Prakti~ni napotki za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal

GEOLOGIJA 54/1, 65 80, Ljubljana 2011 doi:10.5474/geologija.2011.005 Prakti~ni napotki za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal Practical Guidelines for Water Percolation Capacity Determination of the Ground Mihael BREN^I^ Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Privoz 11, Ljubljana; e-mail: mihael.brencicantf.uni-lj.si Oddelek za hidrogeologijo, Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, Ljubljana Prejeto / Received 3. 2. 2011; Sprejeto / Accepted. 8. 3. 2011 Klju~ne besede: ponikanje, ponikanje padavinske vode, ponikalni poizkus, prepustnost, ponikalna sposobnost, vrtina, izkop, ponikalnice, ponikalne naprave Key words: percolation, percolation of precipitation water, percolation test, permeability, percolation capacity, borehole, shaft, soakaway, percolation facilities Izvle~ek Ponikalni poizkusi predstavljajo pomemben del projektiranja in izvedbe naprav za ponikanje ~istih padavinskih vod. Z njihovo pomo~jo ocenimo ponikalno sposobnost tal in predvidimo odziv ponikalnih naprav na dotok padavinskih vod. V primerjavi z drugimi in situ hidrogeolo{kimi poizkusi so ponikalni poizkusi enostavni, kljub temu pa se v praksi pri njihovi izvedbi in interpretaciji pojavljajo {tevilni problemi. Opisani so postopki izvajanja ponikalnih poizkusov v vrtinah in v izkopih. Sledi prikaz teorije za izra~un koeficienta prepustnosti pri stacionarnih in nestacionarnih ponikalnih poizkusih. Teorija je ilustrirana s primeri izra~unov in interpretacijo posameznih tipov krivulj znižanja, do katerih lahko pride med izvajanjem nestacionarnih ponikalnih poizkusov. Abstract Determination of water infiltration capacity of ground soils and rocks represents important part of design and construction procedures of the facilities for the infiltration of clean precipitation water. With their help percolation capacity of ground as well as response of the infiltration facilities to the inflowing precipitation water is estimated. Comparing to other in situ hydrogeological tests they can be understood as simple. However, in every day s practice several problems during their on site application and desk interpretation can arise. Paper represents review of existing practical engineering procedures during the performance of percolation tests. Procedures are described for the borehole and shaft percolation tests execution and calculation theory for stationary and non stationary percolation tests are given. Theory is illustrated with practical exercises. Interpretations of typical departures from theoretical presumptions according to Hvorslev test of non-stationary test are illustrated. Uvod Z intenzivnim razvojem urbanih obmo~ij, kot so na primer mesta ali strnjena primestna naselja, v katerih je prisotna velika pokritost naravnih tal in kjer imamo opraviti s pomanjkanjem naravnih odvodnikov, se pogosto pojavlja vpra{anje, kako in kam odvesti padavinsko vodo, ki odteka s stre{nih in drugih utrjenih povr{in. Dodatno spodbudo ponikanju padavinskih vod na obmo~ju strnjenih pozidav predstavljajo tudi novej{i pristopi k varovanju podzemne vode, ki izhajajo iz Evropske okvirne direktive o vodah in na njej temelje~i nacionalni zakonodaji. V okviru teh postopkov sku{amo kar v najve~ji meri ohraniti koli~insko in kemijsko stanje podzemne vode. Zaradi tega soglasodajalci s svojimi smernicami investitorje in projektante usmerjajo v to, da ~isto padavinsko vodo ponikajo v neposredni bližini na~rtovanih objektov. V dana{nji hidrogeolo{ki in gradbeni{ki praksi opažamo vedno pogostej{e zahteve za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal. Hkrati se s tem pred hidrogeologe postavljajo tudi zahteve za dimenzioniranje ali za preverjanje že obstoje~ih ponikalnih objektov. Pri tem opažamo, da je prav v povezavi s testiranjem ponikalnih sposobnosti tal veliko vpra{anj in tudi problemov, pa ~eprav gre za relativno enostavno hidrogeolo{ko problematiko, ki ne terja poglobljenega poznavanja teorije hidrodinamike poroznega medija. Kljub temu velja poudariti, da bomo, v kolikor želimo problematiko ponikanja obravnavati natan~no, v skladu z obstoje~o teorijo toka vode v poroznem mediju, naleteli na velike težave, saj ponikanje praviloma izvajamo v obmo~ju tal, ki z

66 Mihael BREN^I^ vodo niso zasi~ena. Na tak{nih obmo~jih enostavni odnosi, ki izhajajo iz Darcyevega toka in linearnih parcialnih diferencialnih ena~b difuzijskega tipa, veljavnih za zasi~eno obmo~je, odpovejo. Kot primer naj navedemo, da v nenasi~enem obmo~ju koeficient prepustnosti ni konstanten, spreminja se v odvisnosti od vlažnosti in posledi~nega hidravli~nega potenciala. V primeru natan~ne obravnave toka vode skozi nezasi~eno obmo~je potrebujemo relativno obsežne meritve razli~nih hidravli~nih parametrov, pa tudi ra~unski postopki niso preprosti. Teorijo toka v nezasi~enem poroznem mediju bomo za dimenzioniranje ponikalnih sposobnosti tal uporabili le pri zahtevnih objektih, predvsem tam, kjer morajo imeti na{e napovedi visoko stopnjo zanesljivosti. V tak{nem primeru je nalogo dimenzioniranja bolje zaupati specialistu, ki bo problem re{eval z numeri~nim modeliranjem. V literaturi naletimo na vrsto empiri~nih ena~b, s pomo~jo katerih izra~unamo fizikalne parametre sedimentov (zemljin). Lep primer je ocena koeficienta prepustnosti sedimenta na podlagi analize krivulje zrnavosti. Tak{nim izra~unom navkljub je potrebno poudariti, da noben teoreti~ni ali empiri~ni obrazec ne odtehta poizkusa v naravi in situ. V praksi zelo pogosto naletimo na popolnoma napa~no rabo teh ena~b, ki je posledica neupo{tevanja dejstva, da so te ena~be veljavne le na zelo ozkem pasu koeficienta enakomernosti sedimenta. Zaradi tega v dobri inženirski praksi težimo k izvedbi ponikalnih poizkusov tal. Stro{ek ponikalnega poizkusa je povsem zanemarljiv v pri merjavi s stro{ki projektiranja, kaj {ele v primerjavi s stro{ki, ki nastanejo kot posledica neustreznega dimenzioniranja ponikanja. Za potrebe vsakdanje inženirske prakse, na pri mer za ponikanje padavinske vode s stre{nih po vr{in, lahko v ve~ini primerov uporabimo eno - stavne pristope, ki temeljijo na preprostih fizikalnih izhodi{~ih in na inženirski presoji. Namen ~lanka je tako: 1) opisati metodologijo izvedbe ponikalnih poizkusov na terenu, 2) podati osnovna teoreti~na izhodi{~a za iz ra- ~un ponikalnih sposobnosti, 3) opozoriti na probleme pri interpretaciji ponikalnih poizkusov. Metodologija, ki jo opisujemo, je primerna pred vsem za sedimente (zemljine), v manj{i meri pa tudi za nekatere, predvsem mehke kamnine (hribine). V ~lanku so prikazani le enostavni ponikalni poizkusi. Prikaz metodike zahtevnej{ih ponikalnih (nalivalnih) poizkusov, kot so na primer VDP poizkusi ali impulzni slug poizkusi, je izpu{~en. ^lanek je namenjen uspe{ni izvedbi ponikalnih poizkusov na terenu in prikazu problemov, na katere lahko pri tem naletimo. Teorija, ki jo podajamo, je že dolgo uveljavljena, ~eprav ne brez slabosti. Nekateri izhodi{~ni viri o postopkih izra~unov, ki jih navajamo, so zelo težko dostopni, ker so se koncepti raz{irili iz delovnih poro~il in ne iz primarnih znanstvenih objav. Nekatere ena~be je objavilo ve~ avtorjev razli~nih narodnosti in v razli~nih ~asovnih obdobjih. Hkrati je potrebno poudariti, da je ve~ino ena~b, ki so podane v nadaljevanju, možno izpeljati na podlagi preprostega premisleka in poznavanja osnovnih hidrogeolo{kih zakonitosti. Zaradi tega, so namerno opu{~ene vse reference. Avtor je le povzel znanje