DRAŽETIĆ Monika DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO. Monika Dražetić

Size: px
Start display at page:

Download "DRAŽETIĆ Monika DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO. Monika Dražetić"

Transcription

1 DRAŽETIĆ Monika DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO Monika Dražetić Celje, 2012

2 MEDNARODNA FAKULTETA ZA POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi Diplomsko delo PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED STEČAJEM IN PRISILNO PORAVNAVO Z VIDIKA OBVLADOVANJA KRIZE Monika Dražetić Celje, 2012 Mentor: izr. prof. dr. Drago Dubrovski

3 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani/-a študent/-ka Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Monika Dražetić, z vpisno številko , sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom: Podobnosti in razlike med stečajem in prisilno poravnavo z vidika obvladovanja krize. S to izjavo zagotavljam: - da sem avtor/-ica diplomskega dela, - je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela, - so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabljal/-a v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi navodili ter navedena v seznamu lizerature, - je priloženo delo izvirno in še ni bilo preloženo za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov, - da je elektronska oblika diplomskega dela identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglasam z objavo diplomskega dela na svetovnem spletu, - da sem za še ne objavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabil/- a v diplomskem delu, pridobil/-a soglasje avtorja, - da sem poskrbel/-a za tehnično, oblikovano, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1. stopnji. V, dne. Podpis avtorja/-ice:

4 POVZETEK V diplomskem delu opisujemo krizo ter njene vzroke, predstavimo kateri so najpogostejši ukrepi za obvladovanje krize ter uporabo insolvenčnih postopkov kot načini razreševanja krize. Osredotočili smo se predvsem na stečajni postopek in postopek prisilne poravnave. Oba postopka sta urejena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zanimalo nas je, ali so razlike med obema insolventnima postopkoma tako majhne, da ju lahko združimo v enoten projekt, v primeru Vegrad d.d. nas je zanimal položaj delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, zaradi stečaja podjetja. Namen diplomskega dela je opozoriti na razlike med stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave, ki spadata med insolventne postopke, na tej osnovi pa podati managementu nekatera priporočila, za kateri insolventni postopek se je bolje odločiti. Kjučne besede: kriza, stečaj, prisilna poravnava, podjetje. ABSTRACT Our diploma thesis describes the crisis and its causes, which are the most common measures for coping with the crisis and the use of insolvency procedures and ways of solving the crisis. We focused primarily on bankruptcy and compulsory dissolution. Both procedures are regulated by the Financial operations, insolvency proceeding and compulsory dissolution act. We were interested whether the differences between the two insolvency proceedings are so small that they can be joined into a single project, in the case of Vegrad d.d. we were intrested in the position of employees who have lost their jobs due to bankruptcy. The purpose of diploma thesis was to point out the difference between bankruptcy proceedings and compulsory composition procedure, which both belong to the insolvency proceedings, and on this basis make certain recommendations for management, for which the insolvent proceedings is better choice. Keywords: crisis, bankruptcy, compulsory composition, company III

5 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč Opredelitev namena in ciljev raziskave Raziskovalna vprašanja Predpostavke in omejitve raziskave Raziskovalne metode PODJETJE V KRIZI Neuspeh podjetij Nominalna in realna opredelitev krize Kriza in njene značilnosti Najpogostejši ukrepi za obvladovanje krize Razreševanje kriz v primerih insolvenčnih postopkov Insolvenčni postopki in insolvenčno pravo Stečaj kot oblika razreševanja kriz v podjetjih Zdravljenje kriz s prisilno poravnavo Vpliv krize na zaposlovanje tujih delavcev STEČAJ Opredelitev stečaja Razlogi za stečaj Organi stečajnega postopka Uvedba in začetek stečajnega postopka Pravne posledice stečajnega postopka Delavci in njihove pravice Upniki in terjatve Nepravilnosti v stečajih Prednosti in slabosti stečaja Prisilna poravnava v stečaju Končanje stečajnega postopka PRISILNA PORAVNAVA Opredelitev prisilne poravnave Organi v postopku prisilne poravnave Začetek postopka prisilne poravnave in pravne posledice začetka postopka Načrt finančnega prestrukturiranja Terjatve in obveznosti Delavci in njihove pravice Umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave Prednosti in slabosti prisilne poravnave PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED STEČAJEM IN PRISILNO PORAVNAVO Razlike med zakonoma ZPPSL in ZFPPIPP Primerjava stečaja in prisilne poravnave IV

6 5.3 Podobnosti med stečajem in prisilno poravnavo VEGRAD D. D. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE O podjetju Vegrad d.d Uspešna obdobja Vzroki neuspeha podjetja Neuspešen poskus prisilne poravnave Stečajni postopek ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI V

7 PREGLEDNICE Preglednica 2.1: Pogosti ukrepi v obvladovanju krize po posameznih področjih... 7 Preglednica 2.2: Prednosti in slabosti stečajnega (insolvenčnega) upravitelja kot kriznega managerja VI

8 KRAJŠAVE ZFPPIPP Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZPPSL Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ZGD Zakon o gospodarskih družbah ZDR Zakon o delovnih razmerjih ZJSRS Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije D. D. Delniška družba SP Stečajni postopek PP Prisilna poravnava VII

9 1 UVOD 1.2 Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč Nahajamo se v takšnem obdobju, kjer se skoraj vsa podjetja soočajo s finančno in gospodarsko krizo. Že sama beseda kriza ima negativen prizvok, ker lahko označuje slabo stanje v podjetju in nekakšno negativno posledico napačnega/negativnega poslovanja. Kriza lahko ogroža dele podjetja ali pa podjetje celo. Tudi v Sloveniji se že nekaj časa spopadamo z gospodarsko krizo. Preko medijev smo bili dnevno obveščeni o položaju podjetij na trgu. Nekatera podjetja se zapirajo, nekatera masovno odpuščajo, nekatera pa grejo v prisilno poravnavo, če ta ni uspešna pa v stečaj. Na primer delali smo v nekem podjetju, ki se nam zdi, da dobro in uspešno posluje, čez noč pa se znajde v krizi in podjetje gre v stečaj ali prisilno poravnavo. Nato smo se vprašali, zakaj in kako je prišlo do takšne situacije. Da pridemo do dobrega odgovora, moramo narediti dobro analizo poslovanja podjetja in potrebno je dobro poznavanje podjetja. Ugotovljeno je, da vsaka odločitev managerja prinaša finančne posledice, dobre ali slabe. Danes pa smo bili prevečkrat priča napačnim odločitvam managerjev, zato se podjetja velikokrat znajdejo v težavah. Obstaja več načinov, kako se lahko podjetje reši iz krize. Prisilna poravnava in likvidacija sta dva načina izhoda iz sedanje ali pretekle krize, nista pa najbolj poznana. Poznanih je še namreč več drugih, ki ne spadajo med insolventne postopke. V poslovni praksi pa managerji v mnogih primerih ne poznajo bistvenih razlik med obema postopkoma, zato ju včasih mečejo v isti koš. Prav te razlike bi morali managerji poznati za uspešno obvladovanje podjetja med krizo. Mnogi managerji se soočajo s spremembami v poslovanju podjetja, zato moramo poskrbeti, da so naše odločitve takšne, da so v prid podjetja. Če se naše podjetje znajde v krizi, je dobro poznati, kakšne so razlike med stečajem in prisilno poravnavo. Za lažje razumevanje obeh postopkov bomo predstavili podjetje Vegrad d. d. Gradbeno industrijsko podjetje in zakaj se je to podjetje znašlo pred odločitvijo, da gredo v stečaj. 1.3 Opredelitev namena in ciljev raziskave Namen diplomskega dela je s teoretično razpravo in uporabo spoznanj iz analize izbranega konkretnega primera opozoriti na razlike med stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave, ki spadata med insolventne postopke, na tej osnovi pa podati managementu nekatera priporočila, za kateri insolventni postopek se je bolje odločiti. 1

10 S pomočjo strokovne literature in virov bomo predstavili pojma stečaj in prisilna poravnava. Osredotočili se bomo predvsem na podobnosti in razlike med njima. Prav tako želimo s pomočjo zbranih in analiziranih podatkov predložiti izboljšave pri obeh postopkih. Cilji diplomskega dela: - Opredeliti pojem kriza, ki lahko vodi do neuspeha podjetij. - Prikazati stečajni postopek in postopek prisilne poravnave z njunimi značilnostmi. - Na osnovi teoretične razprave in analize konkretnega primera podati predloge za izboljšanje položaja zaposlenih v insolventnih postopkih. - Pojasniti vlogo upraviteljev v stečajnem postopku in postopku prisilne poravnave. 1.4 Raziskovalna vprašanja Med pisanjem diplomskega dela in študijo literature smo se oprli na naslednja raziskovalna vprašanja. Raziskovalno vprašanje 1: Kako vpliva kriza na poslovanje podjetja? Raziskovalno vprašanje 2: Ali je stečaj tudi eden izmed postopkov za rešitev podjetja iz krize? Raziskovalno vprašanje 3: Ali so razlike med stečajem in prisilno poravnavo tako majhne, da lahko v primeru razreševanja krize oba postopka združimo v enoten projekt? Raziskovalno vprašanje 4: Stečaj podjetja Vegrad d. d. je pomenilo za njihove zaposlene prenehanje delovnega razmerja. Ali je dovolj poskrbljeno za odpuščene delavce (bivalni pogoji, izplačila)? 1.5 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomskem delu smo si postavili nekatere predpostavke in omejitve. Predpostavljali smo, da so podatki in analize virov dovolj zanesljivi, zato jih ne bomo posebej preverjali ter da bomo iz analize primera lahko dobili dovolj zanesljive podatke. Nekateri vidiki (npr. tržni, lastniški) bodo zgolj omenjeni, ne bodo pa predmet podrobnih analiz. Obravnavali smo zgolj en primer, zato popolno posploševanje dobljenih rezultatov na vse primere ne bo mogoče. 1.6 Raziskovalne metode V diplomskem delu je uporabljen teoretični pristop, ki temelji na uporabi teoretičnih spoznanj ter spoznavanju posebnosti v povezavi z obravnavano temo. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabljali domačo strokovno literaturo, internetne vire ter članke z najnovejšimi ugotovitvami z vidika obravnavane teme. 2

