EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.9.2014 COM(2014) 550 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013 SL SL
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013 1. Splošno Program Pericles je program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem. Vzpostavljen je bil s Sklepom Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 in sicer za obdobje štirih let (od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005) 1. Navedeni sklep (v nadaljnjem besedilu: sklep o programu Pericles) je bil naknadno spremenjen s Sklepom Sveta 2006/75/ES z dne 30. januarja 2006 2 in s Sklepom Sveta 2006/849/ES z dne 20. novembra 2006 3. Z zadnje navedenim sklepom je bilo trajanje programa podaljšano do 31. decembra 2013. V skladu s členom 13(3)(b) Sklepa Sveta 2001/923/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/849/ES, se Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2014 predloži podrobno poročilo o izvajanju in rezultatih programa. To poročilo izpolnjuje navedeno zahtevo v zvezi z obdobjem izvajanja 2006 2013 in nadgrajuje oceno iz leta 2013, opisano v točki 2 tega poročila. 2. Prejšnja ocenjevalna poročila V skladu s členom 13(3)(a) Sklepa Sveta 2001/923/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/849/ES, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, pri pripravi katerega ne sodeluje upravljavec programa ter v katerem se ovrednotijo ustreznost, učinkovitost in uspešnost programa, in sporočilo, v katerem po potrebi priporoči morebitno nadaljevanje izvajanja programa in spremembe ter mu priloži ustrezen predlog. To oceno je leta 2013 izvedla služba za notranjo revizijo in ocenjevanje pri Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF). Komisija je navedeno podrobno oceno, ki zajema obdobje od leta 2002 do prvega razpisa za zbiranje predlogov leta 2012, poslala Evropskemu parlamentu in Svetu s svojim sporočilom COM/2013/588. Poleg tega je izvedla vmesno oceno učinkovitosti programa v obdobju 2006 2010 4. Navedena vmesna ocena je bila uporabljena v okviru ocene učinka, ki jo je Komisija priložila svojemu predlogu za izvajanje programa Pericles 2020 v večletnem finančnem okviru 2014 2020 (glej točko 4). To poročilo je osredotočeno na konkretno izvajanje programa in letne rezultate, dosežene v obdobju 2006 2013. 1 UL L 339, 21.12.2001, str. 50 54. 2 UL L 36, 8.2.2006, str. 40 41. 3 UL L 330, 28.11.2006, str. 28 29. 4 Ta vmesna ocena je v Prilogi III k Oceni učinka (SEC(2011) 1615 final), ki je spremni dokument k predlogu za UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa Pericles 2020 (COM(2011) 913 final). 2
3. Izvajanje programa 5 in rezultati Na podlagi referenčnega zneska 1 milijona EUR za leto 2006 in 6,9 milijona EUR za obdobje 2007 2013 so letne odobritve sredstev v okviru programa Pericles znašale 1 milijon EUR na leto, razen leta 2010, ko je bilo odobrenih 0,9 milijona EUR. Izvajanje programa Pericles kaže na veliko zanimanje držav članic za zaščito eura pred ponarejanjem. Na podlagi razprav na sestankih Skupine strokovnjakov za preprečevanje ponarejanja eura (Euro Counterfeiting Experts Group) o večletni strategiji je bilo mogoče prevzeti obveznosti za 95,7 % sredstev iz splošnega proračuna. Da bi OLAF lahko izpolnil zahtevke držav članic, je moral v treh zaporednih letih (2009, 2010 in 2011) ponovno prevzeti obveznosti za sredstva, ki so se sprostila v istem letu. V obdobju 2006 2013 je bilo v okviru programa Pericles financiranih 113 projektov, od tega se jih je 72 izvajalo na pobudo pristojnih organov držav članic, 41 pa na pobudo Komisije oziroma urada OLAF (podrobnejši podatki so v Prilogi I 6 ). V oceni programa Pericles 7, izvedeni leta 2013, je navedeno: Dejavnosti, financirane v okviru programa, so na splošno zelo pomembne za doseganje posebnih ciljev programa. Najpomembnejše dejavnosti so usposabljanje in razširjanje informacij ter mrežno povezovanje. Prav