hidrogeologov praktikov in mu na nekaterih mestih dodal nekoliko bolj trdne teoreti~ne temelje. Prav zaradi morebitne uporabe zapisanega v praksi so vse izpeljave prikazane pojasnjevalno in s poenostavljenim matemati~nim aparatom. ^eprav namen ~lanka ni razprava o terminologiji, se na tem mestu velja nekoliko pomuditi tudi pri tem vpra{anju. Poizkusi, s katerimi ugotavljamo ponikalne sposobnosti tal, niso poimenovani enotno. Strokovnjaki razli~nih profilov uporabljajo razli~no izrazje, prav tako pa tudi znotraj posameznih strok poimenovanja niso usklajena. ^e pustimo vnemar terminolo{ka razhajanja in razlike pri razumevanju izrazov kot so poizkus, poskus, preizkus in test bomo v vsakdanji praksi zasledili izraze ponikalni, nalivalni ali požiralni poizkus. Izraz ponikalni poizkus uporabljamo predvsem takrat, ko nas zanima ponikanje ~iste padavinske vode, predvsem s stre{nih povr{in. Izraz požiralni poizkus se uporablja redkeje, predvsem takrat, kadar testiramo kapaciteto razli~nih tipskih požiralnikov. Izraz nalivalni poizkus pa uporabljamo takrat, ko merimo hidravli~ne karakteristike sedimentov ali kamnin in so te meritve namenjene splo{ni geotehni~ni ali hidrogeolo{ki karakterizaciji geolo{kega medija. Fizikalno in tehni~no gledano med temi poizkusi ni razlike. Metodologija izvedbe in modeli toka vode za izra~un hidravli~nih parametrov so si pri teh poizkusih med seboj podobni ali celo identi~ni. Ker nas v na{em ~lanku zanima le ponikanje, bomo v ~lanku uporabljali izraz ponikalni poizkus. Vrtino ali izkop, v katerem izvajamo poizkus, bomo imenovali testni objekt. Metodologija terenske izvedbe ponikalnih poizkusov Priprava na poizkus Ponikalne poizkuse izvajamo v: a) vrtinah, b) izkopih. Poizkusi v izkopih se izvajajo na globinah do 5 m, le redko na ve~jih globinah, saj to zahteva razpiranje izkopa ali kopanje v etažah. Vrtine izvajamo v primerih, ko želimo podatke iz globin, ve~jih od 5 m. Izkopi se izvedejo s strojnim (bagerskim) izkopom, vrtine pa se izvedejo z vrtalno garnituro. Bagerski izkopi so praviloma cenej{i od sondažnih vrtin, za izvedbo katerih potrebujemo kvalificirane izvajalce. ^e poizkuse izvajamo na gradbi{~u, so nam gradbeni stroji že na razpolago in tako izkop ne predstavlja dodatnih stro{kov. Kot pri vsakem terenskem zbiranju podatkov in vzor~enju moramo tudi pri izvajanju ponikalnih

Prakti~ni napotki za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal 67 sposobnosti sedimentov in kamnin poskrbeti za ustrezno dokumentiranje in zbiranje podatkov. V ta namen imamo že ob odhodu na teren pripravljene merilne naprave (npr. merilec nivojev podzemne vode, tla~ne sonde ipd.) ter dokumentacijo. Najbolje je, da si že pred odhodom na teren pripravimo ustrezne obrazce in opomnike, ki nam bodo omogo~ili, da bomo zbrali vse, za interpretacijo ponikalnega poizkusa, relevantne podatke. Tako kot tudi pri drugih geolo{kih in geomehanskih raziskavah, je tudi za interpretacijo ponikalnih poizkusov potrebno razpolagati z dobrim geolo{kim popisom jedra ali izkopanega materiala. Poleg standardnih zahtev moramo biti pri popisu pozorni zlasti na razmerje med drobnozrnatimi in debelozrnatimi frakcijami sedimenta. ^e je le mogo~e, pri tem opazujemo tudi njegovo teksturo; ugotavljamo ali debela zrna plavajo znotraj drobnih zrn sediment z muljasto oporo (ang. mud supported texture) ali pa mo~no prevladujejo debela zrna sediment z zrnsko oporo (ang. grain supported texture). Pri izvajanju ponikalnih poizkusov se je potrebno zavedati dejstva, da sedimenti ali kamnine niso homogeni in izotropni, zato je pomembno, da si pred in med izvajanjem poizkusa zabeležimo podatke o tak{nih pojavih. Zlasti pri plitvih izkopih smo pozorni na pojave korenin ali rovov, ki jih izkopljejo živali (t.i. bioturbacija). Ti pojavi zelo vplivajo na oceno prepustnosti sedimenta in lahko v veliki meri zameglijo dejanske ponikalne zna~ilnosti in imajo za posledico napa~no dimenzioniranje ponikalnih objektov. Pri vsakem ponikalnem poizkusu je zaželeno, da odvzamemo tudi vzorce za dolo~itev zrnavosti sedimenta. S pomo~jo rezultatov teh analiz lahko z izkustvenimi ena~bami ocenimo koeficient prepustnost sedimenta. Te ocene obravnavamo kot vzporeden rezultat s katerim kontroliramo na{e meritve, tako pridobljene vrednosti pa ne morejo biti nadomestilo za izvedbo in situ poizkusov. Po presoji odvzamemo tudi vzorec za mineralo{ko analizo, predvsem takrat, ko predvidevamo prisot nost nabrekljivih mineralov (npr. montmorilonitne gline) ali lahkotopnih mineralov (npr. sadra). Sestavni del dobro dokumentiranega popisa so tudi dobre fotografije. Pri tem posnamemo ožjo in {ir{o lokacijo, na kateri izvajamo poizkus. Pri testiranju v vrtinah fotografiramo jedro, pri ~emer ne smemo pozabiti na oznake, ki pojasnijo, za kateri interval jedra gre, in na njegovo orientacijo. Izkop fotografiramo iz razli~nih zornih kotov, pri ~emer fotografiramo vse stene, dno pred in po koncu izvajanja poizkusa in izkopan material. Poleg zgoraj navedenih informacij o testiranem sedimentu ali kamnini je za ustrezno interpretacijo rezultatov ponikalnega poizkusa potrebno natan~no poznati geometrijo vrtine ali izkopa. Brez teh podatkov je ustrezna in strokovno utemeljena interpretacija ponikalnega poizkusa nemogo~a. Odlo~itev o geometriji testnega objekta sprejmemo v fazi na~rtovanja ponikalnega poizkusa in priprave idejnih zasnov ponikalnih objektov. Velikost je odvisna od razpoložljive tehnologije za pripravo testnega objekta, od ocene volumna, grobe ekspertne ocene prepustnosti ter pretoka vode, ki jo je potrebno ponikati. Pri ve~jih volumnih ponikane vode težimo k ve~jim testnim objektom. Pri vrtinah, ki se izvajajo za potrebe geolo{ko geo mehanskih raziskav, je ponikalni poizkus le eden od poizkusov v množici drugih, zaradi ~esar hidro geolog na geometrijo testiranega odseka le stežka vpliva. V tak{nem primeru je pomembna natan~na obdelava rezultatov ponikalnega poizkusa in njegova interpretacija. Pri vrtini zabeležimo interval globine testiranega odseka, premer testiranega odseka ter notranje premere cevi v katerih opazujemo znižanje v vrtino nalite vode. Zabeležimo tudi podatke o morebitni uporabi tesnil (ang. packer) in njihovih zna~ilnostih (npr. tlak s katerim je tesnilo napihnjeno). Pri testiranju v izkopih natan~no zabeležimo njihovo globino in tlorisne dimenzije; {irino in dolžino. Osnovna geometrija vrtine je prikazana na sliki 1. Sl. 1. Splo{ni prikaz geometrije vrtine pri ponikalnem poizkusu Poleg geometrije je zelo pomemben tudi podatek o pojavu podzemne vode v testnem objektu. V~asih je podzemna voda v vrtini ali izkopu prisotna, v~asih pa je testni objekt suh. Pred za~etkom poizkusa z merilcem nivojev podzemne vode zabeležimo globino do podzemne vode, nato pa to globino pretvorimo bodisi v kote, bodisi v referen~no vi{ino nad za~etno gladino podzemne vode. Podajanje vi{in je odvisno od ciljev in narave interpretacije ponikalnega poizkusa. Pri izkopih, kjer dno vidimo s povr{ine, je prisotnost vode o~itna, pri vrtinah pa temu ni tako. Tudi podatek, da vode v poizkusnem objektu ni, je zelo pomemben. Pri zelo slabo prepustnih sedimentih moramo upo{tevati, da je tudi v primeru prisotnosti podzemne vode njeno izcejanje zelo po~asno, kar lahko vpliva na potek izvajanja poizkusa in na njegovo kasnej{o interpretacijo. V tak{nih primerih se izvajalec poizkusa odlo~i, ali bo s testiranjem za~el nekoliko kasneje in s tem vodi omogo~il, da se izcedi, ali pa bo spremenil geometrijo testnega objekta, tako da bo zmanj{al njegov volumen.