11 V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabljali deskripcijsko metodo in komparativno metodo. Z njima smo opisali pojme, kot so stečaj, prisilna poravnava, upniki, dolžniki ter skušali ugotoviti, kakšne so podobnosti in razlike med stečajem in prisilno poravnavo. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili podjetje Vegrad d. d. Gradbeno industrijsko podjetje, ki se je soočalo s stečajem in prisilno poravnavo. O tem podjetju smo pridobili podatke o razlogih za stečaj in prisilno poravnavo podjetja. 3

12 2 PODJETJE V KRIZI 2.1 Neuspeh podjetij V literaturi o stečajih podjetij najdemo pojem neuspeh podjetja, ki ga ne smemo enačiti s pojmom neuspešnega poslovanja podjetja. Neuspešno poslovanje podjetja imamo v razmerah, ko je stopnja donosa na vloženi kapital z upoštevanjem stopnje tveganja občutno in stalno pod stopnjami donosa za podobna tveganja. Taka ekonomska situacija še ne pomeni, da mora podjetje prenehati s poslovanjem, saj bo odločitev za prenehanje poslovanja običajno temeljila na pričakovanih donosih in zmožnosti podjetja, da pokriva variabilne stroške. Podjetje sicer lahko ekonomsko neuspešno posluje vrsto let, vendar ker sprotno pokriva svoje obveznosti, to še ni neuspeh podjetja. S pojmom neuspeh podjetja se v ekonomski literaturi označuje takšno stanje podjetja, ki vodi do obveznih reorganizacij pred stečajem pod nadzorom in s pristankom upnikov, do stečajev in likvidacij (Žnidaršič Kranjc, 1993, str. 22). Po drugi strani pa raziskave mednarodnih institucij (IMD) kažejo, da je konkurenčnost slovenskega gospodarstva iz leta v leto slabša (Gomezelj Omerzel, 2008, str. 115). Predragi smo v primerjavi z drugimi državami in izzivi, s katerimi se soočamo v krizi. Ne gre torej upati, da bo v kratkem času stanje na našem trgu spet takšno, kot je bilo pred krizo. Vprašanje je torej, kakšne spremembe vpeljati v vaše podjetje, da bodo vaši poslovni rezultati tako dobri, kot so bili pred krizo, čeprav bo stanje na trgu še naprej takšno, kakršno je zdaj (Brezigar, 2011, str. 40). Zlasti nizka je stopnja znanja zaposlenih in managementa. Kar 70 % podjetij ni sposobnih sodelovati z akademskim raziskovalnim krogom in samo vsako četrto podjetje je inovativno (Možina in Kovač, 2006, str. 157). Po Tavčarju (2008, str. 79) sedanja uspešnost organizacij temelji na učinkovitem sprotnem izrabljanju nekaj izbranih, obstoječih zmožnosti programov, smeri delovanja. Za uspešnost organizacije v prihodnosti mora management nenehno snovati in reševati mnoge nove možnosti. Organizacija naj sproti kar najbolj učinkovito izrablja konkurenčne prednosti, ki jih ima zaradi obstoječih ključnih zmožnosti, vzporedno pa snuje in ob pravem času udejanja v novih proizvodnih nove ključne zmožnosti. V poglavju smo izpostavili pojem neuspeh podjetja, ki je pogosto razlog za neuspešno poslovanje podjetja, kar pa je lahko razlog za nastanek insolventnosti, katere posledica je lahko prisilna poravnava in stečaj. Da se podjetje izogne neuspešnemu poslovanju, mora organizacija razvijati in uporabljati svoje konkurenčne prednosti ter ima tako ključno prednost pred ostalimi podjetji. V praktičnem primeru bomo poskušali najti vzroke za neuspešnost podjetja in kako se z njimi spopadajo. 4

13 2.2 Nominalna in realna opredelitev krize V vsakodnevnih sporočilih, različnih strokovnih študijah in podjetniških gradivih pogosto zasledimo navedbe o naravnih nesrečah, raznovrstnih konfliktih, večjih ali manjših težavah podjetij, posameznih industrijskih ali storitvenih panog ali celo držav, ki se na tak ali drugačen način povezujejo s pojmom kriza. Kriza je dokaj pogosto uporabljena oznaka za težavne, nevarne in za prihodnost odločilne položaje, saj se nanaša na izredno široko področje naravnih, družbenih, ekonomskih in duševnih procesov (Dubrovski, 2004, str. 13). Naša nominalna (terminološka) in realna (vsebinska) opredelitev krize najprej na eni strani upošteva navedbe proučevanih avtorjev, na drugi strani pa tudi lastna stališča do koncepta organizacijske krize, kot jo razumemo v tem delu. Krizo najprej obravnavamo kot stanje, ki ogroža nadaljnji obstoj in razvoj organizacije. Do takšnega stanja pa je lahko privedel bodisi posamezen neugoden dogodek ali več hkratnih dogodkov ali pa je to stanje nastalo kot proces, v katerem so se začetne obvladljive motnje pojavljale vse pogosteje in intenzivneje. Kriza torej ni niti dogodek niti proces, temveč nujna posledica (Dubrovski, 2011, str. 29). 2.3 Kriza in njene značilnosti Kriza je dokaj pogosto uporabljena oznaka za težavne, nevarne in za prihodnost odločilne položaje, saj se nanaša na izredno široko področje naravnih, družbenih, ekonomskih in duševnih procesov (npr. politična kriza, gospodarska kriza, kriza vrednot, moralna kriza, itd.). V vsakdanjem jeziku ima kriza največkrat prevladujočo negativno konotacijo, saj jo povezujemo z najrazličnejšimi neprijetnostmi in težavami. Kriza ima lahko zelo različne razsežnosti. Z gospodarskega vidika lahko tako govorimo o svetovni gospodarski krizi, krizi sorodnih gospodarstev ali regije, narodnogospodarski krizi, panožni krizi in podjetniški (organizacijski) krizi. Tako kot gospodarske družbe lahko kriza, ceteris paribus, prizadene tudi negospodarske ustanove in podjetja. Kriza je s sodobnimi podjetji neločljivo povezana. Z naraščanjem kompleksnosti podjetij, ki so z različnimi družbenimi sferami interaktivno povezana, se možnosti nastanka krize le še povečujejo, pri čemer se tudi povečuje paleta vzrokov, ki do krize lahko pripelje. Z vidika managementa podjetja oziroma nosilcev poslovnih odločitev prinaša kriza izredne razmere, ki zaradi kritičnosti trenutka zahtevajo zelo hitro sprejemanje poslovnih odločitev, te pa morajo biti po možnosti čim bolj pravilne, saj ponavadi popravki niso mogoči. Časovni in odločevalski pritisk je v kontrastu z vzroki in potekom nastajanja krize, kar je običajno dolgoročnejši proces (Dubrovski, 2004, str ). 5

