UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA MARJAN KRALJ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA MARJAN KRALJ Ljubljana, 2011

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika košarke ANALIZA FINALNE KOŠARKARSKE TEKME NA SVETOVNEM PRVENSTVU 2010 V TURČIJI DIPLOMSKA NALOGA MENTOR: dr. Brane Deţman, izr. prof. RECENZENT: dr. Frane Erčulj, izr. prof. KONZULTANT: dr. Goran Vučkovič, doc. AVTOR DELA: Marjan Kralj Ljubljana, 2011

ZAHVALA Ob zaključevanju študija in pisanju diplomske naloge bi se najprej zahvalil vsem profesorjem na Fakulteti za šport za informacije o športu, človeku in spremembah v njem med ukvarjanjem s športom. Ker sem največ časa na fakulteti posvetil predmetu košarka, se zahvaljujem tudi profesorjem na katedri za košarko, še posebej mentorju izr. prof. dr. Branetu Deţmanu. Ne gre pozabiti mladih igralcev na treningih, saj sem z njimi teoretično znanje, ki sem ga pridobil na fakulteti, prenesel v prakso. Tako je moje košarkarsko znanje raslo skupaj z njimi. Hvala tudi sošolcem, prijateljem, Mateji in Ani, s katerimi sem v času študija preţivel največ časa in seveda staršem, ki so me spodbujali takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. 3

ANALIZA FINALNE KOŠARKARSKE TEKME NA SVETOVNEM PRVENSTVU 2010 V TURČIJI Marjan Kralj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2011 Športno treniranje, Košarka Število strani: 41 ; število preglednic: 17; število virov: 15 Ključne besede: košarka, svetovno prvenstvo, finalna tekma, igralna učinkovitost, skupna taktika IZVLEČEK V diplomski nalogi smo analizirali igro reprezentanc ZDA in Turčije na finalni tekmi 16. svetovnega prvenstva za člane v Turčiji. Statistične podatke tekme smo dobili na spletni strani organizatorja tekmovanja, podatke o skupni taktiki ekip pa smo zbrali z ogledom videoposnetka tekme. Glede na sestavo ekip, sta oba trenerja izbrala temu primeren taktični model igre, ki je optimiziral igralno učinkovitost ekip. Igralci ZDA so bili bolj kakovostni, z več igralnimi izkušnjami. Vsi igralci ZDA so igrali in še igrajo v NBA ligi, pri ekipi Turčije pa le štirje. Zmagala je reprezentanca ZDA z vrhunskimi posamezniki in kakovostnimi rezervami. Ekipa ZDA je bila uspešnejša v skoraj vse pogledih, kar se vidi tudi iz primerjave kazalcev igralne učinkovitosti tako v napadu kot v obrambi. Pri obeh ekipah je na prvenstvu izstopal en igralec, pri ekipi Turčije Hidayet TÜRKOĞLU, pri ZDA pa Kevin DURANT. Na finalni tekmi je več pokazal Kevin DURANT. 4

ANALYSIS OF THE FINAL BASKETBALL MATCH ON THE WORLD CHAMPIONSHIP 2010 IN TURKEY Marjan Kralj University of Ljubljana, Faculty of sport, 2011 Sports training, Basketball Number of pages: 41 ; number of tables: 17; number of sources: 15 Keywords: basketball, world championship, the final match, effectiveness of the game, team tactic ABSTRACT In this graduation thesis we analysed the game of the USA and Turkey representative teams on the final match of the 16th world championship for members in Turkey. We got the statistics for the match on the organizator's website, and the data of the team tactic we gathered by watching the video of the match. Considering their team setups, each coach picked appropriate tactical model of the game, that improved game effectiveness of the both teams. But the players of the USA team were more qualitative and also with more playing experiences. All the players of the USA team play in the NBA, but Turkey team has only four NBA players. The team of the USA won, with some top individuals and qualitative reserve players. The team of the USA was more successful in every way, as seen also from the comparison of the game effectiveness in attack and defense. Both teams had one player, that stood out. The team of Turkey had Hidayet TÜRKOĞLU and the team of the USA had Kevin DURANT. On the final match Kevin DURANT showed more skills. 5