68 Mihael BREN^I^ Pri izvajanju ponikalnih poizkusov je pomembno, da izkop ali vrtino pred nalivanjem uravnotežimo. To pomeni, da izkop ali vrtino pustimo nekaj ~asa stati. Tak{no ~akanje je namenjeno temu, da se v testni objekt nate~e morebitna podzemna voda in da se nivoji podzemne vode v objektu in njegovi okolici uravnotežijo. Pri zrnavostih sedimenta ve~jih od peska je priporo~ljivo ~akanje do 10 minut, pri peskih od 10 min do 20 minut, pri zrnavostih manj{ih od peska pa vsaj 30 min in ve~. Pri nekaterih vrstah ponikalnih poizkusov je podatek o gladini podzemne vode možno pridobiti s pomo~jo dodatne interpretacije, vendar je ta vedno podvržena veliki negotovosti in jo uporabimo le v skrajni sili. Izvedba ponikalnega poizkusa Pred izvedbo ponikalnega poizkusa se moramo odlo~iti kak{ne vrste poizkus bomo opravili. V grobem poznamo: a) stacionarne ponikalne poizkuse, b) nestacionarne ponikalne poizkuse. Pri stacionarnih poizkusih vodo v testni objekt nalivamo ob znanem dotoku pretoku Q in vzdržujemo konstantno vi{ino vode h v testnem objektu. Pri nestacionarnih nalivalnih poizkusih vodo v testni objekt nalijemo do neke poljubne vi{ine h max, nato pa opazujemo znižanje nalite vode Δh v odvisnosti od ~asa t. Stacionarne nalivalne poizkuse izvajamo zlasti tam, kjer bo ponikanje potekalo preko zadrževalnika padavinske vode, nestacionarne ponikalne poizkuse pa tam, kjer bo voda v ponikalni objekt dotekala v ~asovno spremenljivi obliki in kjer lahko dotok padavinske vode opi{emo s hidrogramom padavinskega dogodka. Pomembna omejitev pri izvajanju stacionarnih ponikalnih poizkusov je razpoložljivost vode za testiranje. Stacionarni poizkusi praviloma terjajo ve~je koli~ine vode, ki je zlasti na obmo~jih, kjer gradbi{~e {e ni vzpostavljeno, ni mogo~e zagotoviti. Prav tako so zahtevnej{i tudi s stali{~a opreme za izvedbo. ^e je pretok ponikanja pri stacionarnih poizkusih ve~ji od 10 L/s v testiranem objektu nivo vode vzdržujemo 5 minut, ~e je pretok ponikanja ve~ji od 1 L/s, 15 minut in 30 minut, ~e je pretok ponikanja manj{i od 1 L/s. Navkljub temu, da smo izvedli stacionarni poizkus, po kon~anem nalivanju izvedemo opazovanje znižanja nalite vode. Analiza znižanja nam služi za kontrolo rezultatov stacionarnega poizkusa in morebitno dodatno analizo robnih pogojev, ki vplivajo na ponikanje. Pri nestacionarnih ponikalnih poizkusih vodo v testni objekt pogosto nalijemo do povr{ine kote tal. V ve~ini primerov pri interpretaciji to ne predstavlja problemov. Problemi se lahko pojavijo pri globokih testnih objektih (globljih od 50 m), kjer lahko z nalivanjem do povr{ine ustvarimo relativno visoke hidrostati~ne tlake, zaradi katerih pride do turbulentnega toka v testirani odsek ali celo do poru{itve testiranih odsekov oziroma obtekanja tesnil ali za~asne cevitve, ki lo~ujejo testirani odsek od ostalih odsekov testnega objekta. V tak{nem primeru se vi{ino nalivanja dolo~i na podlagi ciljev poizkusa in na podlagi predhodne presoje, do katere vi{ine se bo voda dvignila v realnem ponikalnem objektu. Ponikalne poizkuse izvajamo s ~isto vodo. Zelo pogosta napaka pri izvajanju ponikalnih poizkusov je uporaba onesnažene vode. Do te napake zelo pogosto pride, ko na delovi{~u ni hidrantnega omrežja in je vodo potrebno pripeljati od drugod. ^e je za ta namen uporabljena cisterna ali rezervoar, ki služi druga~nim namenom kot prevozu ~iste vode (npr. gnojenju ali prevozu gnojevke), bo voda onesnažena. Tak{na voda ima druga~no viskoznost kot ~ista voda, vsebuje pa tudi suspendirane delce, ki kolmatirajo zama{ijo pore sedimenta ali kamnine v testiranem objektu. Na delovi{~ih, kjer gradbi{~e {e ni odprto, se za namene ponikalnih poizkusov pogosto uporablja tudi voda iz bližnjega potoka. V primeru uporabe tak{ne vode je potrebno zagotoviti, da se iz potoka ne ~rpa voda s suspendiranimi snovmi. Najbolje je, da se voda pre~rpa v rezervoar, v katerem se odsede in {ele nato nalije v testni objekt. Poizkus, opravljen z onesnaženo vodo, bo dal pristranske rezultate, praviloma nižje vrednosti prepustnosti in ponikalnosti, kot bi jih dobili s ~isto vodo. Vse meritve ponikalnih poizkusov izvajamo z elek tronskimi merilniki, ki so danes na trži{~u dostopni po ugodnih cenah. Pri nestacionarnih ponikalnih poizkusih uporabljamo tla~ne sonde z zapisovalcem podatkov (data logerjem). Na trgu so na voljo tla~ne sonde z zelo razli~no ob~utljivostjo. Ob~utljivost sonde je odvisna od narave izvajanja ponikalnega poizkusa. Pri obi~ajnih nestacionarnih ponikalnih poizkusih v izkopih in deloma tudi v vrtinah uporabljamo tla~ne sonde z ob~utljivostjo 1 bara. ^e izvajamo poizkuse na ve~jih globinah uporabimo sonde z manj{o ob~utljivostjo in ve~jo odpornostjo (10 m, 20 m in 100 m sonde). Pri izvedbi poizkusa je pomembna tudi hitrost od~itavanja meritev. Priporo~eni maksimalni interval med od~itki je 10 sekund, za natan~no interpretacijo pa je smiselno uporabiti kraj{e intervale od~itkov na vsaj 2 sekundi. Glede na dostopnost in nizke cene elektronskih merilcev je v dana{njem ~asu uporaba ro~nih meritev nesprejemljiva. Te me ritve uporabimo le {e izjemoma, ko moramo na gradbi{~u opraviti hiter ponikalni poizkus in pri roki nimamo ustrezne opreme. Meritve, ki jih opravimo z elektronsko opremo, so pri interpretaciji rezultatov poizkusa zelo dragocene. Med izvajanjem ponikalnega poizkusa bodisi v vrtini bodisi v izkopu beležimo vse posebnosti in dogodke, ki bi lahko vplivali na interpretacijo rezultatov poizkusa. Zabeležimo morebitne zru{ke testiranih odsekov. V redkih primerih med izvajanjem ponikalnega poizkusa gladina nalite vode zaniha ali pa se celo dvigne. Slednje se pogosto dogodi takrat, ko v slab{e prepustnih sedimentih ali kamninah nismo po~akali dovolj ~asa, da bi se testni objekt uravnotežil z okolico. Do nihanja gladine v vrtino nalite vode prihaja tam, kjer izvajamo poizkuse v zaprtih vodonosnih strukturah in so v okolici prisotni viri dinami~nih obremenitev