14 Management v podjetju je potemtakem neposredno soočen z naslednjimi značilnostmi izrednih razmer, ki zahtevajo drugačen pristop v vodenju podjetja, kot je to primer v normalnih razmerah: - Močno omejen razpoložljiv čas za odločanje. - Odločanje v razmerah, ki so presenetile ali celo šokirale. - Celotno dogajanje je pospešeno. - Omejena materialna in nematerialna sredstva, na katere se je mogoče pri izbiri ukrepov nasloniti. - Nenehno in nepričakovano pojavljanje vedno novih znakov in značilnosti krize. Iz omenjenih značilnosti torej izhaja, da je delovanje in vedenje organizacije v stanju krize drugačno od tistega, ki velja za obdobje načrtnega razvoja, zato pa morajo biti drugačne tudi metode in tehnike, ki jih management uporablja. Prav iz opisanih značilnosti kriznih razmer, v katerih se znajde management, izhajajo posebnosti vodenja podjetja v težavah, ki se tako razlikuje od»klasičnega«strateškega managementa. Krizni management je vsekakor bolj kratkoročno naravnan. Ko je treba pred razvojnimi cilji zagotoviti obstoj podjetja, so bolj poudarjene taktično operativne naloge, čeprav morajo tudi te biti del neke celotne strategije podjetja. Krizni management je torej poseben del sodobnega strateškega managementa, značilen za podjetje v resnih težavah, ko je treba pri vodenju upoštevati prej navedene značilnosti posebnih razmer. Zaradi vedno večje turbolentnosti notranjega in zunanjega okolja pa dejansko»klasični«management pridobiva vedno več značilnosti kriznega managementa (Dubrovski, 2004, str ). Po Malešiču (2004, str. 11) ima vsaka kriza specifične značilnosti, vse krize pa imajo tudi veliko skupnega. V krizi odločevalci na različnih vladnih ravneh zaznajo ogrožanje temeljnih vrednot in norm ali pa ogrožanje njihovega položaja vodilnih javnih uslužbencev. Kriza ponuja omejen čas za oblikovanje politike in sprejemanje odločitev. In navsezadnje, kriza postavlja odločevalce pod velik stres in jih prisili, da sprejemajo odločitve v negotovih razmerah, v katerih dogodki prehitevajo drug drugega. Kriza na splošno ne prinaša nič dobrega. Kriza pomeni veliko sprememb in posledic tako za podjetje in zaposlene v njem. Pri obvladovanju krize v podjetju ima ključno vlogo strateški management, ki išče rešitve za izhod iz krize, prav tako mora manager imeti takšne lastnosti, da v času krize sprejme poslovno pravilno odločitev, saj spreminjanje te odločitve ni mogoče. 2.4 Najpogostejši ukrepi za obvladovanje krize Vedeti moramo, kje iskati potencialne krize in to je prvi korak pri obvladovanju krize. Naslednja naloga je sistematično iskanje notranjih vzrokov, ki bi lahko pripeljali do večjih težav v prihodnosti. Nekateri bodo predstavljali dražja tveganja kot drugi. Nekateri bodo imeli večjo verjetnost, da se pojavijo. Ne smemo biti zaskrbljeni o obsegu in verjetnosti različnih 6

15 tveganj. Trenutno naredimo seznam stvari, ki bi lahko privedle do velikih težav (Crisis Mananagement, 2004, str. 12). Glede na to, da je kriza takšno stanje, ki neposredno ogroža nadaljnji razvoj podjetja, tega stanja ne bo mogoče odpraviti zgolj z manjšimi modifikacijami v strukturah in procesih, saj bodo za zaustavitev negativnih trendov potrebni radikalni, pogosto tudi zelo boleči ukrepi. Pri pripravi in izvedbi ukrepov, ki so v akutni krizi najprej kratkoročni (takojšnji), je treba vendarle upoštevati tudi dolgoročni vidik, saj končni namen sanacije ni zgolj zaustavitev negativnih gibanj (akutne krize), temveč preživetje in nadaljnji razvoj organizacije (Dubrovski, 2011, str. 150). Dubrovski v knjigi Razsežnosti kriznega managementa navaja najbolj pogoste ukrepe po posameznih področjih. Ti ukrepi bodo prikazani v preglednici 1. Preglednica 2.1: Pogosti ukrepi v obvladovanju krize po posameznih področjih UKREPI NA PODROČJU MANAGEMENTA IN NAČINA DELOVANJA Zamenjava vodstva in nastavitev kriznega managementa Začasno centralizirano vodenje Spremenjena organiziranost podjetja Učinkovito krizno komuniciranje Vir: Dubrovski, UKREPI NA PODROČJU PRIHODKOV Zaustavitev padanja prodaje ali povečanje prodaje Selekcija ponudbenega programa Zvišanje ali zmanjšanje cen ter preoblikovanje drugih prodajnih pogoje UKREPI NA PODROČJU FINANCIRANJA Zagotavljanje kratkoročne likvidnosti in zadostne plačilne sposobnosti Preoblikovanje tujih virov financiranja Urejanje področja lastnega (notranjega) financiranja UKREPI NA PODROČJU ODHODKOV Obvladovanje stroškov Izboljšanje učinkovitosti operativnega delovanja UKREPI NA PODROČJU ZAPOSLENIH Zmanjšanje števila zaposlenih ali povečanje produktivnosti Zamenjave na srednjem in nižjem managementu Pridobitev novih sodelavcev 7

16 Najbolj pogost ukrep na področju zaposlenih je zmanjšanje števila le-teh. Zato se bomo nekoliko bolj osredotočili na to področje, ker se nam zdi, da se podjetja za ta ukrep odločijo, ker je to za njih enostaven način, ki naj bi vodil do boljših rezultatov v primeru krize. V procesu zdravljenja krize pa bodo zaposleni največkrat objekt njenega razreševanja, saj je zmanjšanje števila zaposlenih in obsega zaposlovanja (t. i. downsizing) eden najbolj pogostih ukrepov zdravljenja krize. Takšen pristop se največkrat opredeljuje kot»trd«, saj zaposlene obravnava le kot eno izmed vseh razpoložljivih materialnih in nematerialnih sredstev v podjetju. Downsizing je za zaposlene (in management) zelo neprijetna metoda, velikokrat povezana s padcem morale, produktivnosti, zaupanja, odhodom najboljših (t. i. negativna kadrovska selekcija), zmanjšanjem lojalnosti, izgubo nadzora, osebnimi krizami, izgubo skupnega znanja in skupne organizacijske klime (Dubrovski, 2011, str ). Delavci, ki so ostali v podjetju, imajo občutek krivde. Razmišljajo o odpuščenih kolegih ter na kakšen način so oni ostali v podjetju in zakaj so drugi odšli. Takšen občutek lahko vodi do manjše produktivnosti zaposlenega, nezaupanja in nenazadnje lahko ta zaposleni poda odpoved. Po Dubrovskem (2011, str. 183) je odpuščanje zaposlenih izjemno zahtevna naloga managementa, ki se je le-ta želi na vsak način ogniti, saj je povezana z velikimi neprijetnostmi, konflikti, osebnimi težavami itn., zato mora odpuščanje potekati sistematično in načrtno z veliko mero respektivnosti in dostojanstva do zaposlenih, ki so postali žrtev radikalne prenove ali nezmožnosti managementa za pridobivanje novih poslov. Odpuščenim je treba ponuditi vse razpoložljive informacije o možnostih uveljavljanja pravic za brezposelne osebe ali o novih zaposlitvah. V proučevanem primeru Vegrad bomo pokazali, da vodilni v podjetju na začetku niso poskrbeli za zaposlene oziroma jim niso pokazali spoštovanja. Ker so zaposleni večinoma državljani Bosne in Hercegovine jim niso ponudili vseh informacij, kako ukrepati v primeru brezposelnosti. Šele po nekaj mesecih so le dobili nekaj denarja iz Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije. 2.5 Razreševanje kriz v primerih insolvenčnih postopkov Insolvenčni postopki in insolvenčno pravo Če v podjetju stanja akutne krize, katere posledice se močno odražajo na finančnem področju, ni mogoče odpraviti z radikalnimi spremembami v poslovanju in izvensodnimi dogovori z upniki o odpisu, odlogu ali zmanjšanju, ima podjetje vendarle še možnost sodnega varstva oziroma uporabe določil sodnih insolvenčnih postopkov, med katere spadajo stečajni postopek, postopek prisilne poravnave in postopek sodne likvidacije. 8

17 Značilnost insolvenčnih postopkov, ki so velikokrat zadnji izhod iz akutne krize in v katerih sodelujejo pristojna nacionalna sodišča, je prisotnost posebnega insolvenčnega prava, ki ga morajo udeleženci dobro poznati in ustrezno upoštevati. Na področju pravnih disciplin, ki so povezane z insolvenčnimi sodnimi postopki, je mogoče razlikovati med stečajnim pravom in insolvenčnim pravom. Namen stečajnega prava je predvsem v oblikovanju pravno določenih postopkov in metod, s katerimi naj bi se v procesu unovčevanja in razdelitve stečajne mase oziroma premoženja stečajnega dolžnika zagotovilo čim večje poplačilo upnikov. Stečajno pravo zajema tudi postopek prisilne poravnave, ki pa sam po sebi še ne pomeni prenehanja poslovanja dolžnika. Insolvenčno pravo ne pomeni izigravanja upnikov ali slabšanja njihovega položaja, ampak ponovno oživitev podjetniških potencialov propadlega podjetja, kar ni v interesu samo dolžnika, ampak upnikov, ki na osnovi sanacije podjetja lahko zagotovijo boljše možnosti poplačila in še nadaljnjega sodelovanja (Dubrovski, 2011, str ). Pravni vidik insolvenčnih postopkov v Sloveniji je neposredno urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (od leta 2008), posredno pa v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) (od leta 1993 naprej) in Zakonu o delovnih razmerjih (od 2003 naprej). Postopkom zaradi insolventnosti so skupna tri temeljna načela: načelo enakega obravnavanja upnikov, načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in načelo hitrosti postopka (Dubrovski, 2011, str ). Za uspešno ozdravitev ima ključno vlogo management (stari ali novi) in upravitelj, ki v postopkih poravnave aktivno sodelujejo pri oblikovanju predloga insolvenčnega načrta in ki morajo v vsakem primeru delovati po načelih kriznega managementa, posledično pa to pomeni, da morajo imeti znanja, veščine in izkušnje (kompetence), primerne za reševanje najzahtevnejših poslovnih problemov z upoštevanjem obveznih zakonskih okvirov, na drugi strani pa so njihove nagrade temu primerne (Dubrovski, 2011, str. 199). 9

