so tudi lastno distribucijsko mrežo v zahodni Evropi, ki je podpirala prodajne aktivnosti, predvsem v prodaji in promociji lastne blagovne znamke. (ibid, 2008a) Po krizi in prestrukturiranju v osemdesetih letih in usmeritvi v temeljno dejavnost proizvodnjo gospodinjskih aparatov, je za prvo polovico devetdesetih let bila značilna močna izvozna ekspanzija, saj je podjetje po razpadu Jugoslavije izgubilo svoje domače tržišče. Za to obdobje je značilno tudi prestrukturiranje poslovnega sistema in lastninske preobrazbe. (ibid, 2008a) Leta 1997 se je Gorenje po končanem lastninskem preoblikovanju reorganiziralo v delniško družbo. Prav tako je podjetje sprejelo številne tehnološke in okoljevarstvene standarde. Značilna so tudi intenzivna vlaganja v posodabljanje proizvodnje in vračanje na trge nekdanje Jugoslavije. Poslovna filozofija»vse za dom«je spet oživela in podjetje spet širi svojo proizvodno mrežo. (ibid, 2008a) Danes Skupino Gorenje sestavlja krovna družba Gorenje d.d. in 65 odvisnih družb (od tega 47 v tujini), ki so povezane v skupen sistem na podlagi kapitalskih deležev ter skupno zaposlujejo okrog zaposlenih. Dejavnost Skupine je razdeljena na tri poslovna področja: gospodinjski aparati, notranja oprema ter trgovina in storitve, od katerih je največje in najbolj dobičkonosno področje divizije gospodinjskih aparatov. (Gorenje 2008b) Podjetje je danes eno izmed osmih največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4% tržnim deležem. Prav tako je Gorenje eno najbolj uspešnih, najbolj prepoznavnih in najbolj inovativnih podjetjih v Sloveniji in v Evropi. (ibid, 2008b) Gorenje se nahaja med največjimi slovenskimi izvozniki, saj izvaža kar 90% svoje proizvodnje. Letna proizvodnja in prodaja velikih gospodinjskih aparatov (med katere se uvrščajo tudi hladilno zamrzovalni aparati) je 3,9 milijona proizvodov. Podjetje prodaja svoje proizvode v več kot 70-ih državah sveta, predvsem v Evropi, kjer je po številu prodanih proizvodov Evropska unija na prvem mestu. (ibid, 2008b)

36 36 Graf 1: Vrednostna struktura prihodkov od prodaje po divizijah 10 Vrednostna struktura prihodkov od prodaje po divizijah 5% 15% Gospodinjski aparati Notranja oprema Trgovina in storitve 80% Vir: ibid, 2008b Gorenje večino svojih prihodkov (kar 80%) ustvarja s prodajo gospodinjskih aparatov. Temu poslovnemu področju sledi divizija Trgovina in storitve (15%). 5% svojih prihodkov podjetje ustvari iz divizije Notranja oprema. Graf 2: Geografska vrednostna struktura prodaje velikih gospodinjskih aparatov 11 Geografska vrednostna struktura prodaje velikih gospodinjskih aparatov 7% 33% 60% EU Vzhodna Evropa Ostale države Vir: ibid, 2008b 90% od 3,9 milijona proizvedenih velikih gospodinjskih aparatov podjetje izvaža na tuje trge. Največ gospodinjskih aparatov podjetje prodaja na trgih Evropske unije 60%, kar je približno 2,1 milijona velikih gospodinjskih aparatov. Drugi največji trg Gorenja za to 10 Podatki za leto Podatki za leto 2007