Prakti~ni napotki za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal 69 (npr. ob železni{kih progah ali ob avtocestah) ali pa tam, kjer imamo opraviti s slabo prepustnimi sedimenti. Tak{ne dogodke zabeležimo in jih pri kasnej{i obdelavi poizkusa poizku{amo interpretirati. ^e med izvajanjem poizkusa pride do tak{nega dogodka, je najbolje, da testirani odsek o~istimo in ponikalni poizkus ponovimo. dno pe{~enih plasteh). V tak{nem primeru v vrtino vstavimo filtre, ki prepre~ujejo ru{enje sten. Pri tem moramo uporabiti tak{ne filtre, ki so za Izvajanje ponikalnih poizkusov v vrtinah Na reprezentativnost ponikalnih poizkusov v vrtinah v veliki meri vpliva tehnologija vrtanja. ^e nam tehnologija vrtanja dopu{~a in so geolo{ke razmere (lega in zaporedje plasti) na testiranem obmo~ju dobro poznane, vrtino izvrtamo z izpihavanjem izvrtanine s stisnjenim zrakom (npr. rotacijsko-udarno vrtanje s sprotnim cevljenjem). V kolikor to ni mogo~e, se testirani interval izvrta z vodo kot izpla~nim medijem. Testiranj odsekov vrtin, ki so bile izvrtane z izpla~nimi teko~inami, se izogibamo. V tak{nih primerih ponikalne poizkuse izvedemo le izjemoma. Pred ponikalnim poizkusom v vrtini, ki je bila izvrtana s pomo~jo polimerne izplake, mora biti izveden obrat viskoznosti izplake, testirani odsek pa temeljito izpran z vodo. Ponikalni poizkusi, ki so izvedeni v vrtinah izvrtanih z bentonitno izplako, so pristranski. Testiranje odsekov vrtin, ki so bile izvrtane z izpla~nimi teko~inami, je problemati~no tudi zaradi tega, ker je testirani odsek potrebno predhodno pripraviti z izpiranjem, pri tem pa lahko pride do ru{enja sten vrtin in s tem do spremembe geometrije testiranega odseka, ~esar pa s povr{ja ne moremo zaznati. V najslab{em primeru to povzro~i težave pri nadaljnjem vrtanju. Pri uporabi izplake v vrtinah, ki so namenjene hidrogeolo{kemu testiranju, je pomembno dobro sodelovanje med tehnologom glavnim inženirjem vrtalne garniture in izvajalcem ponikalnih poizkusov hidrogeologom. Pogosta napaka pri izvajanju nalivalnih poizkusov v vrtinah je neustrezna uporaba vrtalnega drogovja in obložnih kolon. V vrtinah le izjemoma izvajamo testiranje v nezacevljenih vrtinah. Zaradi prepre~evanja poru{itve so testirane vrtine zacevljene z obložnimi kolonami. ^e izvajamo nestacionarni ponikalni poizkus v vrtini zacevljeni z obložno kolono težimo k temu, da imamo v predelu, v katerega smo nalili vodo, enoten pre~ni profil cevitve. V ta namen uporabljamo vrtalno tankostensko drogovje tipa Q (npr. HQ, BQ ipd.). ^e se pre~ni profil v predelu, kjer opazujemo upadanje v kolono nalite vode, spremeni, se nam bo spremenila tudi hitrost upadanja nivoja vode. V primerih, ko moramo testirane odseke izolirati s tesnili, vodo v testirani odsek nalivamo skozi vrtalno drogovje, na katerem je obe{eno tesnilo (sl. 1). Tudi v tem primeru mora biti pre~ni profil vrtalnega drogovja, v katerega nalivamo vodo in opazujemo znižanje, enakomeren. Uporaba debelostenskega drogovja s spojnicami zaradi katerih so znotraj prisotne zožitve, ni priporo~ljiva. Pri nekaterih vrtinah v nekonsolidiranih sedimentih stabilnosti sten vrtine ne moremo zagotoviti (npr. pri izvedbi nalivalnih poizkusov v pro- Sl. 2. Prikaz izkopa opremljenega z mersko lato Sl. 3. Izkop pripravljen na izvajanje ponikalnega poizkusa doto~na cev z za{~ito sonde (foto Z. Bole)

70 Mihael BREN^I^ nekaj velikostnih redov prepustnej{i od testiranega medija. S tem bomo zagotovili, da hidravli~ne izgube, ki nastanejo na režah filtrov, ne bodo imele vpliva na izvedbo nalivalnega poizkusa. Te pogoje praviloma zlahka zagotovimo, kljub temu pa je prepustnost filtrov potrebno predhodno testirati. Poizkus izvedemo tako, da dno filtrske cevi zapremo in vanjo nalijemo vodo. V notranjosti filtrske cevi opazujemo hitrost znižanja nivoja nalite vode. Pri filtrih z zelo visokim deležem odprtin prepustnosti ne bomo mogli izmeriti. Na~in izvedbe ponikalnih poizkusov v vrtinah in zaporedje opravil lahko strnemo v naslednje korake: a) Testirani odsek vrtine ustrezno pripravimo z izpiranjem in odstranitvijo morebitne izplake. b) Preverimo prehodnost vrtine. Ta postopek praviloma opravimo z merilcem nivojev podzemne vode ali utežjo tako, da ga spustimo do dna vrtine. Med spu{~anjem smo pozorni na morebitne ovire. ~e je prisotna podzemna voda, izmerimo globino do podzemne vode. c) V vrtino spustimo merilno sondo. Zaradi varnosti sondo obesimo tik nad testirani odsek vrtine. Vrtina mora biti ustrezno opremljena, za{~itena z obložnimi cevmi, testiranju v nezacevljenih vrtinah se izogibamo. d) V vrtino nalijemo ~isto vodo. ~e je le mogo~e, sku{amo izmeriti ali oceniti pretok vode, ki jo nalivamo v vrtino. Z merilno sondo opazujemo dvig nivoja nalite vode v vrtino. e) Pri~nemo s ponikalnim poizkusom. Izvedemo bodisi stacionarni bodisi nestacionarni ponikalni poizkus. f) ^e izvajamo nestacionarni ponikalni poizkus, ga vsaj dvakrat ponovimo. Priporo~ljivo je, da poizkus izvajamo toliko ~asa, da nivo nalite vode upade na nivo pred za~etkom poizkusa. Pri nizkih prepustnostih, kjer je znižanje nivoja podzemne vode zelo po~asno, posamezno fazo poizkusa izvajamo vsaj pol ure. g) Odstranimo merilno opremo. h) Preverimo prehodnost vrtine po kon~anem testiranju. Izvajanje ponikalnih poizkusov v izkopih Pri izvajanju ponikalnih poizkusov v izkopih, je potrebno posvetiti pozornost varnosti izvajalca poizkusa. V nepodprte izkope, globlje od 1,5 m, ne vstopamo, zato vsa dela in vse meritve opravimo s povr{ine. Meritve opravimo z mersko lato (sl. 2), ustrezno dolgim merskim trakom ali laserskim merilcem razdalj. V primeru prisotnosti podzemne vode, ta po~asi mezi iz sten izkopa, zaradi ~esar lahko pride do ru{enja sten (sl. 4 in sl. 5). Tak{na poru{itev je pogosto zelo hitra. V tak{nem primeru izkopljemo {ir{i izkop, da nam med izvajanjem poizkusa ne zasuje merske sonde in da spremenjena