18 Preglednica 2.2: Prednosti in slabosti stečajnega (insolvenčnega) upravitelja kot kriznega managerja PREDNOSTI - Ni se treba ukvarjati s preteklostjo, saj to področje ureja stečajni zakon. - Očiščeno delovanje le z zdravim poslovnim jedrom in optimalnim številom zaposlenih. - Ker so druge možnosti še slabše, pričakovanja niso velika, pritiski pa manjši. - Namesto nadzornih in upravljalskih organov (nadzorni svet, skupščina) je treba upoštevati navodila stečajnega sodišča in priporočila upniškega odbora. - Lažje razreševanje spornih položajev. SLABOSTI - Poslovne pristojnosti so omejene, saj je o vseh pomembnih zadevah pomemben sklep ali soglasje stečajnega sodišča ali upniškega odbora. - Vodenje postopkov v smeri nadaljevanja dejavnosti ni stimulirano. - Velika osebna odgovornost proti relativno nizki nagradi. - Težave pri nadaljevanju dejavnosti, ker upniki preslabo poznajo insolvenčno pravo. - Stečajni upravitelj se nahaja v središču ekstremno konfliktnih interesov med udeleženci. Vir: Dubrovski, Kriza v podjetju se odraža predvsem na finančnem področju. Če podjetju ne uspe obvladati krizno situacijo z izvensodnimi dogovori, se lahko odloči za stečajni postopek, postopek prisilne poravnave in postopek sodne likvidacije. Insolvenčne postopke ureja insolvenčno pravo. Pravni vidiki insolvenčnih postopkov so zbrani v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je v veljavi od leta Za uspešno obvladovanje krize so ključni managerji, ki s svojim znanjem, veščinami in izkušnjami sprejemajo takšne odločitve, ki so v prid podjetju Stečaj kot oblika razreševanja kriz v podjetjih Stečaj podjetja je v razvitih gospodarstvih že dolgo časa (v zadnjem obdobju tudi v Sloveniji) povsem naraven in razvojno gledano zakonit pojav, ki nastane takrat, ko podjetja z vsemi drugimi ukrepi ni bilo mogoče ubraniti pred učinki akutne krize. V Sloveniji pa je bilo v zadnjih letih v povprečju objavljenih okoli 300 začetih stečajev in likvidacij. Oceniti je mogoče, da v svetu dnevno zaide v stečaj podjetij, vendar jih vsaj toliko tudi nastane menjava tržnih udeležencev. Ker je stečaj oblika izhoda podjetja iz krize in je torej s krizo neposredno povezan, so potem takem vzroki za stečaj tisti, ki so pripeljali podjetje v krizni položaj. K temu pa je treba dodati 10

19 še tiste, ki so učinkovali v zadnjem faznem procesu od nastopa krize do stečaja, kamor največkrat uvrščamo (Dubrovski, 2004, str. 144) : - Nerazrešljive konflikte med interesi udeležencev podjetja, - nepripravljenost upnikov, da finančno podprejo potrebe dolžnika, - nesposobnost upnika in dolžnika, da bi sama razrešila njuno razmerje, - nezmožnost izterjati plačila, - stavke in druge oblike prekinitve dela. Stečaj podjetij je že dolgo časa stalen proces podjetij, ki niso našli drugega izhoda iz krize. Je neposredno povezan s krizo, saj vzroki le-te pripeljejo podjetje v takšno situacijo, da ne vidijo več izhoda. Vzroki za stečaj so lahko konflikti med udeleženci, nezmožnost izterjati plačila ter stavke Zdravljenje kriz s prisilno poravnavo Po Dubrovskem (2004, str. 159) se postopek prisilne poravnave za razliko od stečajnega postopka vedno začne na predlog podjetja v težavah (dolžnika). Če so v predlogu vse predpisane sestavine, poravnalni svet pristojnega sodišča izda sklep, s katerim se postopek začne. Z začetkom postopka začnejo teči pravne posledice, ki praktično pomenijo to, da se na ta dan zamrznejo stare obveznosti, ki jih podjetju začasno ni treba plačati, medtem ko morajo biti obveznosti iz tekočega poslovanja tekoče poravnane. Z odložitvijo starih bremen lahko podjetje v težavah»zajame sapo«. Po Dubrovskem (2011, str. 215) se je v praksi pokazalo, da podjetja navkljub izpeljani in sodno potrjeni prisilni poravnavi zelo težko izidejo iz krize, če: - Nimajo realnih možnosti v relativno kratkem času pridobiti likvidna sredstva iz odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja (dezinvestiranja), - med metodami finančnega prestrukturiranja ne pride do odpisa pretežnega dela obveznosti oziroma njihove konverzije v lastniške deleže (dokapitalizacija), - podjetje ne sklene dogovora o daljšem poplačilu ločitvenih upnikov, ki imajo zakonsko možnost, da takoj po potrditvi prisilne poravnave zahtevajo od dolžnika poplačilo njihovih terjatev v celoti, - postopek prisilne poravnave in odpravljanja krize ne vodi dovolj usposobljen management, - nimajo zdravega poslovnega jedra. Zakonska ureditev klasične prisilne poravnave ima v slovenskem poslovnem in pravnem okolju precej resnih pomanjkljivosti, ki se največkrat kažejo v tem, da (Dubrovski, 2011, str. 214): - V prevladujočem številu primerov pomeni zgolj kratkoročno reševanje likvidnostnega položaja podjetja, ne pa tudi celovite sanacije in obvladovanja krize, kar naj bi bil osnovni namen tega rehabilitacijskega postopka, na ta način pa največ izgubijo upniki. 11

20 - Niso redke zlorabe tega inštituta z namenom zgolj preprečitve stečajnega postopka, ki ga je za dolžnika predlagal upnik, saj ima postopek prisilne poravnave prednost pred stečajem, ne da bi bil v tem primeru v središču pozornosti verodostojen in realistični sanacijski program. - Prisilna poravnava je dokaj drag, zapleten in zelo zahteven postopek, ki ga v podrobnostih in v izvajanju ovirajo še ponekod nejasna zakonska določila, zato ni presenetljivo, da pri posameznih vprašanjih ne prihaja do povsem poenotene prakse, kar po nepotrebnem otežuje priprave in izvedbo tega sicer prvenstveno sanacijskega postopka. - Postopek prisilne poravnave in odpravljanja krize ne vodi dovolj usposobljen management, upravitelj pa ima zgolj nadzorstveno funkcijo in ne pripravlja oziroma predlaga načrta finančnega prestrukturiranja (to je v izključni pristojnosti dolžnika). Preden se podjetje odloči za stečaj, se lahko reši s prisilno poravnavo, v tem primeru podjetju začasno ni potrebno poravnati zapadlih terjatev, vendar tekoče obveznosti morajo biti poravnane. Kljub uspešno izvedeni prisilni poravnani podjetje težko uide iz krizne situacije, kar je lahko vzrok v managementu ali pa gre predvsem za kratkoročno rešeno situacijo Normativna ureditev in sodna praksa Odpravljanju kriz v okviru stečajnega postopka ali prisilne poravnave nista naklonjeni niti normativna ureditev niti sodna praksa, kar se kaže v tem, da se tovrstni postopki obravnavajo v zakonodaji le površno, da se predsanacijski preizkusi ne izvajajo in da sploh ni razvito insolvenčno pravo. Zaradi pretrganja utečenih poslovnih odnosov je lahko stečaj oblika dejansko najslabšega poplačila upnikov, saj le-ti dobijo poplačan le del svojih terjatev. Ker pa hkrati v gospodarskem sistemu s stečajem preneha obstajati pravna oseba podjetje, ima njegov propad še druge škodljive posledice za državo (delavci kot novo socialno breme, izpad proračunskih prihodkov, izpad uporabnikov tekočih sredstev različnih državnih institucij itn.), delavce (prekinitev delovnih razmerij, nekaterim za vedno) in poslovne partnerje (izpad prometa). Poseben problem v slovenski gospodarski praksi je tudi t. i. predstečajna izčrpanost podjetja, ko se stečajni postopki uvajajo relativno pozno. V velikem številu primerov podjetje že dalj časa ne posluje več, aktivno zaposlenih v podjetju ni več, osnovna sredstva so razprodana, obstajajo le še neizterjane terjatve, transakcijski račun je že nekaj časa neprekinjeno blokiran, posli se več ne odvijajo, poslovna dokumentacija je pomanjkljiva ali celo uničena, zato je takšno podjetje»klinično mrtvo«. Razlog za relativno pozno uvajanje stečajnega postopka je ob dolgotrajnem sodnem postopku tudi neobstoj odgovornosti in sankcioniranja managementa za ukrepanje v primerih insolventnosti in prezadolženosti. Namen zakonskih določil o nujnosti izvajanja določenih ukrepov ob nastanku insolventnosti je bil varstvo družbe kot tudi varstvo upnikov in lastnikov. Žal pa ta dolžnost managementa ni bila neposredno sankcionirana, zato se je tudi redko izvajala (posredno je lahko kaznivo dejanje šele, če se 12