37 37 poslovno področje je trg vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer Gorenje proda 33% svojega izvoza. Na tem trgu podjetje s povečanjem števila poslovnih enot dograjuje prodajno mrežo na tujem. Sledijo ostale države sveta s 7%. Gorenje na trgih nastopa s štirimi blagovnimi znamkami: Gorenje, Sidex, Körting in Mora. Najbolj dobičkonosna je njihova lastna blagovna znamka, saj delež prodaje pod blagovno znamko Gorenje znaša 80% prodaje. (ibid, 2008b) Podjetje se za uresničevanje svojih ciljev drži začrtane vizije:»želimo postali najbolj izviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalec izdelkov za dom na svetu«, zato je njihovo poslanstvo»ustvarjati izvirne, tehnično dovršene, vrhunsko oblikovane ter uporabnikom in okolju prijazne izdelke za prijeten dom. Osredotočeni so v povečanje zadovoljstva potrošnikom, ob tem pa na družbeno odgovoren način ustvarjajo vrednost za lastnike, zaposlene in druge deležnike družb Skupine Gorenje«. (ibid, 2008c) 5.2 Predstavitev inovativnega izdelka Inspiracija. Navdih. Ki vam vzame sapo. Kristali. Vznemirjajo srce in božajo roko. In on. Visok in črn. Kot ga ženske hočejo. Edino, kar bi jih lahko motilo je dejstvo, da ima več nakita kot one. Vir: Gorenje inspires 2005a S tem sloganom Gorenje predstavlja edinstven hladilno zamrzovalni aparat Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski eno novejših inovacij Gorenja. Izdelek so otvoritveno predstavili svetovni poslovni in novinarski javnosti 3. oktobra 2005 na sejmu Gorenje Trade Show Aparat so predstavili kot konceptualno zastavljen oblikovalski projekt, ki razvija sodobno filozofijo lepote doma kjer gospodinjski aparati imajo glavno vlogo kot oblikovno prestižni elementi. Hladilno zamrzovalni aparat odlikujeta bleščeča črna barva ter izstopajoča elegantna vrata s ročno posutimi kristali. Aparat ima označbo»gorenje made with CRYSTALLIZED - Swarovski elements«. Izdelek je ponujen evropskemu trgu v omejeni seriji petih unikatnih hladilno zamrzovalnih aparatov. Poleg omenjene različice obstaja še komercialna linija. Hladilno zamrzovalni aparati v komercialni liniji so na voljo v črni in srebrni barvi s 3.500, v dveh vrstah razporejenimi kristali, katerih proizvodnja poteka še danes. (Gorenje, 2005b)

38 38 Slika 11: Hladilno zamrzovalni aparat Gorenje s kristali Swarovski Vir: Gorenje 2006 Gorenje je v tem izdelku združilo stvari, ki same po sebi niso več inovacije. Inovacija je takšen hladilno zamrzovalni aparat kot celota, saj še noben hladilno zamrzovalni aparat ni združil teh stvari. Razen, da aparat ima ročno vgrajene kristale Swarovski se tudi ponaša z najnaprednejšim LCD zaslonom, ki ga upravljamo na dotik, nanj lahko posnamemo in predvajamo glasovna sporočila, poslušamo radio, upravljamo temperaturo hladilnega in zamrzovalnega dela, prebiramo recepte in preverjamo hranilno vrednosti živil. Razen tega se aparat uvršča v najvarčnejši A+ energijski razred in je prijazen okolju. (ibid, 2005b) Hladilno zamrzovalni aparat Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski je navdušil široko javnost. Mnogi mediji so o izdelku poročali kot o ekskluzivnem, prefinjenem, elegantnem aparatu, ki bo navdušil še tako zahtevnega in izbirčnega kupca. Spletna stran TechDigest je objavila:»...ta hladilnik ima obliko vašega dosedanjega hladilnika, ampak pozna vse trike o hrani ter ima malo več elana kot ostali hladilniki...prepričano smo, da vam bo zagotovo dal temo za pogovor v kuhinji naslednjič ko boste imeli zabavo...«(techdigest, 2006)

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Bijuklić Organizacijska kultura, struktura in organizacijsko okolje kot dejavniki inovativnosti organizacij v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2014

More information

VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Ljubljana, julij 2011 SAŠA KRŽIČ IZJAVA Študent/ka Saša Kržič izjavljam, da

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Sandra Laketić Maribor, 2015 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR INOVATIVNO VODENJE IN ORGANIZACIJSKA

More information

Državni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15224113* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (120

More information

36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj

36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj 36. mednarodni plavalni miting Ilirija 2 16 7. maj Kopališče Kolezija Swimming pool Kolezija DATUM / DATE: sobota: 07. maj 2016 / saturday: 07 th of may 2016 KRAJ / PLACE: kopališče Kolezija, Gunduličeva