geometrija izkopa ne vpliva na potek in na kasnej{o interpretacijo poizkusa. Zasutju sonde se izognemo tako, da sondo vstavimo v perforirano cev (sl. 3). Sl. 4. Primer poru{enega izkopa v spodnjem delu pod slabo prepustnim pokrovom (foto T. Matoz) Sl. 5. Primer poru{enega izkopa v spodnjem delu izkopa v prodno pe{~enih plasteh (foto Z. Bole) Pri izkopu stene izkopa oblikujemo ~im bolj vertikalno. Izkop mora biti v predelu, kjer bomo izvedli poizkus, oblikovan v obliki kvadra, ki mu natan~no dolo~imo dimenzije. Izkopov nepravilnih ali ovalnih oblik se pri izvajanju ponikalnih poizkusov izogibamo. Na~in izvedbe ponikalnih poizkusov v izkopih in zaporedje opravil lahko strnemo v naslednje korake: a) Izvedemo izkop. b) Izmerimo dimenzije izkopa, izvedemo popis in fotografiramo izkop ter izkopan material. c) Izmerimo globino do podzemne vode. d) V izkop vstavimo merilno sondo, ki jo za {~itimo pred zru{kom sten tako, da jo vstavimo v perforirano cev. e) V izkop nalijemo ~isto vodo. ~e je le mogo~e, sku{amo izmeriti ali oceniti pretok vode, ki jo nalivamo v izkop. Z merilno sondo opazujemo dvig nivoja nalite vode v izkop. f) Pri~nemo s ponikalnim poizkusom. Izvedemo bodisi stacionarni bodisi nestacionarni ponikalni poizkus. g) ^e izvajamo nestacionarni ponikalni poizkus, poizkus ponovimo. Priporo~ljivo je, da poizkus izvajamo toliko ~asa, da nivo nalite vode upade na nivo pred za~etkom poizkusa

Prakti~ni napotki za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal 71 ali pa da se izkop posu{i. Pri nizkih prepustnostih, kjer je znižanje nivoja nalite vode zelo po~asno, posamezno fazo poizkusa vsako nalivanje, izvajamo vsaj pol ure. h) Odstranimo merilno opremo. i) Preverimo geometrijo izkopa po kon~anem poizkusu. Teoreti~na izhodi{~a Teorija ponikalnih (nalivalnih) poizkusov je zelo kompleksna in skoraj tako obsežna kot teorija ~rpalnih poizkusov. Tako kot v primeru slednjih, so tudi pri ponikalnih poizkusih na razpolago enostavne metode, kot tudi zelo kompleksne in zahtevne metode. Na tem mestu bomo podali le nekaj osnovnih in najpogosteje uporabljenih metod obdelave ponikalnih poizkusov v vrtinah ali izkopih, ki se prav zaradi enostavnosti uporabljajo v vsakdanji praksi dimenzioniranja ponikalnih objektov. Teorija nestacionarnih ponikalnih poizkusov v vrtinah Stacionarni tok vode v zasi~enem poroznem mediju opi{emo z Darcyevim zakonom, ki podaja odvisnost med volumskim pretokom Q vode skozi dano povr{ino A in hidravli~nim gradientom dh/dr, kjer je h hidravli~na ali piezometri~na vi{ina in r razdalja v cilindri~nem koordinatnem sistemu. ^e Darcyevo ena~bo v skladu z Dupuitovo hipotezo zapi{emo v cilindri~nem koordinatnem sistemu sledi: dh dh Q = KA = 2 π rh() r K (1) dr dr Za nestacionarne ponikalne poizkuse v praksi najpogosteje uporabimo ena~bo Hvorsleva, ki temelji na predpostavki, da voda, nalita v testirani odsek cilindri~ne oblike, odteka skozi linearni rezervoar. Zanj je zna~ilno, da je hitrost upadanja nivoja vode premosorazmerna vi{ini nalite vode. Pri izpeljavi ena~be po Hvorslevu izhajamo iz bilan~ne ena~be, ki podaja pretok v vrtalnem drogovju in pretok ponikanja v testiranem odseku. Pretok vode v vrtalnem drogovju Q drog, skozi katerega nalivamo vodo opredelimo kot: Q drog 2 dh ddrog dh = Adrog = π (2) dt 4 dt kjer je A drog pre~ni presek drogovja, v katerega nalivamo vodo, in d drog premer drogovja. Pretok skozi testirani odsek Q odsek dolo~imo s pomo~jo Darcyevega zakona po ena~bi (1): Q odsek dh = KA (3) dr Ker imamo pri ponikalnih poizkusih v testiranih odsekih pogosto opraviti z zelo raznolikimi geometrijami, Darcyev zakon zapi{emo nekoliko druga~e. Uvedemo faktor oblike F in ena~bo (3) poenostavimo: Qodsek = KFh (4) F zajame tako obliko testiranega odseka kot tudi vpliv hidravli~nega gradienta na tok vode. Gradient tako v zgornji ena~bi zajamemo le posredno s hidravli~no vi{ino h, ki predstavlja ra z- liko med tlakom v vrtini in tlakom v nemotenem vodonosniku. Iz na~ela zveznosti izhaja, da sta Q drog = Q odsek in od tod iz ena~b (3) in (4) sledi: 2 ddrog dh π = KFh (5) 4 dt Ena~ba (5) je preprosta diferencialna ena~ba z lo ~lji vimi spremenljivkami. ^e imamo opraviti z robnimi pogoji, kjer je ob ~asu t = t 1, h = h 1 in ob ~asu t = t 2, h = h 2 sledi: d π 4 2 drog h2 t2 dh = KF dt h (6) h1 t1 in re{itev ena~be (6) se glasi: 2 Adrog h π ddrog h K = ln = ln F t t h 4 F t h ( ) 1 1 2 1 2 2 (7) Nekoliko poenostavljeno ena~bo (7) zapi{emo v bolj tradicionalni obliki zapisa po Hvorslevu: K Adrog h1 = ln (8) F t h 2 Faktor F je odvisen od geometrije vrtine in te - stiranega odseka. Teoreti~no faktor oblike dolo- ~imo z re{itvijo osnovne ena~be toka podzemne vode v cilindri~nem ali elipti~nem koordinatnem si stemu, vendar na tem mestu zaradi matemati~ne zahtevnosti izpeljave ne bomo podali. Velik del faktorjev oblike, na katere bomo naleteli v literaturi, je dolo~en eksperimentalno. V vsakdanji prak si uporabljamo le nekaj faktorjev oblike F, ki jih najdemo v ustreznih priro~nikih. Najpogostej{e geometrije testiranih odsekov v vrtinah so prikazane na sliki 6. Na levi strani (sl. 6a), je prikazana geometrija v primeru, ko vodo nalivamo le skozi dno vrtine, v tem primeru po trebujemo le podatek o premeru testiranega odseka D, o vi{ini nalite vode h nad stati~nim nivojem podzemne vode in povr{ini pre~nega prereza A drog vrtalnega drogovja, v katerem opazujemo vi{ino ali znižanje v vrtino nalite vode. Na desni strani (sl. 6b) je prikazana geometrija, ko nalivanje izvajamo v odprt odsek vrtine dolžine L in premera D, tudi tukaj imamo opraviti s prerezom A drog. Za relativno grobo oceno hidravli~nih zna~ilnosti testiranega geolo{kega medija lahko prikazane sheme (sl. 6) uporabimo tako v primeru prisotnosti gladine podzemne vode, kot v primeru, da je vrtina suha. ^e je vrtina suha, vi{ino h ra~unamo od sredine testiranega odseka L, pri ponikanju le v dno vrtine pa od dna.