21 izkaže, da je imelo omenjeno ravnanje za posledico neenakomerno poplačilo upnikov). (Dubrovski, 2011, str ). Problem pri stečajnem postopku in postopku prisilne poravnave je v tem, da sta v zakonu površno obravnavana in na tem področju so potrebne spremembe. Drug problem je predstečajna izčrpanost podjetja, ki se pokaže takrat, ko se uvede stečajni postopek, podjetje nima nobenih razpoložljivih sredstev, vendar vseeno posluje normalno, naprej. 2.6 Vpliv krize na zaposlovanje tujih delavcev Po Malečiču (2010, str. 6) so mednarodne migracije povezane zlasti z mednarodno mobilnostjo proizvodnega dejavnika dela. To pomeni, da jih moramo povezati z zaposlovanjem in delom tujcev na trgu dela, v konkretnem primeru pri nas. Slovenija si je po osamosvojitvi nabrala bogate izkušnje pri regulaciji dela in zaposlovanja tujih delavcev na svojem trgu dela. V zadnjih letih je doživela tudi zelo hitro rast in še do nedavnega nepredstavljivo število tujih delavcev, ki so večinoma začasno prišli v našo državo. V letu 2010 so bile v povprečju registrirane brezposelne osebe, kar je oseb (16, 4 %) več kot leta V povprečju se je število registriranih brezposelnih oseb povečalo na vseh izobraževalnih ravneh, v vseh starostnih razredih ter po obeh spolih (UMAR, 2011, str. 31). Na Zavodu RS za zaposlovanje (2011, str. 8) trdijo, da je gradbeništvo tretja največja dejavnost po številu zaposlenih. Vrhunec dejavnosti je bil v letu 2008, ko je bilo v gradbeništvu zaposlenih 88 tisoč oseb, to število pa se je v času gospodarske krize naglo zmanjševalo in je bilo v letu 2011 na podobni ravni kot v letu Vrednost opravljenih gradbenih del se zmanjšuje, čemur so delodajalci prilagodili tudi število zaposlenih. V začetku krize so to storili večinoma z nepodaljševanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas ter odpuščanjem trajno presežnih delavcev, konec leta 2010 in v letu 2011 pa se je zgodilo nekaj odmevnejših stečajev velikih gradbincev ( npr. Vegrad in SCT). Zaposlovanje tujcev je naraščalo v letih gospodarskega razcveta. Nezadostno število oz. nezainteresiranost domačih iskalcev zaposlitve, predvsem za slabše plačana delovna mesta, ki so pogosto še fizično naporna, z neobičajnih urnikom dela, je delodajalce prisililo, da iščejo delavce tudi v drugih državah. Vrhunec zaposlovanja tujcev predstavlja leto 2008, ko je Zavod izdal več kot 82 tisoč delovnih dovoljenj, za delodajalce iz gradbeništva skoraj 46 tisoč oz. 46,3% od vseh. Po tem letu se je število izdanih dovoljenj zmanjševalo, v letu 2010 je bilo izdanih 38 tisoč dovoljenj, za gradbeništvo dobrih 12 tisoč oz. 27, 3 % (Zavod RS za zaposlovanje, 2011, str. 8). Slovenija je dolgo veljala kot država, kjer imajo tuji delavci boljše možnost za življenje. Delavci množično prihajajo v našo državo predvsem zaradi zaposlitve, ki bi jim omogočila 13

22 napredek in boljše življenje. Čeprav se razmere v gospodarstvu slabšajo, to ni vplivalo na delodajalce, ki zaposlujejo predvsem tujo delavno silo, medtem ko je brezposelnost v Sloveniji velika. 14

23 3 STEČAJ 3.1 Opredelitev stečaja Stečaj je eden od insolventnih postopkov, ki je obravnavan v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov ter je tudi dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega (Sevšek, 2005, str. 17). Tega lahko predlagajo upniki ali sam dolžnik, kadar ugotovijo, da je zaradi časovno daljše plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti nadaljevanje dolžnikovega poslovanja v nespremenjenem obsegu škodljivo, ker se z njim zmanjšuje dolžnikovo premoženje in s tem tudi možnost upnikov za poplačilo njihovih terjatev pa tudi poplačilo družbenikov iz ostanka stečajne mase. Namen uvedbe stečajnega postopka je torej predvsem poplačilo upnikov pa tudi dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str. 85). 3.2 Razlogi za stečaj Formalnopravno so lahko razlogi za začetek stečajnega postopka trije: - insolventnost (plačilna nesposobnost), - prezadolženost, - kapitalska neustreznost. Začetek stečajnega postopka je mogoče predlagati tako zaradi dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti kot tudi zaradi njegove prezadolženosti. Navedena stečajna razloga nista kumulativna, kar pomeni, da je stečajni postopek nad dolžnikom mogoče opraviti tudi, če je podan samo eden od njiju (Volk, 2004, str. 517). Plačilna nesposobnost je v slovenskem pravu tradicionalen stečajni razlog ter je kot taka splošni, temeljni ter redni stečajni razlog tudi v novem slovenskem pravu. Plačilna nesposobnost je splošni stečajni razlog zato, ker velja za vse kategorije stečajnih dolžnikov; temeljni zato, ker je na njem zgrajen sistem stečajnega postopka (na njem temelji), redni pa zato, ker se stečajni postopki praviloma začenjajo in vodijo prav zaradi tega razloga. 15

24 Insolventnost se opredeljuje ponavadi kot tako ekonomsko-finančno stanje dolžnika, v katerem ta trajneje ni sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti. Je torej finančni položaj dolžnika, v katerem ta dalj časa iz tekočih prilivov (denarnih in drugih likvidnih sredstev) ni sposoben poravnati svojih tekočih zapadlih obveznosti. Za oceno insolventnosti ni potrebno, da bi upnik resno zahteval poplačilo svojih terjatev (npr. z opominom ali tožbo) (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str ). Plačilne nesposobnosti se tudi ne sme enačiti z namernim neizpolnjevanjem obveznosti, saj plačilna nesposobnost temelji na nesposobnosti dolžnika, da izpolni tisto, kar je dolžan, namerno neizpolnjevanje pa temelji na dolžnikovi volji, da obveznost ne poravna, čeprav bi to lahko storil. Kriterij presojanja plačilne nesposobnosti je torej objektivne narave, za presojanje namernega neizpolnjevanja pa je subjektivne (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str ). ZPPSL (Ur. l. RS, št. 67/1993) glede obsega zapadlih obveznosti nič ne določa, iz česar lahko sklepamo, da za uvedbo stečajnega postopka zadostuje že nezmožnost izpolnitve zelo majhnega dela obveznosti (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str ). Prezadolženost kot stečajni razlog pride v poštev le pri pravnih osebah. ZPPSL (Ur. l. RS, št. 67/1993) definicije prezadolženost ne daje, tako da se je na podlagi teorije oblikovalo stališče, da je prezadolženost podana, kadar premoženje (aktiva) dolžnika ne pokriva njegovih obveznosti, pri čemer ni bistveno, ali so obveznosti dospele ali ne. Prezadolženost je torej podana takrat, kadar so dolžnikove obveznosti večje od njegovega premoženja. Le-to se da ugotoviti iz podatkov iz bilance stanja (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str ). Insolventnost in prezadolženost sta torej dva stečajna razloga, ki sta lahko podana istočasno, velja pa, da nista v razmerju vzroka in posledice, saj vse dokler dolžnik lahko najame kredit, insolventnost ni podana. Torej vse dotlej, dokler dolžnik najame kredit, je težko govoriti o njegovi insolventnosti, v praksi pa se insolventnost ocenjuje prav skozi oceno možnosti dolžnika, da lahko najame kredit ali ne. Insolventen je tako tisti dolžnik, ki ne uživa kreditne sposobnosti (ni sposoben najeti kredita) ter nima premoženja za sprotno kritje njegovih pasiv, čeprav je za insolventnost sicer nepomembno, ali dolžnikova pasiva presega njegovo aktivo (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str ). Kapitalska neustreznost je finančni položaj, ko podjetje nima ustreznega kapitala glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, in glede na tveganja, katerim je pri tem izpostavljeno. Obseg dejanskega kapitala podjetja je torej manjši od obsega potrebnega kapitala. Domneva se, da je kapitalska neustreznost nastopila, če izguba tekočega leta skupaj z nepokritimi izgubami minulih let znaša polovico osnovnega kapitala družbe (Dubrovski, 2004, str ). 16

25 3.3 Organi stečajnega postopka Organi v stečajnem postopku so sodišče (sodnik ali sodnica posameznik), stečajni upravitelj in upniški odbor. Po ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 126/2007) ima sodnik ali sodnica (posameznik) naslednje naloge: - Odloča o preizkusu terjatev (69. člen). - Odloča o številu članov upniškega odbora (79. člen). - Sodnik ali sodnica, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (101. člen). - Imenovanje in razreševanje upravitelja (116. člen in119. člen). - Izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka (239. člen). - Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem (243. člen). - Določi načrt poteka stečajnega postopka na predlog upravitelja (321. člen). - S sklepom o končanju stečajnega postopka sodišče odloči, da se stečajni postopek konča (376. člen). Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatve ter ločitvenih in izločitvenih pravic, pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika, pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase, pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka in pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 97. člen). Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 98. člen). Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako in ne sme omogočiti in dopustiti, da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 98. člen). Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljane funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije. 17