More information

Hose manipulation with jet forces

Hose manipulation with jet forces Hose manipulation with jet forces Davor EBERL, Franc MAJDIČ Abstract: The innovation was drafted in search of a technically more advanced and safer strategy of firefighting. The resulting solution has

More information

ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA

ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ANDREJ FRANC DOLINŠEK ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana,

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA STRATEGIJ POZICIONIRANJA IZBRANIH BLAGOVNIH ZNAMK NA TRGU PRALNIH STROJEV VELIKE BRITANIJE Kandidat: Janez Prezelj Študent rednega

More information

MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600

MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 REPUBLIKA SLOVENIJA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR SPECIALISTIČNO DELO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 Kandidat: David Pirc, dipl.ekon. rojen leta 1977,

More information

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N18124121* 6. razred ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Sreda, 9. maj 2018 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali

More information

MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV

MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management delovnih procesov MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV Mentor: izr. prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU Ljubljana, avgust 2008 AJDA SENIČAR IZJAVA Študentka Ajda Seničar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2

THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2 44 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 44 50 (2010) Goran Vučković* 1 Nic James 2 THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl

More information

Jan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev

Jan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jan Gerič Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad 25.000 dolarjev Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež

SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, 28. 1. 2016 MILENA Černilogar Radež Umestitev KZS v sistem Na nacionalni ravni KZS je soustanoviteljica in članica OKS-ZŠZ

More information

Ali je znanost izboljšala šport?

Ali je znanost izboljšala šport? UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Otrin Ali je znanost izboljšala šport? Primer anaboličnih steroidov Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o

More information

JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA

JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA Ljubljana, julij 2007 JURE KARAS IZJAVA Študent JURE KARAS izjavljam, da sem

More information

UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI

UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ: PROJEKTNI MANAGEMENT SPECIALISTIČNO DELO UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Ljubljana, september 2006

More information

Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba

Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba MANAGING STATE ROADS Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad. Direkcija Republike Slovenije za ceste Omrežje državnih cest Zakaj: Splošna zahteva

More information

57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM?

57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? 57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? Anton U{aj ALI JE OSNOVNA ZMOGLJIVOST KAJAKA[EV V SLALOMU NA DIVJIH

More information

SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET

SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET Kandidat: Dežman

More information

USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID

USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID UVODNIK USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID Projekt je sofinanciran s strani Evropske Komisije v okviru 7. Okvirnega Programa (Grant Agreement No. 317983) 1 UVOD Decembra se je uspešno

More information

CAMINO. In Camino je še nekaj, česar ni moč opisati, temveč lahko le doţiviš.

CAMINO. In Camino je še nekaj, česar ni moč opisati, temveč lahko le doţiviš. CAMINO Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš na poti, kjer te vsakdo obogati na svojstven način. Camino je pristnost pristnost

More information

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca:

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca: ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 21. november 2013 Ime in priimek uenca: NALOGA MOŽNE TOKE A) Reading Comprehension 1. JUNK FOOD 9 2. FIVE MASCOTS SELECTED FOR 8 SOCHI 2014

More information

IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA

IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA Kandidatka: Gordana Mrkonjič Naslov: Šalek 89, 3320 Velenje Študentka

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./ okt. 30.11./ nov. 31.12./ dec.

More information

Raziskovalna naloga:

Raziskovalna naloga: MESTNA OBČINA CELJE KOMISIJA MLADI ZA CELJE Raziskovalna naloga: Avtorji: Almedin Imamović, 8.a Mentorica: Simona Mesojedec, prof. RP Rok Pilih, 8.a Uroš Polimac, 8.a Celje, marec 2015 OSNOVNA ŠOLA HUDINJA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Joga način življenja ali oblika rekreacije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Mentorica:

More information

Inovativnost, ustvarjalnost in vloga pomočnikov ravnateljev

Inovativnost, ustvarjalnost in vloga pomočnikov ravnateljev XIX. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev Inovativnost, ustvarjalnost in vloga pomočnikov ravnateljev Gradivo za udeležence 7. in 8. marec 2017, Portorož XIX. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev

More information

DEVELOPMENT HARMONISATION OF MOUNTAIN RESORTS ROPEWAY AND TOURIST INFRASTRUCTURES IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA

DEVELOPMENT HARMONISATION OF MOUNTAIN RESORTS ROPEWAY AND TOURIST INFRASTRUCTURES IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA DRAGO SEVER, D.Sc. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbenistvo Maribor, Smetanova 17 Traffic Infrastructure Preliminary Communication U. D. C. 656.35:338.48:796.525 Accepted: Nov. 3, 1999 Approved:May

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV ELGO 8 Nov distribucijski center vodenja slovesno predan svojemu namenu 30 GEKenergija - sistem upravljanja z energijo Kažipot

More information

DIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA

DIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA Ljubljana, december 2001 ANDREJA BEZJAK IZJAVA Študentka ANDREJA BEZJAK

More information

UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH

UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠPELA IVANUŠA UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 - 2 - UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za socialno pedagogiko

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2.

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

More information

CFO zajtrk. Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar Deloitte Slovenija

CFO zajtrk. Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar Deloitte Slovenija CFO zajtrk Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar 2016 Anketa finančnih direktorjev Srednje Evrope Slovenija: Optimizem se nadaljuje Predstavitev rezultatov: Barbara Žibret Kralj, Partner,

More information

Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012

Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012 Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012 Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Nekateri vidiki organizacijske klime

More information

DIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT

DIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT M. Dobovsek, D. Sever: Dimensioning of Signalized ntersections in Realistic Urban Environment MATEJ DOBOVSEK, M. Se. E-mail: dobovsek@email.si Community of Maribor- Traffic Bureau Slovenska ulica 40, 2000

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.9.2014 COM(2014) 550 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja Smer: Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V Elektro in računalniški šoli

More information

ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH

ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Petra Emeršič ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA

More information

Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB

Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB 222 Nika Bratuž, Andrej Javoršek in Dejana Javoršek Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Snežniška 5, 1000 Ljubljana Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour

More information

SYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS

SYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS 85-91 D. Topolšek, M. Lipiènik: System Dynamic Model of Measures for Reducing the Number of Road Accidents Due to Wrong-Way... DARJA TOPOLŠEK, M.Sc. E-mail: darja.topolsek@uni-mb.si MARTIN LIPIÈNIK, Ph.D.

More information

Danilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca

Danilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca Danilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca Neredigirana različica! Izvorna objava: Šuster, D.»Relativna modalnost in kontingenca.«anthropos 24, št.3/4 (1992), str.24-38 1. Uvod Filozofi tradicionalno

More information

DRAŽETIĆ Monika DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO. Monika Dražetić

DRAŽETIĆ Monika DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO. Monika Dražetić DRAŽETIĆ Monika DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO Monika Dražetić Celje, 2012 MEDNARODNA FAKULTETA ZA POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi

More information

Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe

Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Alja Debeljak Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

More information

Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli

Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli Bojan Rebernak Osnovna šola Frana Kranjca, Celje bojan.rebernak@guest.arnes.si Ko se soočamo s prihajajočo interaktivno dobo, šola postaja najmočnejše orodje,

More information

Joga - le telovadba ali del širšega verskega sistema?

Joga - le telovadba ali del širšega verskega sistema? Joga - le telovadba ali del širšega verskega sistema? Seminarska naloga pri predmetu Primerjalna religiologija Avtor: Ana Kersnik Mentor: dr. Anja Zalta Bratuž Ljubljana, junij 2012 1 POVZETEK»Joga je

More information

Emancipacija najstnic in mobilni telefon

Emancipacija najstnic in mobilni telefon UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Emancipacija najstnic in mobilni telefon Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Mentorica:

More information

ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI

ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI Etnolog 15 (2005) Andrej Gregorač 205 IZVLEČEK Camino de Santiago je ena največjih svetovnih romarskih poti, ki s svojo zgodovino in pomembnostjo vstopa v svetovni prostor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji. Anja Lahne

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji. Anja Lahne UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Anja Lahne POUK NA PROSTEM PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil

Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil Funded by the European Union s Seventh Framework Programme Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil Martina AVBELJ, Monika ŠPORIN, Boris KOVAČ, Sonja SMOLE MOŽINA, Peter

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VIRUSNO TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE: ČUSTVA KOT KLJUČEN DEJAVNIK USPEHA VIRUSNE KOMUNIKACIJSKE KAMPANJE Ljubljana, september 2010 JERKO GROM IZJAVA Študent/ka