KAZALO 1. UVOD... 7 2. PREDMET IN PROBLEM... 9 2.1 Svetovno prvenstvo za moške članske reprezentance leta 2010 v Turčiji... 9 2.2 Osnovni podatki o reprezentancah ZDA in Turčije... 12 3. CILJI... 16 4. METODE ZBIRANJA PODATKOV... 17 5. ANALIZA IGRALNE UČINKOVITOSTI REPREZENTANC ZDA IN TURČIJE... 18 5.1 Analiza igralnih učinkovitosti obeh ekip na finalni tekmi... 18 6. ANALIZA SKUPNE TAKTIKE V NAPADU OBEH REPREZENTANC... 21 6.1 Skupna taktika v napadu ZDA proti postavljeni osebni obrambi Turčije... 21 6.2 Analiza skupne taktike napada ZDA proti postavljeni conski obrambi Turčije... 23 6.3 Analiza skupne taktike v napadu Turčije proti postavljeni osebni obrambi ZDA... 26 6.3.1 Analiza skupne taktike v napadu Turčije proti postavljeni conski obrambi ZDA 2-3...30 6.4 Analiza čelnih in bočnih vnosov ţoge... 31 6.4.1 Čelni in bočni vnosi ţoge ZDA 31 6.4.2 Čelni in bočni vnosi ţoge Turčije 33 7. ANALIZA SKUPNE TAKTIKE V OBRAMBI... 36 7.1 Analiza skupne taktike v obrambi ekipe ZDA... 36 7.2 Analiza skupne taktike v obrambi ekipe Turčije... 36 7.3 Analiza skupne taktike v obrambi, glede na trajanje in uspešnost določene obrambe po četrtinah... 36 7.4 Analiza skupne taktike v obrambi, glede na trajanje in uspešnost določene obrambe skozi celotno tekmo... 39 8. SKLEPI... 40 9. LITERATURA... 41 6

1. UVOD Zgodovina svetovnih prvenstev za moške članske reprezentance sega v sredino 20. stoletja. Tako je prvo svetovno prvenstvo potekalo v Argentini, v kraju Buenos Aires leta 1950. Od takrat naprej se svetovna prvenstva v košarki organizirajo na vsaka štiri leta, z izjemo dveh, ko sta bili organizirani na tri, oz. na pet let. Svetovno prvenstvo 2010 v Turčiji je bilo tako ţe 16. po vrsti. Preglednica 1: Svetovna prvenstva v košarki za moške člane, leto, drţava in razvrstitev prvih treh ekip: Št. Leto Država 1. mesto 2. mesto 3. mesto 16. 2010 Turčija ZDA Turčija Litva 15. 2006 Japonska Španija Grčija ZDA 14. 2002 ZDA Jugoslavija Argentina Nemčija 13. 1998 Grčija Jugoslavija Rusija ZDA 12. 1994 Kanada ZDA Rusija Hrvaška 11. 1990 Argentina Jugoslavija Sovjetska Zveza ZDA 10. 1986 Španija ZDA Sovjetska Zveza Jugoslavija 9. 1982 Kolumbija Sovjetska Zveza ZDA Jugoslavija 8. 1978 Filipini Jugoslavija Sovjetska Zveza Brazilija 7. 1974 Portoriko Sovjetska Zveza Jugoslavija ZDA 6. 1970 Jugoslavija Jugoslavija Brazilija Sovjetska Zveza 5. 1967 Urugvaj Sovjetska Zveza Jugoslavija Brazilija 4. 1963 Brazilija Brazilija Jugoslavija Sovjetska Zveza 3. 1959 Čile Brazilija ZDA Čile 2. 1954 Brazilija ZDA Brazilija Filipini 1. 1950 Argentina Argentina ZDA Čile Dosedanja svetovna prvenstva za moške članske reprezentance so potekala v 13 drţavah (preglednica 1). V dveh so prvenstva gostili dvakrat; v Braziliji in Argentini. Za drţavo, ki organizira tako prvenstvo je seveda velika čast, pa tudi odgovornost, da čim bolje izpelje vse potrebno, za dobro organizacijo in izvedbo prvenstva. To je bil vedno velik dogodek za drţavo gostiteljico. Pogosto se je tudi dogajalo, da so domače reprezentance zasedle najvišja mesta. Nekajkrat so osvojile celo naslovu svetovnega prvaka. Na svetovnih prvenstvih so bile zbrane najboljše moške članske reprezentance, z najboljšimi igralci, ki so jih imele posamezne drţave. Po prvenstvih so različni strokovnjaki ali znanstveniki pogosto izvajali različne analize celotnega tekmovanja ali posameznih tekem. Izidi teh analiz so bili uporabni tudi za klubske trenerje. 7