26 Naloge stečajnega upravitelja po ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 126/2007): - Za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka (99. člen). - Davčnemu organu mora sestaviti in predložiti davčni obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka z vsebino (291. člen). - V štirih mesecih po začetku stečajnega postopka pripraviti otvoritveno bilanco po stanju na dan začetka stečajnega postopka (291. člen). - Mesečno mora poročati o poslovanju stečajnega dolžnika in poteku prodaje premoženja stečajnega dolžnika (318. člen). - Če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen, mora upravitelj objaviti nezavezujoče zbiranje ponudb ali opraviti druga dejanja za pridobitev informacij (328. člen). - V 3 delovnih dneh sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev (70. člen). - V stečajnem postopku mora ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev (72. člen). - Upravitelj mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze stečajnega dolžnika v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih določajo računovodski standardi (290. člen). Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 76. člen). Upniški odbor je treba oblikovati v postopku prisilne poravnave, v stečajnem postopku, če oblikovanje upniškega odbora zahtevajo upniki (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 77. člen). Število članov upniškega odbora določi sodišče. Število članov upniškega odbora mora biti liho in ne sme biti manjše od tri, razen če je število upnikov manjše kot tri ter ne večje kot enajst(zfppipp, Ur. l. RS, št. 126/2007, 79. člen). Vsak član upniškega odbora ima en glas (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 90. člen). Člani upniškega odbora na prvi seji upniškega odbora med seboj izvolijo predsednika (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 91. člen). Po ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 126/2007, 87. člen) so naloge upniškega odbora: - Odloča o mnenju in soglasju o zadevah, določenih z zakonom. - Obravnava poročila, ki jih mora v skladu z zakonom predložiti upravitelj. - Izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom. Po Horvatu (2008, str. 21) pa upniški odbor obravnava poročila stečajnega upravitelja o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase. 18

27 3.4 Uvedba in začetek stečajnega postopka ZPPSL (Ur. l. RS, št. 67/1993) ohranja razlikovanje med uvedbo in začetkom stečajnega postopka. Uvedba se nanaša na predhodni postopek, začetek pa na glavni stečajni postopek, ko nastopijo tudi vse pravne posledice (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str. 114). Predhodni postopek se začne z vložitvijo pisnega predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upravičen predlagatelj: dolžnik, upnik ali pa osebno odgovorni družbenik oziroma ga vložijo subjekti, ki so ga dolžni vložiti. Z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka se stečajni postopek uvede in traja vse dotlej, dokler sodišče ne izda sklepa, s katerim odloči o začetku stečajnega postopka oziroma predlog zavrne, ob pogoju, da so izpolnjene vse procesne oziroma formalnopravne ter materialnopravne predpostavke stečajnega postopka. Vendar pa vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ne učinkuje na pravno in poslovno sposobnost dolžnika, prav tako pa nima nobenega vpliva na terjatve upnikov. Vloga sodišča je v tej fazi omejena le na ugotavljanje, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek stečajnega postopka oziroma določanjem predujma za kritje stroškov postopka in podobno. Druga faza, torej faza stečajnega postopka, pa nastopi le, če sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se stečajni postopek začne. Šele z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, s katerim sodišče meritorno odloči o predlogu upravičenega predlagatelja, je v procesnem smislu treba šteti, da je stečajni postopek začet. Takrat šele nastopijo pravne posledice začetka stečajnega postopka (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str. 115). Predlagatelju in dolžniku se sklep vroči (ne pa nabije na oglasno desko), upniki pa se obvestijo o začetku stečajnega postopka z oklicem (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str. 120). 3.5 Pravne posledice stečajnega postopka Bistvene pravne posledice začetka stečajnega postopka so omejitve dolžnikove pravne in poslovne sposobnosti, omejitve pravic in pooblastil poslovodnih organov, organov upravljanja in zastopnikov ter pravic upravljanja osebno odgovornega dolžnika, kar vse preide na stečajnega upravitelja. Prenehajo delovna razmerja in oblikuje se stečajna masa. Stečajno maso opredeljuje 104. člen ZPPSL (Ur. l. RS, št. 67/1993) in se oblikuje z dnem začetka stečajnega postopka. V stečajno maso spada celotno premoženje dolžnika, tudi iz tujine. V primeru, da se opravi stečaj nad osebno družbo, gre v stečajno maso tudi premoženje osebno odgovornega družbenika, razen stvari in prejemkov, ki so potrebni za osebno rabo družbenika in njegovega gospodinjstva. Če osebno odgovorni družbenik ali podjetnik posameznik izkažeta, da bodo upniki v celoti poplačani iz premoženja družbe, njuno osebno premoženje ne gre v stečajno maso. 19

28 Z dnem začetka stečajnega postopka se prenesejo vsa pooblastila za vodenje in zastopanje dolžnika na stečajnega upravitelja, kar pomeni, da prenehajo vse funkcije organov opravljanja dolžnika. Dolžnikovi računi se blokirajo na osnovo obvestila stečajnega upravitelja. Le-ta odpre nov račun, kamor se prenesejo vsa sredstva iz blokiranih dolžnikovih računov in iz katerega se nadaljuje poslovanje. Poslovanje se nadaljuje pod istim imenom, le da je v nazivu pripisana beseda»v stečaju«ter številka na novo odprtega računa (Malovrh, 2006, str. 18). Po Dubrovskem (2004, str. 148) se lahko stečajni postopek zaključi s prodajo premoženja, prodajo pravne osebe in prisilno poravnano. Pri prodaji premoženja gre za to, da podjetje preneha obstajati, njegovo premoženje se razproda in podjetje se kot pravna oseba izbriše iz registra podjetij. Pri prodaji pravne osebe se podjetje po aktivni strani brez obveznosti proda kot pravna oseba, običajno z znano blagovno znamko, stečajni postopek se vodi naprej do stečajne mase pridobljene kupnine in poslovanje podjetja se nadaljuje pod drugim lastništvom. Pri prisilni poravnavi se podjetje, ki je zašlo v stečajni postopek, vrne med normalne družbe. 3.6 Delavci in njihove pravice Kot pravna posledica začetka stečajnega postopka je prenehanje delovnih razmerij pri dolžniku zaposlenih delavcev. V stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka oziroma likvidacije pri delodajalcu postalo nepotrebno (Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007, 103. člen). Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čimprej obvestiti sindikate pri delodajalcu (Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007, prvi odstavek 97. člena). Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, je upravičen do odpravnine, tako kot delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih. Pravno podlago za izplačilo odpravnine predstavlja tudi Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu (Gale Robežnik in Kruhar Puc, 2005, str. 225). Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, ali v primeru potrjene prisilne poravnave, imajo pravico do odpravnine (Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007, 107. člen). Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga 20

Državni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15224113* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (120

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./ okt. 30.11./ nov. 31.12./ dec.

More information

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o

More information

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,

Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o

More information

SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež

SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, 28. 1. 2016 MILENA Černilogar Radež Umestitev KZS v sistem Na nacionalni ravni KZS je soustanoviteljica in članica OKS-ZŠZ

More information

36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj

36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj 36. mednarodni plavalni miting Ilirija 2 16 7. maj Kopališče Kolezija Swimming pool Kolezija DATUM / DATE: sobota: 07. maj 2016 / saturday: 07 th of may 2016 KRAJ / PLACE: kopališče Kolezija, Gunduličeva

More information

THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2

THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2 44 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 44 50 (2010) Goran Vučković* 1 Nic James 2 THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH

More information

Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba

Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba MANAGING STATE ROADS Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad. Direkcija Republike Slovenije za ceste Omrežje državnih cest Zakaj: Splošna zahteva

More information

Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o.

Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Telemach Mobil d.o.o. Stran 1 od 9 Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Oblike veleprodajnega

More information

RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.

RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony. RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.si 1. Stranke Pritožnik: Hasbro, Inc., 1027 Newport Avenue,

More information

CFO zajtrk. Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar Deloitte Slovenija

CFO zajtrk. Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar Deloitte Slovenija CFO zajtrk Srebrni salon, Grand hotel Union Ljubljana, 10. februar 2016 Anketa finančnih direktorjev Srednje Evrope Slovenija: Optimizem se nadaljuje Predstavitev rezultatov: Barbara Žibret Kralj, Partner,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Bijuklić Organizacijska kultura, struktura in organizacijsko okolje kot dejavniki inovativnosti organizacij v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2014

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.9.2014 COM(2014) 550 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013

More information

IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA

IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA Kandidatka: Gordana Mrkonjič Naslov: Šalek 89, 3320 Velenje Študentka

More information

JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA

JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA Ljubljana, julij 2007 JURE KARAS IZJAVA Študent JURE KARAS izjavljam, da sem

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2.