More information

TRAINING ANALYSE OF METER RUNNER

TRAINING ANALYSE OF METER RUNNER UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF SPORTS Kinesiology TRAINING ANALYSE OF 10.000 METER RUNNER DIPLOMA THESIS MENTOR: doc. dr. Aleš Dolenec REVIEWER: prof. dr. Ušaj Anton Author: ALJAŽ BABNIK Ljubljana,

More information

TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Celje, 2016 Anja Križan TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D.O.O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

More information

Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani

Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Timotej Hodnik Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar

Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet Pot pomorščakov 4 6320 Portorož Tel.: (05) 6767-295 Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar 1 HISTORY OF SHIPS... 5 1.1 O LESU ZA BARKE... 8 2 NOMENCLATURE...

More information

RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.

RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony. RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.si 1. Stranke Pritožnik: Hasbro, Inc., 1027 Newport Avenue,

More information

BAJKERSKE BIBLIJE... 2 LO ZA BIBLIJA MOTORISTOV: ROJSTVO IN VIZIJA... 4 A K NISEM ŽELEL ŽIVETI

BAJKERSKE BIBLIJE... 2 LO ZA BIBLIJA MOTORISTOV: ROJSTVO IN VIZIJA... 4 A K NISEM ŽELEL ŽIVETI KAZALO BAJKERSKE BIBLIJE....2 BIBLIJA MOTORISTOV: ROJSTVO IN VIZIJA...4 NISEM ŽELEL ŽIVETI - Hans-Peter Gehrig...6 ODPUŠČENO - Carlos Laborda - Coverd Backs, Spanija....11 OSVOBODI ODVISNOSTI OD DROG -

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI Glavna tema 4 Elektru Gorenjska najvišje državno priznanje za poslovno odličnost Iz Elektra Gorenjska Prodaja 26 Pravi

More information

Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d.

Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. Mentor: izr. prof. dr. Miroslav

More information

REAL CAPACITY OF ROPEWAY TRANSPORTATION SUBSYSTEM

REAL CAPACITY OF ROPEWAY TRANSPORTATION SUBSYSTEM DRAGO SEVER, D.Sc. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbenistvo Oddelek za promet 2000 Maribor, Smetanova 17 Technology and Management of Traffic Preliminary Communication U. D. C. 656.35.004.17 Accepted:

More information

INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA

INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA 19. Mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig 19 th International Swimming Competition Dr. Fig INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA Datum: 21. januar 2017 Date: 21 st of January 2017 Prijave: sreda,

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Adamsoft d.o.o., Celje Čas opravljanja 2.11.2011 do 6.1.2012 Mentor v GD Adam Flis Študent Marko

More information

Brezžično polnjenje baterije

Brezžično polnjenje baterije Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Brezžično polnjenje baterije Petra Gulja Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2009 Povzetek

More information

Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav. Urednika Brane Dežman in Simon Ličen

Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav. Urednika Brane Dežman in Simon Ličen Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav Urednika Brane Dežman in Simon Ličen Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Inštitut za kineziologijo Katedra za košarko Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav Uredila

More information

A C. Slovar izrazov. Evropska Regija

A C. Slovar izrazov. Evropska Regija TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Poslovni Priročnik Slovar izrazov 1. Distributer Naziv se nanaša na vse ustrezne osebe, sponzorirane s strani kvalificiranega TIENS sponzorja,

More information

Urban Vehovar. Socioekonomski in kognitivni vplivi na dosežke slovenskih dijakinj in dijakov v raziskavi TIMSS 2008

Urban Vehovar. Socioekonomski in kognitivni vplivi na dosežke slovenskih dijakinj in dijakov v raziskavi TIMSS 2008 Urban Vehovar urban.vehovar@guest.arnes.si Socioekonomski in kognitivni vplivi na dosežke slovenskih dijakinj in dijakov v raziskavi TIMSS 2008 Ljubljana, julij 2009 1 Kazalo Povzetek ključnih ugotovitev

More information

DECLARATION OF CONFORMITY

DECLARATION OF CONFORMITY SPLOŠNA GENERIC IZJAVA O SKLADNOSTI DECLARATION OF CONFORMITY PREVOD ORIGINALA Z DNE 07.10.2013 Proizvajalec (Manufacturer): LEGRAND 128, Avenue de Lattre-de-Tassingny 87045 LIMOGES Cedex - FRANCE Izjavljamo,

More information

Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o.

Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Telemach Mobil d.o.o. Stran 1 od 9 Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Oblike veleprodajnega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Miha Antončič. Osebnostne lastnosti slovenskih košarkarskih sodnikov

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Miha Antončič. Osebnostne lastnosti slovenskih košarkarskih sodnikov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Antončič Osebnostne lastnosti slovenskih košarkarskih sodnikov Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Antončič

More information

Pomen IKT in evalvacija e-gradiv v osnovni šoli. The meaning of ICT and evaluation of e-learning materials in Primary school

Pomen IKT in evalvacija e-gradiv v osnovni šoli. The meaning of ICT and evaluation of e-learning materials in Primary school Pomen IKT in evalvacija e-gradiv v osnovni šoli The meaning of ICT and evaluation of e-learning materials in Primary school Bojan Rebernak bojan.rebernak@guest.arnes.si Osnovna šola Frana Kranjca, Hrašovčeva

More information

Naš nebeški orodjar MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE. podatki se shranjujejo na različnih lokacijah.

Naš nebeški orodjar MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE. podatki se shranjujejo na različnih lokacijah. MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE Naš nebeški orodjar podatki se shranjujejo na različnih lokacijah. Na vprašanje, ali smo pripravljeni dobro upravljati in kontrolirati neko hibridno okolje, je težko

More information

BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI

BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI Mestna občina Celje Mladi za Celje BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI RAZISKOVALNA NALOGA Avtorice: Mentorica: Jasmina Oblak, prof. Nika Romšak 8. b Amadeja Kopinšek 8. b Nina Gračner 8. b Rimske Toplice, marec

More information

Partnersko zdravljenje partnerskega alkoholizma V terapevtski skupini

Partnersko zdravljenje partnerskega alkoholizma V terapevtski skupini Dr. se., dr. med. Janez Rugelj Univerzitetna psihiatrična klinika Ambulanta za bolezni odvisnosti 61105 Ljubljana, Bohoričeva 4 Partnersko zdravljenje partnerskega alkoholizma V terapevtski skupini UDK

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaklju na naloga Brezºi no polnjenje (Wireless Charging) Ime in priimek: Timotej Kos tudijski program: Ra unalni²tvo

More information

Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric

Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric Izvleček Frane Erčulj 1, Mitja Bračič 2 Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric Osnovni namen raziskave je bil primerjati morfološke značilnosti najboljših

More information

Varnost strojev tehnična dokumentacija

Varnost strojev tehnična dokumentacija 2. DEL Varnost strojev tehnična dokumentacija Gradivo za predavanje Dar Darko Dajčman, ing.str ko dvigalotehna@siol.net Direktiva o varnosti strojev 2006 / 42 / ES Krmilni sistem Krmilni sistem je lahko

More information

SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia

SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia Hystrix If. J. Mamrn. (n.s.) 12 (2) (2001): 43-51 SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM 1995-1999 CVETKO STANISA", IZTOK KOREN" AND MIHA ADAMIC"' * ZGS, OE Kocevje, Rozna

More information

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA Frane Erčulj, Mitja Bračič MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA Izvleček Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti in analizirati morfološke

More information

Turizem v številkah Tourism in Numbers

Turizem v številkah Tourism in Numbers Turizem v številkah 2002-2012 Tourism in Numbers 2002-2012 Vsebina Index 1. Uvod Introduction 5 2. Nastanitve Accommodation Facilities 7 3. Prihodi in prenočitve Arrivals and Overnight Stays 17 4. Povprečna

More information

TESTIRANJE VELJAVNOSTI FED MODELA NA AMERIŠKEM TRGU

TESTIRANJE VELJAVNOSTI FED MODELA NA AMERIŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TESTIRANJE VELJAVNOSTI FED MODELA NA AMERIŠKEM TRGU Ljubljana, september 2014 ANA POGAČAR IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Ana Pogačar, študentka

More information

Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons

Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2009 16. oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Merjenje vpliva gospodarske krize na razvoj slovenskega turizma z metodo indeksa turističnega zaupanja Ljubljana, september 2009 KIR KUŠČER IZJAVA

More information

Naslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja)

Naslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja) PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mateja Gaber Naslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja) Kraj: Ljubljana Leto: 2011

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII Glavna tema 4 Žled pokazal, kakšno je stanje distribucijskih omrežij v Sloveniji Iz Gorenjskih elektrarn 28 Revizija HE

More information

KAZALO 4. ZNAMČENJE V ALPINIZMU OVEROVITEV VZPONA ALPINIST KOT JUNAK KONSTITUCIJA HIMALAJSKEGA JUNAKA Z INTERNETOM...