72 Mihael BREN^I^ Sl. 7. Prikaz ocene za~etnega nivoja podzemne vode Sl. 6. Prikaz najpogostej{ih geometrij pri izvajanju ponikalnih poizkusov Vsaka od podanih geometrij testiranih odsekov ima svoj geometrijski faktor F. Za primer nalivanja vode v vrtino, kjer je odprto le dno (sl. 6a), preostali del vrtine pa je zacevljen, je primeren faktor oblike: F = 2,75D (9) Zgornji faktor oblike (9) lahko uporabimo tudi v primeru, ko nalivamo v izkop v katerega smo vstavili polno cev ali sod brez dna in ju nato obsuli z izkopanim materialom. V primeru, ko vodo nalivamo v odprt odsek vrtine, kot to prikazuje (sl. 6b), pa uporabimo geometrijski faktor: 2π L F = (10) ln(2 L/ D) Obstajajo pa tudi druga~ne geometrije testiranih odsekov in s tem tudi druga~ni faktorji oblike F, ki jih lahko najdemo v literaturi. Pri nestacionarnih ponikalnih poizkusih velja omeniti {e metodo za dolo~itev nivoja gladine podzemne vode, za primer, ko je bila voda v vrtini prisotna, pa tega podatka nimamo na razpolago. Metoda izhaja iz ena~be (5) kjer imamo na levi strani podano hitrost zni`anja v vrtino nalite vode dh/dt na desni strani pa vi{ino h. ^e ena~bo preuredimo v nizu tako da je: dh K 4F = h (11) dt π d 2 drog 2 drog K4F c = (12) π d dh ch dt = (13) Iz ena~be (13) vidimo, da je hitrost upadanja v vrtino nalite vode linearno odvisna od vi{ine. ^e nanesemo hitrost upadanja dh/dt v diagram odvisnosti od absolutne kote gladine vode z nalite v drogovje, kot to prikazuje slika 7, bo odnos v tem diagramu opredeljen kot premica. Absolutna kota gladine podzemne vode je definiran kot z = z 0 + h, kjer je z 0 gladina podzemne vode pred nalivanjem. Iz ena~be (13) in definicije kote gladine podzemne vode izhaja, da je v primeru dh/dt = 0, h = 0, ter z = z 0. ^e nanesemo v diagram realno hitrost zniževanja v vrtino nalite vode v odvisnosti od kote in dobljeno premico ekstrapoliramo do dh/ dt = 0, dobimo oceno za~etne gladine podzemne vode. Ker lahko v praksi pri dejanski izvedbi meritev izra~unamo le hitrost med dvema meritvama dh/dt = h 2 - h 1/(t 2 - t 1), kot oceno trenutne vi{ine h upo{tevamo h sred = (h 1 + h 2)/2. Teorija stacionarnih ponikalnih poizkusov v vrtinah Pri podajanju teorije ponikalnih poizkusov v vrtinah pri stacionarnem režimu se v inženirski praksi praviloma uporablja le ena ena~ba, za katero pa literatura ve~inoma ne poro~a o izpeljavi in njenem teoreti~nem ozadju. Del literaturnih virov to ena~bo razume kot empiri~en obrazec, ki se je v praksi izkazal kot najustreznej{i. Ena~bo je možno izpeljati s pomo~jo predpostavk o idealnem vodnjaku na podlagi Dupuitove teorije, vendar ta izpeljava ne zdrži resne teoreti~ne presoje. Iz tega sledi, da je ena~bo potrebno obravnavati predvsem kot empiri~no. Kljub temu si to izpeljavo zaradi razjasnitve narave ena~be oglejmo nekoliko podrobneje. Predpostavimo, da imamo opraviti s hidrodinamsko zaprto vodonosno strukturo za katero velja Darcyev zakon, zapisan po Dupuitu: dh dh Q = AK = 2π rbk (14) dr dr kjer imamo, poleg že uveljavljenih oznak, {e debelino vodonosne strukture ali testnega odseka B. Zaradi lažje izpeljave, ena~bo (14) pi{emo kot pozitivno, za razliko od ena~be (1), ki jo pi{emo kot negativno. ^e so robni pogoji po - stav ljeni v mejah od h = h in h = 0 ter r = r test

Prakti~ni napotki za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal 73 r = R, kjer je R radij vpliva vrtine, potem se ob dejstvu, da imamo ponovno preprosto diferencialno ena~bo z lo~ljivimi spremenljivkami, re{i - tev (14) glasi: Q R rtest dr = 2π BK dh r h (15) o in tako sledi: h Q = 2π KB (16) ln( R/ r ) test Uvedemo {e nekaj zelo grobih predpostavk. Dolžino testiranega odseka L izena~imo z debelino B in radij vpliva vrtine R prav tako z dolžino testiranega odseka L, polmer r pa nadomestimo s premerom D potem sledi izraz za stacionarni ponikalni poizkus: Q 2L K = ln (17) 2π Lh D kjer je Q pretok nalivanja, L dolžina testiranega odseka, D premer testiranega odseka, h vi{ina nalite vode nad gladino podzemne vode. Po delu literaturnih virov naj bi bila ena~ba veljavna le v primeru, ko je dolžina testiranega intervala L ve~ja od 5 premerov D testiranega odseka. Poglejmo natan~neje, kaj s tako grobo izpeljavo storimo. Predpostavimo, da je tok vode iz testiranega odseka v okolico vrtine horizontalen in da vpliv nalivanja seže le do radija R, ki ustreza dolžini testiranega odseka L. Že preprosta presoja dejanskih hidravli~nih razmer v okolici testirane vrtine pokaže, da so to zelo grobe predpostavke in poenostavitve, ki deloma veljajo le za enostavne geometrije vodonosnih struktur. Ena~bo (17) bomo v literaturi sre~ali pod zelo {tevilnimi imeni. V slovenski hidrogeolo{ki prak si in tudi v delu anglosaksonske strokovne literature je najbolj poznana pod imenom Lefrancova ena~ba. Del nekdanje jugoslovanske hidrogeolo{ke literature jo je po zgledu ruske imenoval Nasbergova ena~ba. V anglosaksonski literaturi to ena~bo zasledimo kot ena~bo USBR Earth Manual. Nekatera od teh imen se ob~asno uporabljajo tudi za nestacionarne poizkuse. V slovenski hidrogeolo{ki praksi naletimo tudi na empiri~no ena~bo imenovano Barbedette-jeva ena~ba: Q L K = 0,366 log Lh r (18) kjer je pomen oznak enak kot predhodno, v ena~bi nastopa le polmer testiranega odseka r. Z malce aritmetike se izkaže, da gre za enak za - pis ena~be kot pri (17). Ena~bi (17) in (18) se med seboj razlikujeta le v pretvorbi konstant. Naravni logaritem ln je pretvorjen v deseti{ki logaritem log s konverzijskim faktorjem 2,3, upo{tevani pa sta {e konstanti 2π v imenovalcu ulomka, namesto premera D pa je uporabljen polmer r. Teorija ponikalnih poizkusov v izkopih ^e izhajamo iz dejanske teorije toka vode v poroznem mediju, bomo ugotovili, da je zelo težko podati teoreti~no izvedene ena~be, ki bi bile v primeru izkopov enostavne in uporabne brez ve~jih ra~unskih naporov. Zaradi tega pri testiranju ponikalnih sposobnosti v izkopih uporabljamo {e nekoliko ve~je poenostavitve kot v primeru vrtin. Pri izkopih zaradi ve~je zanesljivosti težimo k izvedbi stacionarnih nalivalnih poizkusov Pri ponikalnih poizkusih v izkopih opazujemo tudi volumen vode in pretok ponikle vode. Te podatke pri dimenzioniranju ponikalnih objektov uporabimo tako, da jih primerjamo s projektnim hidrogramom, to je raz vo - jem pretoka vode, ki ga je potrebno ponikniti. Ponikalni poizkus uporabimo kot analogijo ka snej- {ega ponikanja, tako da sku{amo v ~im ve~ji meri posnemati realno ponikanje. Tako opredelimo: povpre~ni pretok ponikanja Q pov, ki ga izra- ~unamo na podlagi poznavanja celotnega volumna vode V cel, ki smo ga poniknili v ~asu izvajanja poizkusa t: Q V t cel pov = (19) specifi~no ponikalnost q spec, ki podaja povpre~ni pretok Q pov normiran na omo~eno povr{ino izkopa A: Qpov qspec = (20) A Omo~ena povr{ina izkopa pri stacionarnem nalivalnem poizkusu je definirana kot: A = ab + 2 h ( a + b) (21) max kjer a in b dolo~ata {irino in dolžino izkopa, h max pa vi{ino v izkop nalite vode. Geometrija izkopa je prikazana na skici (sl. 8). Sl. 8. Prikaz geometrije izkopa Za potrebe ocene hidravli~nih lastnosti tal pri preprostej{ih ponikalnih objektih v nezasi~enem obmo~ju uporabljamo modificirano Bindenmanovo metodo, ki izhaja iz Darcyevega zakona in zgornjih definicij (19) in (20). Koeficient prepustnosti pri stacionarnih ponikalnih poizkusih iz ra- ~unamo po ena~bi: 2V Q cel pov K = 2 2qspec At = A = (22)