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

More information

DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY

DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY Kandidatka: Violeta Novak Študentka rednega študija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Merjenje vpliva gospodarske krize na razvoj slovenskega turizma z metodo indeksa turističnega zaupanja Ljubljana, september 2009 KIR KUŠČER IZJAVA

More information

Turizem v številkah Tourism in Numbers

Turizem v številkah Tourism in Numbers Turizem v številkah 2002-2012 Tourism in Numbers 2002-2012 Vsebina Index 1. Uvod Introduction 5 2. Nastanitve Accommodation Facilities 7 3. Prihodi in prenočitve Arrivals and Overnight Stays 17 4. Povprečna

More information

MENICA KOT INSTRUMENT ZAVAROVANJA BANČNIH TERJATEV

MENICA KOT INSTRUMENT ZAVAROVANJA BANČNIH TERJATEV B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar MENICA KOT INSTRUMENT ZAVAROVANJA BANČNIH TERJATEV Mentor: Matej Herlec, univ. dipl. ekon. Lektor: Nives Križnar, prof. Kandidat: Melita Jevšek Kranj,

More information

SODBA SODIŠČA (drugi senat) z dne 20. septembra 2017(*)

SODBA SODIŠČA (drugi senat) z dne 20. septembra 2017(*) SODBA SODIŠČA (drugi senat) z dne 20. septembra 2017(*) Predhodno odločanje Varstvo potrošnikov Direktiva 93/13/EGS Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah Člen 3(1) in člen 4(2) Presoja nepoštenosti

More information

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Darja JERNEJ Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA DIPLOMSKO

More information

UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI

UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ: PROJEKTNI MANAGEMENT SPECIALISTIČNO DELO UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Ljubljana, september 2006

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N18124121* 6. razred ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Sreda, 9. maj 2018 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali

More information

SYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS

SYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS 85-91 D. Topolšek, M. Lipiènik: System Dynamic Model of Measures for Reducing the Number of Road Accidents Due to Wrong-Way... DARJA TOPOLŠEK, M.Sc. E-mail: darja.topolsek@uni-mb.si MARTIN LIPIÈNIK, Ph.D.

More information

Z A P I S N I K. 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije

Z A P I S N I K. 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije SCs 160127_Z_Ljubljana_UO_13_160130 Z A P I S N I K 15. seje upravnega odbora Združenja športnih centrov Slovenije Seja upravnega odbora je bila v torek, 27. septembra, ob 11. uri, v restavraciji Vovko,

More information

MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV

MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management delovnih procesov MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV Mentor: izr. prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU Ljubljana, avgust 2008 AJDA SENIČAR IZJAVA Študentka Ajda Seničar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia

SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia Hystrix If. J. Mamrn. (n.s.) 12 (2) (2001): 43-51 SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM 1995-1999 CVETKO STANISA", IZTOK KOREN" AND MIHA ADAMIC"' * ZGS, OE Kocevje, Rozna

More information

VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Ljubljana, julij 2011 SAŠA KRŽIČ IZJAVA Študent/ka Saša Kržič izjavljam, da

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Sandra Laketić Maribor, 2015 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR INOVATIVNO VODENJE IN ORGANIZACIJSKA

More information

Dodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti

Dodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti Dodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti Ljubljana, marec 2011 Dodatek (»dodatek k prospektu«) k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA. Mentor:

UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA. Mentor: UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA) IN SLOVENIJA Mentor: Prof. dr. Franjo Štiblar Amina Osmičević Ljubljana, november 2007 Najprej se zahvaljujem

More information

ALI SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA RES JAVNE?

ALI SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA RES JAVNE? ALI SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA RES JAVNE? ALI SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA RES JAVNE? Junij 2015 Transparency International Slovenia je nevladna, neodvisna in neprofitna organizacija. Naš namen

More information

Ali je znanost izboljšala šport?

Ali je znanost izboljšala šport? UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Otrin Ali je znanost izboljšala šport? Primer anaboličnih steroidov Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

More information

CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV

CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV PRIPRAVA ZAKLJUČNIH DEL ŠTUDENTOV CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV Ana Češarek, mag. inf. ved Univerzitetna knjižnice Nove univerze 1 POTEK ODDAJE ZAKLJUČNIH DEL Pravilnik o študiju na Evro-PF Tehnična navodila

More information

57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM?

57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? 57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? Anton U{aj ALI JE OSNOVNA ZMOGLJIVOST KAJAKA[EV V SLALOMU NA DIVJIH

More information

MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600

MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 REPUBLIKA SLOVENIJA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR SPECIALISTIČNO DELO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 Kandidat: David Pirc, dipl.ekon. rojen leta 1977,

More information

Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB

Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB 222 Nika Bratuž, Andrej Javoršek in Dejana Javoršek Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Snežniška 5, 1000 Ljubljana Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA STRATEGIJ POZICIONIRANJA IZBRANIH BLAGOVNIH ZNAMK NA TRGU PRALNIH STROJEV VELIKE BRITANIJE Kandidat: Janez Prezelj Študent rednega

More information

Korelacijska tabela. 2) Enotna identifikacijska oznaka predloga akta (EVA) ID predpisa ID izjave Datum izjave ZAKO (2)

Korelacijska tabela. 2) Enotna identifikacijska oznaka predloga akta (EVA) ID predpisa ID izjave Datum izjave ZAKO (2) 1) Naslov predlaganega akta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja Prevod naslova predloga pravnega akta RS v angleščino Act Amending the Environmental Protection Act 2) Enotna identifikacijska

More information

Jan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev

Jan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jan Gerič Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad 25.000 dolarjev Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Joga način življenja ali oblika rekreacije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Mentorica:

More information

ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH

ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Petra Emeršič ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV ELGO 8 Nov distribucijski center vodenja slovesno predan svojemu namenu 30 GEKenergija - sistem upravljanja z energijo Kažipot

More information

Frane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL CLUBS

Frane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL CLUBS 38 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 12, 2, 38 50 (2006) Frane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL

More information

Manpower raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija

Manpower raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija Manpower raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija 4 216 Slovenija Napoved zaposlovanja Manpower raziskava napovedi zaposlovanja za zadnje, tj. četrto četrtletje 216 je bila v Sloveniji opravljena na reprezentativnem

More information

PRAVILNIK O MEDNARODNI MOBILNOSTI

PRAVILNIK O MEDNARODNI MOBILNOSTI Na podlagi 14. alineje 23. člena Statuta Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto je Senat Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto na seji dne 27. 11. 2017

More information

PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU IN ODPRAVA NESORAZMERIJ V SLOVENIJI

PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU IN ODPRAVA NESORAZMERIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU IN ODPRAVA NESORAZMERIJ V SLOVENIJI Bojan Peršl Ljubljana, marec 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA

INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA 19. Mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig 19 th International Swimming Competition Dr. Fig INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA Datum: 21. januar 2017 Date: 21 st of January 2017 Prijave: sreda,

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVI. Ljubljana, petek

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVI. Ljubljana, petek Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO

UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO 38243-1/2014/9 UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO Ljubljana, maj 2014 Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, telefon: 01 583 63 00, faks: 01

More information

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca:

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca: ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 21. november 2013 Ime in priimek uenca: NALOGA MOŽNE TOKE A) Reading Comprehension 1. JUNK FOOD 9 2. FIVE MASCOTS SELECTED FOR 8 SOCHI 2014

More information

Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012

Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012 Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012 Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Nekateri vidiki organizacijske klime

More information

UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH

UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠPELA IVANUŠA UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 - 2 - UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za socialno pedagogiko

More information

FIFA 08. Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana

FIFA 08. Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana FIFA 08 Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana Nov 2007 Namestitev Najprej moramo seveda prižgati računalnik in v CD-ROM vstaviti zgoščenko Fifa 08. Odpre

More information

SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET

SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET Kandidat: Dežman

More information

Raziskovalna naloga:

Raziskovalna naloga: MESTNA OBČINA CELJE KOMISIJA MLADI ZA CELJE Raziskovalna naloga: Avtorji: Almedin Imamović, 8.a Mentorica: Simona Mesojedec, prof. RP Rok Pilih, 8.a Uroš Polimac, 8.a Celje, marec 2015 OSNOVNA ŠOLA HUDINJA

More information

Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar

Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet Pot pomorščakov 4 6320 Portorož Tel.: (05) 6767-295 Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar 1 HISTORY OF SHIPS... 5 1.1 O LESU ZA BARKE... 8 2 NOMENCLATURE...

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji. Anja Lahne

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji. Anja Lahne UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Anja Lahne POUK NA PROSTEM PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Hose manipulation with jet forces

Hose manipulation with jet forces Hose manipulation with jet forces Davor EBERL, Franc MAJDIČ Abstract: The innovation was drafted in search of a technically more advanced and safer strategy of firefighting. The resulting solution has

More information

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 1. junija 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3.