KAZALO 4. ZNAMČENJE V ALPINIZMU OVEROVITEV VZPONA ALPINIST KOT JUNAK KONSTITUCIJA HIMALAJSKEGA JUNAKA Z INTERNETOM... KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. ALPINIZEM KOT DRUŽBENI POJAV... 6 1.2. ZAKAJ JE ALPINIZEM KOT ŠPORT SINKRETIČEN?... 7 1.3. ZGODBA... 10 1.4. MEDIATIZACIJA ŠPORTA... 13 2. POMEMBNA OBDOBJA SLOVENSKEGA ALPINIZMA...

More information

Oliver Sacks NOGA, NA KATERO SE OPREŠ

Oliver Sacks NOGA, NA KATERO SE OPREŠ Oliver Sacks NOGA, NA KATERO SE OPREŠ Oliver Sacks NOGA, NA KATERO SE OPREŠ Prevedla Miriam Drev Ljubljana, 2017 Oliver Sacks NOGA, NA KATERO SE OPREŠ A LEG TO STAND ON Copyright 1999, Oliver Sacks All

More information

MODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION

MODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION J. Svetak, L. Jakomin: Model of Optimal Collision Avoidance Manoeuvre on the Basis of Electronic Data Collection JELENKO SVETAK, D. Se. E-mail: jelenko.svetak@fpp.edu LIVU JAKOMIN, D. Se. E-mail: livij.jakomin@fpp.edu

More information

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Darja JERNEJ Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Štraus. Globalizacija nogometa. Bosmanov proces in posledice na nogometnem trgu.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Štraus. Globalizacija nogometa. Bosmanov proces in posledice na nogometnem trgu. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jure Štraus Globalizacija nogometa Bosmanov proces in posledice na nogometnem trgu Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Ples PROGRAM IN ANALIZA VKLJUČEVANJA OTROK V VADBO JUDO VRTCA

More information

UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO

UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO 38243-1/2014/9 UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO Ljubljana, maj 2014 Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, telefon: 01 583 63 00, faks: 01

More information

Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR

Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR Franci Mihelič Ljubljana, september 2012 KAZALO VSEBINE 1.

More information

SURFACE TENSION OF SPRAY LIQUIDS (FUNGICIDES, INSECTICIDES) AND MINERAL FERTILIZERS DEPENDING ON THE COMPONENTS AND WATER QUALITY ABSTRACT

SURFACE TENSION OF SPRAY LIQUIDS (FUNGICIDES, INSECTICIDES) AND MINERAL FERTILIZERS DEPENDING ON THE COMPONENTS AND WATER QUALITY ABSTRACT Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin 261 Radenci, 6. 7. marec 27 SURFACE TENSION OF SPRAY LIQUIDS (FUNGICIDES, INSECTICIDES) AND MINERAL FERTILIZERS DEPENDING ON

More information

GOSPODARSKE ZBORNICE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

GOSPODARSKE ZBORNICE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine Novi trg 11, 8000 Novo mesto inovacije GOSPODARSKE ZBORNICE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 2016 www.gzdbk.si INOVACIJE GOSPODARSKE ZBORNICE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

More information

ZAVEDANJE MLADIH O TVEGANEM SPOLNEM VEDENJU V SLOVENIJI

ZAVEDANJE MLADIH O TVEGANEM SPOLNEM VEDENJU V SLOVENIJI visokošolskega strokovnega šudijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVEDANJE MLADIH O TVEGANEM SPOLNEM VEDENJU V SLOVENIJI AWARENESS AMONG YOUTH ON RISKY SEXUAL BEHAVIOUR IN SLOVENIA Mentorica:

More information