74 Mihael BREN^I^ Poizkus podaja grobo oceno koeficienta prepustnosti K, zanesljivost ocene pa nara{~a s ~a - som trajanja poizkusa. Med izvajanjem tega poizkusa težimo k vzpostavitvi stacionarnih pogojev; poizkus izvajamo toliko ~asa, da se pretok ponikanja Q in vi{ina nalite vode h povsem umirita in stabilizirata. Podoben izraz bi dobili, ~e bi izhajali iz izkustvenega priporo~ila nekaterih avtorjev, da je v nezasi~enem obmo~ju koeficient prepustnosti enak: K K = sat (23) 2 kjer je K sat koeficient prepustnosti nasi~enega poroznega medija in iz definicije Darcyevega zakona ob predpostavki, da je hidravli~ni gradient enak 1. Slabost modificirane Bindmanove ena~be (22) je prav ta, da med izvajanjem ponikalnega poizkusa ne upo{teva spreminjanja hidravli~nega gradienta s ~asom. Pri nestacionarnih ponikalnih poizkusih izkopih se znajdemo {e v ve~jih težavah, kot pri stacionarnih poizkusih. Predvsem zaradi tega, ker v primeru izkopov, za razliko od vrtin, ne moremo opredeliti konstantnega obmo~ja A, preko katerega poteka ponikanje, temve~ se ta povr{ina med upadanjem gladine neprestano spreminja. Torej velja A = A(t) in h = h(t). Tako izhajamo iz Bindmanove metode (22) spremenjene definicije omo- ~ene povr{ine A (21). A() t = ab + 2( a + b) h() t (24) Ena~bo (22) aritmeti~no preuredimo in namesto Q pov vpeljemo Q(t) Q() t = 2 KA() t (25) ker je pretok Q(t) v izkopu s pravokotnim izkopom tlorisa ab enak Q() t = abh() t (26) Primeri izra~unov V nadaljevanju je prikazan postopek izra~una za predhodno opisane ponikalne poizkuse. Prikazani podatki izvirajo iz poizkusov, ki so bili opravljeni na terenu. Namen tega prikaza je ilustrirati postopek izra~una, ko se rezultati meritev skladajo s predpostavkami ra~unskih modelov. Pred za~etkom opisovanja in podajanja izra~unov velja opozoriti, da so rezultati meritev in podat - ki o geometriji vrtin pogosto podani v razli~nih enotah. Neupo{tevanje tega dejstva ima za posledico povsem napa~en rezultat. ~eprav gre pri uporabi enot za navidezno samoumevnost pa se pri recenzijah razli~nih tehni~nih elaboratov prav to neupo{tevanje enot izkaže za zelo pogosto napako. Izra~un stacionarnega ponikalnega poizkusa v vrtini V testiranem odseku vrtine dolžine L = 2 m in premera D = 0,1 m je bil opravljen stacionarni ponikalni poizkus pri katerem je bil dosežen pretok ponikanja Q = 0,23 L/s. Pri tem je bila v vrtalno drogovje nalita voda v vi{ini h = 0,76 m. Premer vrtalnega drogovja zna{a d drog = 76 mm. Potek celotnega ponikalnega poizkusa je prikazan na diagramu na sliki 9. Diagram, kjer je podana vi{ina nalite vode v vrtini nad za~etno gladino podzemne vode v odvisnosti od ~asa, je sestavljen iz dveh delov. Prvi za~etni del predstavlja nalivanje vode, drugi del pa predstavlja upadanje nalite vode, to je tisti del poizkusa, ki ga ena~imo z nestacionarnim ponikalnim poizkusom, po tem, ko smo prenehali z nalivanjem vode v vrtino. Iz krivulje nalivanja lahko vidimo, da je nivo vode v vrtini sprva strmo nara{~al, nato se je hitrost navkljub manj{im nihanjem ustalila. Ta ustalitev nivoja ustreza stacionarnemu ponikalnemu poizkusu, v skladu z zgoraj podanimi meritvami in podatki. sledi izraz 2K ht () = At () (27) ab Na podlagi ena~be (27) nari{emo diagram z neodvisno spremenljivko h(t) in neodvisno spremenljivko A(t) ter poi{~emo tisti del, v katerem lahko raztros podatkov meritev aproksimiramo z ravno ~rto, od tod pa ob poznavanju geometrije izkopa izra~unamo koeficient prepustnosti K. Pri tem pa je potrebno poudariti, da gre za zelo grobo po enostavitev, in da pogosto podatkov ni mogo~e interpolirati na tak{en na~in. V tak{nem primeru je izra~un v veliki meri odvisen od sposobnosti in znanja interpretatorja poizkusa. Sl. 9. Potek ponikalnega poizkusa v vr tini Ob upo{tevanju ena~be (17) sledi izra~un koeficienta prepustnosti K, ki v danem primeru zna{a 8,90x10-5 m/s.

Prakti~ni napotki za ugotavljanje ponikalnih sposobnosti tal 75 Izra~un nestacionarnega ponikalnega poizkusa v vrtini V predhodnem podpoglavju smo podali krivuljo nalivanja in krivuljo znižanja (sl. 9). Izra~unajmo koeficient prepustnosti K {e iz krivulje znižanja. V semilogaritemski diagram, kjer je vi{ina nalite vode h podana v logaritemskem merilu, vnesemo meritve iz krivulje znižanja. ~e izmerjeni podatki ustrezajo modelu po Hvorslevu, bodo v semilogaritemskem diagramu nanizani vzdolž ravne ~rte, tako kot lahko to vidimo na sliki 10. Skoraj vedno bomo pri meritvah opazili odstopanja od predpostavljenega modela. ~e so ta odstopanja, tako kot v na{em primeru, manj{a, jih zanemarimo, v nasprotnem primeru jih moramo interpretirati. Iz diagrama od~itamo vi{ine h i. Te vi{ine izberemo tako, da se nahajajo vzdolž ravnega dela krivulje znižanja, pri tem težimo k temu, da je ~asovna razlika Δt med od~itki ~im ve~ja. Na diagramu (sl. 10) smo izbrali za~etno vi{ino h 1 = 0,76 m, ki ustreza ~asu t = 0 sekund in vi{ino h 1 2 = 0,15 m, ki ustreza ~asu t 2 = 110 sekund. Zaradi majhne vi{ine vode v zaklju~nem delu ponikalnega poizkusa podatke od t = 140 sekund dalje zanemarimo. Sledi izra~un faktorja oblike F, kjer glede na podane podatke o obliki testiranega odseka vrtine, izberemo ena~bo (10). Ob upo{tevanju podane geometrije je F = 3,40. Sledi izra~un po ena~bi Hvorsleva (8). Iz od~itanih podatkov in podane geometrije vrtine zna{a izra~un koeficienta prepustnosti K = 7,81x10-5 m/s. Katerega od koeficientov prepustnosti bomo uporabili, je odvisno od poteka poizkusa. Prav zaradi razlik v rezultatih je priporo~ljivo, da poizkus vsaj enkrat ponovimo. ~e odstopanja med rezultati niso velika, izra~unamo povpre~en rezul tat. Tako je v na{em primeru koeficient prepustnosti K = (K 1 +K 2 )/2 = 8,35x10-5 m/s. Pri podajanju reprezentativne vrednosti koeficienta prepustnosti K, moramo imeti v mislih tudi namen rezultata. V primeru, ko bo rezultat namenjen dimenzioniranju ponikanja, bomo uporabili nižjo konzervativnej{o vrednost, v primeru napovedovanja dotokov vode med gradnjo objekta, ko varujemo izkop in zagotavljamo varnost, pa vi{jo