Državni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 1. junija 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N09224131* NAKNADNI ROK ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 1. junija 2009 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA MLADI, KI SO IZPADLI IZ ŠOLE (Produkcijska šola Mladinski dom Jarše) JULIJANA NAGODE LJUBLJANA 2008 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek:

More information

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA Frane Erčulj, Mitja Bračič MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA Izvleček Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti in analizirati morfološke

More information

LETNO POROČILO SKUPINE GORENJE 2017

LETNO POROČILO SKUPINE GORENJE 2017 LETNO POROČILO SKUPINE GORENJE 2017 Kazalo 1 4 1.1 Poudarki poslovanja v letu 2017 5 1.2 Pomembnejši dogodki v letu 2017 6 1.3 Pismo predsednika uprave 10 1.4 Poročilo predsednika nadzornega sveta 12 1.5

More information

DIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT

DIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT M. Dobovsek, D. Sever: Dimensioning of Signalized ntersections in Realistic Urban Environment MATEJ DOBOVSEK, M. Se. E-mail: dobovsek@email.si Community of Maribor- Traffic Bureau Slovenska ulica 40, 2000

More information

A C. Slovar izrazov. Evropska Regija

A C. Slovar izrazov. Evropska Regija TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Poslovni Priročnik Slovar izrazov 1. Distributer Naziv se nanaša na vse ustrezne osebe, sponzorirane s strani kvalificiranega TIENS sponzorja,

More information

Svet Evropske unije Bruselj, 16. september 2016 (OR. en) generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN

Svet Evropske unije Bruselj, 16. september 2016 (OR. en) generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN Svet Evropske unije Bruselj, 16. september 2016 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2016/0280 (COD) 12254/16 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 14. september 2016 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: PI

More information

Joga - le telovadba ali del širšega verskega sistema?

Joga - le telovadba ali del širšega verskega sistema? Joga - le telovadba ali del širšega verskega sistema? Seminarska naloga pri predmetu Primerjalna religiologija Avtor: Ana Kersnik Mentor: dr. Anja Zalta Bratuž Ljubljana, junij 2012 1 POVZETEK»Joga je

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI Glavna tema 4 Elektru Gorenjska najvišje državno priznanje za poslovno odličnost Iz Elektra Gorenjska Prodaja 26 Pravi

More information

TRAINING ANALYSE OF METER RUNNER

TRAINING ANALYSE OF METER RUNNER UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF SPORTS Kinesiology TRAINING ANALYSE OF 10.000 METER RUNNER DIPLOMA THESIS MENTOR: doc. dr. Aleš Dolenec REVIEWER: prof. dr. Ušaj Anton Author: ALJAŽ BABNIK Ljubljana,

More information

LETNI PROGRAM DELA ZA LETO 2018

LETNI PROGRAM DELA ZA LETO 2018 LETNI PROGRAM DELA ZA LETO 2018 Odgovorni osebi: Maja Mešl, direktorica, doc. Dr. Thomas Jürgen Friedrich Wilhelm, Zvezna republika Nemčija, dekan Sprejet na 24. redni seji Upravnega odbora dne, 14. 2.

More information

Luís Carrasco Páez 1 Inmaculada C Martínez Díaz 1 Moisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1 Nicolae Ochiana 2 * Ergometric testing for top-level

Luís Carrasco Páez 1 Inmaculada C Martínez Díaz 1 Moisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1 Nicolae Ochiana 2 * Ergometric testing for top-level 16 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 16 20 (2010) Luís Carrasco Páez 1 Inmaculada C artínez Díaz 1 oisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1

More information

enotno območ je plačil V EURIH

enotno območ je plačil V EURIH enotno območ je plačil V EURIH oktober 2010 sedmo poroč ilo o napredku Iz teorije v prasko SL ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EURIH SEDMO POROČILO O NAPREDKU IZ TEORIJE V PRAKSO OKTOBER 2010 V letu 2010 je na

More information

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII

ELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII Glavna tema 4 Žled pokazal, kakšno je stanje distribucijskih omrežij v Sloveniji Iz Gorenjskih elektrarn 28 Revizija HE

More information

MODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION

MODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION J. Svetak, L. Jakomin: Model of Optimal Collision Avoidance Manoeuvre on the Basis of Electronic Data Collection JELENKO SVETAK, D. Se. E-mail: jelenko.svetak@fpp.edu LIVU JAKOMIN, D. Se. E-mail: livij.jakomin@fpp.edu

More information

Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons

Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2009 16. oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons

More information

Danilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca

Danilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca Danilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca Neredigirana različica! Izvorna objava: Šuster, D.»Relativna modalnost in kontingenca.«anthropos 24, št.3/4 (1992), str.24-38 1. Uvod Filozofi tradicionalno

More information

Naslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja)

Naslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja) PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mateja Gaber Naslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja) Kraj: Ljubljana Leto: 2011

More information

ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI

ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI Etnolog 15 (2005) Andrej Gregorač 205 IZVLEČEK Camino de Santiago je ena največjih svetovnih romarskih poti, ki s svojo zgodovino in pomembnostjo vstopa v svetovni prostor

More information

VELIKA NAGRADA SLOVENIJE

VELIKA NAGRADA SLOVENIJE VELIKA NAGRADA SLOVENIJE 33. MEDNARODNI PLAVALNI MITING za»pokal MESTA CELJA«3. in 4. November 2018 33 th INTERNATIONAL MEETING for»the CITY OF CELJE CUP«November 3th and 4th 2018 Miting bo v soboto 3.

More information

POT DO NAČRTA UPRAVLJANJA MORSKEGA OKOLJA

POT DO NAČRTA UPRAVLJANJA MORSKEGA OKOLJA dr. Monika PETERLIN * - 25 - POLITIKA POT DO NAČRTA UPRAVLJANJA MORSKEGA OKOLJA POVZETEK V skladu z izvajanjem Direktive o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES) morajo države članice pripraviti Načrt

More information

Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d.

Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. Mentor: izr. prof. dr. Miroslav

More information

TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Celje, 2016 Anja Križan TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D.O.O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

More information

Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric

Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric Izvleček Frane Erčulj 1, Mitja Bračič 2 Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric Osnovni namen raziskave je bil primerjati morfološke značilnosti najboljših

More information

Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe

Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Alja Debeljak Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA

ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ANDREJ FRANC DOLINŠEK ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana,

More information

PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS

PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS zavod za popularizacijo matematike PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS Vsebina: Organizator tekmovanja. 2 Informacije o tekmovanju. 3 Državno tekmovanje. 4 Literatura... 8 Zgledi nalog. 6 Kriteriji

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Ples PROGRAM IN ANALIZA VKLJUČEVANJA OTROK V VADBO JUDO VRTCA

More information

Brezžično polnjenje baterije

Brezžično polnjenje baterije Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Brezžično polnjenje baterije Petra Gulja Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2009 Povzetek

More information

Novosti na področju mednarodnih standardov CODEX ALIMENTARIUS

Novosti na področju mednarodnih standardov CODEX ALIMENTARIUS Novosti na področju mednarodnih standardov CODEX ALIMENTARIUS Blaža NAHTIGAL Veliki jesenski živilski seminar ZAKONODAJA IN TRENDI GZS, 6. november 2014 1 DRŽAVA X nacionalna zakonodaja CODEX standardi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NUŠA LAMPE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NUŠA LAMPE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NUŠA LAMPE Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Borilni športi PREGLED RAZVOJA SODNIŠKIH PRAVIL V JUDU DIPLOMSKA

More information

KAZALO 4. ZNAMČENJE V ALPINIZMU OVEROVITEV VZPONA ALPINIST KOT JUNAK KONSTITUCIJA HIMALAJSKEGA JUNAKA Z INTERNETOM...

KAZALO 4. ZNAMČENJE V ALPINIZMU OVEROVITEV VZPONA ALPINIST KOT JUNAK KONSTITUCIJA HIMALAJSKEGA JUNAKA Z INTERNETOM... KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. ALPINIZEM KOT DRUŽBENI POJAV... 6 1.2. ZAKAJ JE ALPINIZEM KOT ŠPORT SINKRETIČEN?... 7 1.3. ZGODBA... 10 1.4. MEDIATIZACIJA ŠPORTA... 13 2. POMEMBNA OBDOBJA SLOVENSKEGA ALPINIZMA...

More information

Potenciali za razvoj turizma v Goriški regiji

Potenciali za razvoj turizma v Goriški regiji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Šuligoj Potenciali za razvoj turizma v Goriški regiji Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Šuligoj Mentor:

More information

Varnost strojev tehnična dokumentacija

Varnost strojev tehnična dokumentacija 2. DEL Varnost strojev tehnična dokumentacija Gradivo za predavanje Dar Darko Dajčman, ing.str ko dvigalotehna@siol.net Direktiva o varnosti strojev 2006 / 42 / ES Krmilni sistem Krmilni sistem je lahko

More information

Emancipacija najstnic in mobilni telefon

Emancipacija najstnic in mobilni telefon UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Emancipacija najstnic in mobilni telefon Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Mentorica:

More information

Robert Lisac, diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROBERT LISAC

Robert Lisac, diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROBERT LISAC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROBERT LISAC LJUBLJANA 2007 1 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Prilagojena športna vzgoja FREE FIGHT NOVA BORILNA ZVRST V SLOVENIJI DIPLOMSKA

More information

1Uvod DOPING IN UPORABA PREHRANSKIH DOPOLNIL DOPING AND USE OF FOOD SUPPLEMENTS IN SPORTS

1Uvod DOPING IN UPORABA PREHRANSKIH DOPOLNIL DOPING AND USE OF FOOD SUPPLEMENTS IN SPORTS DOPING IN UPORABA PREHRANSKIH DOPOLNIL V športu DOPING AND USE OF FOOD SUPPLEMENTS IN SPORTS AVTOR / AUTHOR: Lovro Žiberna 1,2 1 Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta,

More information