Na Fakulteti za šport v Ljubljani je precej študentov preučevalo podatke s svetovnih prvenstev. Izsledke so predstavili v svojih diplomskih delih. Avtorji diplomskih del so: Thaler Igor, leta 1999; Omahna Katja, leta 2000; Jazbec Uroš, leta 2003 in Sovdat Matjaţ, leta 2003. V tej diplomski nalogi bomo analiziral finalno tekmo na 16. svetovnem prvenstvu za moške članske reprezentance leta 2010 v Turčiji. 8

2. PREDMET IN PROBLEM 2.1 Svetovno prvenstvo za moške članske reprezentance leta 2010 v Turčiji Leta 2010 je od 28. 8. 2010 do 12. 9. 2010 v Turčiji potekalo 16. svetovno prvenstvo za moške članske reprezentance. Na njem je nastopalo 24 drţavnih reprezentanc iz vseh kontinentov. Iz Evrope je v začetnem skupinskem delu tekmovalo 10 reprezentanc, iz Azije 4 reprezentance, iz Severne Amerike 2 reprezentanci, iz Juţne Amerike 3 reprezentance, iz Afrike 3 reprezentance in iz Avstralije 2 reprezentanci. Reprezentance so bile razdeljene v 4 skupine (A, B, C in D). V vsaki skupini je bilo po 6 reprezentanc. Tekmovale so po enokroţnem točkovnem sistemu. Tekmovanje po skupinah je potekalo v štirih mestih (Izmir, Carigrad, Ankara in Kayseri). Skupina A je tekmovala v mestu Izmir, skupina B v Carigradu, skupina C v Ankari in skupina D v mestu Kayseri. Preglednica 2: Razvrstitev po končanih tekmah v skupini A (Izmir): MESTO REPREZENTANCA TEKME ZMAGE PORAZI RAZLIKA TOČKE 1 SRBIJA 5 4 1 465:356 9 2 ARGENTINA 5 4 1 413:379 9 3 AVSTRALIJA 5 3 2 381:341 8 4 ANGOLA 5 2 3 340:414 7 5 NEMČIJA 5 2 3 378:402 7 6 AVSTRALIJA 5 0 5 361:446 5 Preglednica 3: Razvrstitev po končanih tekmah v skupini B (Carigrad): MESTO REPREZENTANCA TEKME ZMAGE PORAZI RAZLIKA TOČKE 1 ZDA 5 5 0 455:331 10 2 SLOVENIJA 5 4 1 393:367 9 3 BRAZILIJA 5 3 2 398:354 8 4 HRVAŠKA 5 2 3 395:407 7 5 IRAN 5 1 4 301:367 6 6 TUNIZIJA 5 0 5 300:407 5 9

Preglednica 4: Razvrstitev po končanih tekmah v skupini C (Ankara): MESTO REPREZENTANCA TEKME ZMAGE PORAZI RAZLIKA TOČKE 1 TURČIJA 5 5 0 393:285 10 2 RUSIJA 5 4 1 365:346 9 3 GRČIJA 5 3 2 403:370 8 4 KITAJSKA 5 1 4 360:422 6 5 PORTORIKO 5 1 4 386:401 6 6 SLONOKOŠČENA OBALA 5 1 4 334:417 6 Preglednica 5: Razvrstitev po končnanih tekmah v skupini D (Kayseri): MESTO REPREZENTANCA TEKME ZMAGE PORAZI RAZLIKA TOČKE 1 LITVA 5 5 0 391:341 10 2 ŠPANIJA 5 3 2 420:356 8 3 NOVA ZELANDIJA 5 3 2 424:400 8 4 FRANCIJA 5 3 2 351:339 8 5 LIBANON 5 1 4 339:440 6 6 KANADA 5 0 5 330:379 5 Po končanem tekmovanju v skupinah sta zadnji dve reprezentanci iz posameznih skupin izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Prve štiri ekipe pa so se uvrstile v izločilne boje. Izločilni boji so se začeli z osmino finala. Zmagovalci teh tekem so se nato uvrstili v četrtfinale. Iz četrtfinalnih obračunov so se zmagovalci uvrstili v polfinale, poraţenci pa na tekme za razvrstitev od 5-8 mesta. Zatem sta sledila polfinalna obračuna, po katerih so se reprezentance borile za prva tri mesta. Poraţenci polfinala so se uvrstili v boj za tretje mesto, bronasto medaljo. Zmagovalci polfinala pa so se uvrstili v finale v boj za zlato kolajno in naziv svetovnega prvaka na 16. svetovnem prvenstvu za moške člane v Turčiji. Preglednica 6: Rezultati tekem v izločilnih tekmah - osmina finala: SRBIJA : HRVAŠKA 73 : 72 ŠPANIJA : GRČIJA 80 : 72 SLOVENIJA : AVSTRALIJA 87 : 58 TURČIJA : FRANCIJA 95 : 77 ZDA : ANGOLA 121 : 66 RUSIJA : NOVA ZELANDIJA 78 : 56 10