vrednost. S tak{nim pristopom na posreden na~in upo{tevamo varnostni faktor, kar je potrebno pri podajanju rezultatov tudi navesti. Izra~un stacionarnega ponikalnega poizkusa v izkopu Opraviti imamo z izkopom v tla tlorisne povr{ine 1,5 x 1,0 m, ki smo ga izkopali do globine 1,0 m. Sediment v katerem izvajamo poiz - kus se razlikuje od zgornjega primera v katerem smo prikazali obdelavo nestacionarnega nalivalnega poizkusa. Stene izkopa so vertikalne. V izkop smo nalili vodo in vzdrževali konstanten nivo nalite vode na globini 0,4 m. V izkop smo vodo nalivali 19 minut, od tega smo 10 minut vzdrževali konstanten nivo nalite vode s pretokom Q = 3 L/s. Iz ena~be (24) izhaja, da je pri vi{ini nalite vode h = 0,6 m povr{ina omo~enega dela sten izkopa A = 4,5 m 2. Od tod iz ena~be (22) sledi izra~un koeficienta prepustnosti K = 1,33x10 3 m/s. Interpretacija krivulj znižanja Sl. 10. Prikaz izra~una nestacio nar nega ponikalnega poizkusa po Hvorslevu Kot lahko vidimo, se izra~una za stacionarni del ponikalnega poizkusa in nestacionarni del poizkusa med seboj nekoliko razlikujeta. Vzrokov za tak{ne razlike je ve~. Glavne razlike izhajajo iz teoreti~nih predpostavk, na podlagi katerih so izvedene ena~be za izra~un koeficientov prepustnosti K. Med izvajanjem stacionarnega poizkusa in nestacionarnega poizkusa v vrtini vladajo druga~ni hidravli~ni pogoji. Med izvajanjem stacionarnega poizkusa lahko pri vi{jih pretokih pride do turbulenc, s tem pa do odstopanja od predpostavk veljavnosti Darcyevega zakona, tak{en tok lahko povzro~i tudi manj{e spremembe v geometriji testiranega odseka vrtine. Interpretacija stacionarnih ponikalnih poizkusov je premo~rtna. Ko v vrtini ali izkopu dosežemo ustaljeno ponikanje in stabilen nivo nalite vode, je izra~un le {e preprosta aritmeti~na operacija. Veliko ve~ problemov in težav nastopa pri interpretaciji krivulj znižanja nalite vode pri nestacionarnih poizkusih. Odstopanja od teoreti~ne krivulje po Hvorslevu lahko razdelimo v {tiri osnovne skupine, ki jih na kratko interpretiramo in razlagamo v nadaljevanju. Skupine krivulj smo poimenovali z oznakami od A do D in so predstavljene na slikah od 11 do 14. Obliko krivulj interpretiramo podobno kot pri ~rpalnih poizkusih, kjer opazujemo odstopanje izmerjenih krivulj znižanja od teoreti~no predpostavljenih krivulj. Krivulje, ki so podane v nadaljnji razlagi, so prikazane shematsko v semilogaritemskem diagramu in brez navajanja dejanskih vrednosti. Podana interpretacija je lahko v pomo~ pri razlagi realnih, v naravi izvedenih poizkusov, ne more pa biti obvezno vodilo. Zavedati se je potrebno, da je vsak ponikalni poizkus samosvoj in da je njegovo interpretacijo potrebno izvesti na podlagi vseh razpoložljivih terenskih podatkov in ne zgolj

76 Mihael BREN^I^ meritev znižanja nivojev nalite vode. Prav tako se moramo zavedati, da so nekatere podane razlage le interpretacije, ki jih je potrebno z nadaljnjim teoreti~nim delom {e preveriti. Krivulja A Pri krivulji, ki je podana na sliki 11, vidimo, da nivo v testni objekt nalite vode sprva upada eksponentno (ravni del ~rte), nato pa se s ~asom hitrost upadanja nivoja zmanj{a in ustali. ~e izhajamo iz ena~be Hvorsleva (8) bi to pomenilo, da se je med izvajanjem opazovanja koeficient prepustnosti K v testiranem odseku zmanj{al. Kadar se znižanje nalite vode obna{a tako, se nalita voda ustali nad nivojem vode, pri katerem smo za~eli z nalivanjem ali pa v sicer predhodno suhem odseku voda obstoji. Vzrokov za tak{no obna{anje krivulje je ve~. Eden od vzrokov je, da poizkus ni bil izveden s ~isto vodo zaradi ~esar so se med izvajanjem poizkusa pore zama{ile kolmatirale. Tak{no znižanje se lahko pojavi tudi pri testiranju predhodno zelo suhega sedimenta. krivulje opaženo že med izvajanjem poizkusa na terenu, je potrebno ustrezno ukrepati. ^e je vzrok onesnažena, kalna voda, ki jo nalivamo v vrtino, je vodo potrebno zamenjati in vrtino ponovno o~istiti, ~e pa je vzrok v naravi sedimenta, ki ga testiramo ali pa v spreminjanju nivoja in njegovega uravnoteženja z okolico, je poizkus potrebno ve~krat ponoviti. Krivulja B Na sliki 12 je prikazan primer, ko v za~etnem delu zniževanje v testni objekt poteka v skladu s teoreti~nim modelom po Hvorslevu (8), nato pa se koeficient prepustnosti pri~ne navidezno pove~evati. Do tak{nih krivulj prihaja v zaklju~nem delu ponikalnega poizkusa. Najpogostej{i vzrok za tak{no obna{anje krivulje je na~in opazovanja zniževanja nivoja nalite vode. Za~etni eksponent - ni del krivulje je zabeležen v predelu, ko je bila nalita voda {e znotraj vrtalnega drogovja, nato pa je nivo vode padel v testirani odsek pod vrtalno drogovje, zaradi ~esar se je spremenila geometrija pre~nega profila, v katerem opazujemo znižanje in narava odtoka vode iz vrtine v medij. Redko se tak{na oblika krivulje znižanja pojavi takrat, kadar testiranje ponikalnih sposobnosti opravljamo v nezasi~enem poroznem mediju. Sl. 11. Krivulja A krivulja znižanja ne doseže za~etnega nivoja Podobno obliko krivulje dobimo tudi takrat, ko poizkuse izvajamo v sedimentih z muljasto oporo. Med pripravo testnega odseka in med kasnej{im nalivanjem s sten odprtega dela vrtine speremo melj in glino, kar ima za posledico, da se znotraj vrtine tvori suspenzija. Ko hidrostati~ni tlak h, ki ga povzro~i nalita voda pade, in s tem hitrost strujanja vode iz testnega odseka v okoli{ki geolo{ki medij, se pri~nejo drobno zrnati delci nabirati na stene testnega odseka, in ne prodirajo ve~ globlje v testirani odsek, zaradi ~esar upade prepustnost na meji med vrtino in testiranim medijem. Na obodu vrtine se tvori film podoben izpla~nemu kola~u pri vrtanju z izplako. Poleg na{tetih glavnih vzrokov do tak{ne oblike krivulje pride tudi takrat, ko smo z nalivanjem pri~eli pred stabilizacijo in uravnoteženjem nivoja vode z okolico. Zaradi tega je kon~ni, stabilizirani nivo po zaklju~ku poizkusa vi{ji od za~etnega. V vseh treh primerih izra~un izvedemo le na za~etnem delu krivulje, ~e pa je tak{no obna{anje Sl. 12. Krivulja B prepustnost se proti koncu poizkusa navidezno pove~a Krivulja C Na sliki 13 je prikazan primer, ko se med opazovanjem znižanja vode nalite v vrtino prepustnost med poizkusom s ~asom navidezno zmanj{a. Iz krivulje izhaja, da imamo sprva navidez visoko prepustnost, nato pa ta prepustnost upade in se ustali, postane konstantna. Opisana krivulja je tipi~na krivulja znižanja za testirane objekte, ki se nahajajo v nezasi~enem obmo~ju. Ta krivulja je po obliki zelo podobna nekaterim infiltracijskim krivuljam (npr. Hortonova infiltracijska krivulja). V za~etnem delu izvajanja poizkusa je prepustnost navidezno vi{ja, ker voda pri svojem toku ne vzpostavlja zgolj toka, temve~ tudi polni si-