tako pomembne so izmenjave osebja in učni viri. Približno 95 % sredstev iz tega programa je bilo dodeljenih za najpomembnejše dejavnosti. Večina ukrepov, izvedenih v obdobju 2006 2013, je bila v obliki seminarjev 8, usposabljanj/delavnic in izmenjav osebja. Podrobnosti so na voljo v Prilogi II 9. Izbrane ciljne skupine in udeleženci V oceni programa Pericles iz leta 2013 je navedeno 10 : Ciljne skupine programa so prav tako zelo pomembne. Najbolj pomembna ciljna skupina je policija, ki je hkrati najbolj vključena skupina v dejavnostih programa, in sicer tako v vlogi organizatorjev kot udeležencev. Zelo pomembni so tudi pravosodni organi in nacionalne centralne banke, in sicer obe ciljni skupini sodelujeta v večini dejavnosti programa, čeprav bi bilo glede na rezultate ocene zaželeno okrepljeno sodelovanje pravosodnih organov. Pomembna ciljna skupina je tudi zasebni sektor, tj. finančni oz. bančni sektor, zlasti v državah članicah, ki niso del euroobmočja, in tretjih državah, v katerih nacionalni organi ne zagotavljajo vedno usposabljanja na nacionalni ravni. 5 Preglednice s podatki o izvajanju projektov v obdobju 2006 2013 (razčlenjenimi po letih) so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/anti_fraud/euro-protection/training/index_en.htm. 6 Priloga I Agregirani statistični podatki o izvajanju programa Pericles v obdobju 2006 2013. 7 Delovni dokument služb Komisije, SWD(2013) 304 final, str. 45. 8 Seminarji: konferenca usposabljanje delavnica (CTW). 9 Priloga II Preglednica z razčlenitvijo po vrsti dejavnosti, financiranih v okviru programa Pericles v obdobju 2006 2013. 10 Delovni dokument služb Komisije, SWD(2013) 304 final, str. 45 46. 3
Izvor udeležencev Afrika 4% Azija 1% drugo 6% Latinska Amerika 16 % Evropa (zunaj EU) 22 % euroobmočje 32 % zunaj euroobmočja 19 % pravosodno osebje 7% nacionalne centralne banke 11 % Poklicno področje udeležencev kovnice 1% komercialne banke 5% ministrstvo za finance 3% drugo 9% policija 64 % Graf I in graf II: izvor in poklicno področje udeležencev. V dogodkih, organiziranih v okviru programa Pericles, je sodelovalo skupaj 4 320 strokovnjakov. Z vidika izvora so bili udeleženci iz 83 držav. Večina udeležencev (51 %) je bila iz držav članic, pri čemer so občutno prevladovali udeleženci iz držav euroobmočja. Evropski udeleženci so predstavljali 73 % vseh udeležencev, 16 % pa je bilo udeležencev iz Latinske Amerike (predvsem iz Kolumbije, Peruja in Argentine). Afriko so v glavnem zastopali državljani severnoafriških držav, sodelovanje udeležencev iz azijskih držav pa je bilo v glavnem omejeno na Kitajsko 11. Z vidika poklicnega področja so člani policije predstavljali 64 % vseh udeležencev. To je posledica dejstva, da so policijski organi na čelu boja proti ponarejanju eura in policijsko osebje vključuje tako preiskovalce kot tehnike. Omeniti je treba tudi razliko v zastopanosti drugih kategorij udeležencev (36 %), predvsem visoko udeležbo iz centralnih bank (11 %) in pravosodja (7 %). Na podlagi navedenega je izvajanje programa Pericles izpolnilo zahtevo po nadnacionalni in multidisciplinarni razsežnosti programa iz člena 3 sklepa o programu Pericles. Na splošno so se programu vsako leto njegovega izvajanja pridružili novi prosilci 12, kar priča o prizadevanjih urada OLAF za čim bolj razvejano porabo sredstev programa. Države, ki jih ponarejanje eura najbolj zadeva (npr. Italija, Španija in Nemčija), so bile tudi bolj pogoste uporabnice sredstev programa. Opaziti je mogoče, da države članice, ki niso zaprosile za sredstva, tega na splošno niso storile iz organizacijskih in ne iz strukturnih razlogov. 11 Pod drugo so zajeti udeleženci iz Severne Amerike ter evropskih in mednarodnih institucij. 12 Pristojni nacionalni organi iz člena 2(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2011 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 181, 4.7.2001, str. 6). 4
HU; 2 NL; 1 PL; 3 LV; 1 PT; 4 RO; 3 BE; 5 DE; 10 EE; 2 ES; 11 IT; 25 FR; 4 HR; 1 Graf III: Število ukrepov po državah članicah (nepovratna sredstva za obdobje 2006 2013) Ukrepi v okviru programa Pericles zunaj EU Ukrepi programa Pericles so se izvajali v EU in zunaj nje, odvisno od posebnih potreb pri zaščiti eura pred ponarejanjem. Program že vse od svojega začetka utrjuje regionalni pristop z izvajanjem ukrepov, ki vključujejo še posebej občutljive dele sveta. Posebna pozornost je bila namenjena Latinski Ameriki (kjer organizirani kriminal v Kolumbiji in Peruju predstavlja precejšnjo grožnjo euru) in sosednjim območjem, kot so območje jugovzhodne Evrope (vključno s Turčijo in državami Zahodnega Balkana), sredozemsko območje in območje severovzhodne Evrope. Strukturne in zakonodajne izboljšave Ukrepi v okviru programa Pericles so poleg osveščanja in usposabljanja prispevali tudi k številnim strukturnim in zakonodajnim izboljšavam v državah članicah in tretjih državah. Kolumbija, Peru in Argentina so si na primer odločno prizadevale za vzpostavitev struktur proti ponarejanju po zgledu osrednjih nacionalnih uradov v Evropski uniji. Program Pericles je podprl prizadevanja (tedanjih) držav pristopnic in novih članic za izvajanje pravnega reda EU na posebnem področju zaščite eura 13. Poleg navedenega je Komisija uporabila rezultate dogodkov, organiziranih v okviru programa Pericles, pri pripravi predloga za direktivo o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred 13 Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito evra pred ponarejanjem, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008, Uredbo Sveta (ES) št. 1339/2001 z dne 28. junija 2001 o razširitvi učinkov Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi potrebnih ukrepov za zaščito evra pred ponarejanjem na tiste države članice, ki evra niso sprejele za svojo enotno valuto, Sklepom Evropske centralne banke z dne 16. septembra 2010 o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok (ECB/2010/14), Uredbo (EU) št. 1210/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok, ter Uredbo Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008. 5
ponarejanjem 14. Med seminarji je bila zlasti poudarjena potreba, da se v preiskavah primerov ponarejanja valute dovoli uporaba istih preiskovalnih metod, kot se uporabljajo za druge hude oblike organiziranega kriminala, ustrezna določba pa je bila vključena tudi v predlog za direktivo. 4. Prihodnji ukrepi Komisija je v sporočilu COM/2013/588 jasno navedla, da so bili rezultati ocene 15 iz leta 2013 na splošno zelo pozitivni. Program Pericles so v celoti podprli organizatorji in udeleženci ukrepov programa, ki so izrazili podporo nadaljevanju tega programa tudi po letu 2013 16. Uredba (EU) št. 331/2014 17 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program Pericles 2020 ) je bila sprejeta 11. marca 2014 in zajema obdobje večletnega finančnega okvira 2014 2020. Sedaj se izvaja v okviru letnega delovnega programa 2014, ki je priložen k sklepu o financiranju iz leta 2014 (C(2014) 3427) 18. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 331/2014 zagotavlja letne informacije o rezultatih programa. 14 Predlog za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ. Direktiva je začela veljati 22. maja 2014 kot Direktiva 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ. 15 Delovni dokument služb Komisije, SWD(2013) 304 final. 16 Ocena učinka (SEC(2011) 1615 final), ki je spremni dokument k predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Pericles 2020 (COM(2011) 913 final). 17 UL L 103, 5.4.2014, str. 1. 18 Predlog za Uredbo Sveta o razširitvi uporabe Uredbe (EU) št. 331/2014 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program Pericles 2020 ) na nesodelujoče države članice naj bi bil sprejet do konca leta 2014. Ta uredba temelji na predlogu Komisije COM(2011) 913 final, ki mu je priložena ocena učinka SWD SEC(2011) 1615 final. 6