LITVA : KITAJSKA 78 : 67 ARGENTINA : BRAZILIJA 93 : 89 Preglednica 7: Rezultati tekem v izločilnih tekmah - četrtfinale: SRBIJA : ŠPANIJA 92 : 89 TURČIJA : SLOVENIJA 95 : 68 ZDA : RUSIJA 89 : 79 LITVA : ARGENTINA 104 : 85 Preglednica 8: Rezultati tekem za razvrstitev od 1 do 8 mesta: Tekmi za razvrstitev od 5 do 8 mesta SLOVENIJA : ŠPANIJA 80 : 97 RUSIJA : ARGENTINA 61 : 73 Tekma za 7. mesto: SLOVENIJA : RUSIJA 78 : 83 Tekma za 5. mesto: ŠPANIJA : ARGENTINA 81 : 86 Polfinalni tekmi: SRBIJA : TURČIJA 82 : 83 ZDA : LITVA 89 : 74 Tekma za 3. mesto: LITVA : SRBIJA 99 : 88 Tekma za 1. mesto TURČIJA : ZDA 64 : 81 Skozi skupinski in izločilni del sta se v finale uvrstili reprezentanci Turčije in ZDA. 11

2.2 Osnovni podatki o reprezentancah ZDA in Turčije V preglednicah 9 in 10 je akumulira statistika igralcev, tipov igralcev za reprezentanci ZDA in Turčije. V drugem, tretjem, četrtem in petem stolpcu so podatki o telesni višini, starosti, število odigranih tekem posameznih igralcev, posameznih tipov igralcev in celotne ekipe. V naslednjih stolpcih so kazalci igralne učinkovitosti v napadu in obrambi. Preglednica 9: Akumulirana statistika reprezentance ZDA: igralci TV ST TE MIN Z2 M2 %2 Z3 M3 %3 ZP MP %P AS IZ DKO SN SO OS BL ON C, Billups 191 34 9 208 11 20 55,0 14 44 31,8 24 28 85,7 28 9 88 2 15 11 0 22 R, Westbrook 191 22 9 175 26 55 47,3 3 7 42,9 21 25 84,0 23 16 82 14 11 12 4 12 E, Gordon 191 22 9 158 8 17 47,1 19 42 45,2 4 5 80,0 5 6 77 1 13 8 2 14 D, Rose 191 22 9 208 22 41 53,7 5 18 27,8 6 12 50,0 29 14 65 3 16 10 3 12 S, Curry 191 22 8 85 7 12 58,3 7 19 36,8 2 2 100,0 17 8 37 3 8 4 0 11 branilci 191 24 834 74 145 48,1 48 130 36,9 57 72 79,2 102 53 349 23 63 45 9 71 K, Durant 206 22 9 254 48 76 63,2 26 57 45,6 31 34 91,2 16 18 205 3 52 13 6 11 L, Odom 208 31 9 198 25 48 52,1 3 4 75,0 5 10 50,0 4 9 64 24 45 5 6 22 R, Gay 203 24 9 121 16 26 61,5 6 19 31,6 13 18 72,2 7 4 63 9 17 9 8 16 A, Iguodala 198 26 9 169 18 27 66,7 2 7 28,6 9 19 47,4 17 13 51 18 23 16 0 21 krila 201 25 742 107 177 60,5 37 87 42,5 58 81 71,6 44 44 383 54 137 43 20 70 K, Love 208 22 9 79 16 26 61,5 4 9 44,4 7 9 77,8 7 7 51 16 28 3 1 8 D, Granger 203 27 7 68 9 17 52,9 3 13 23,1 2 4 50,0 7 1 29 2 4 1 1 6 T, Chandler 216 28 9 77 9 14 64,3 0 0 0,0 5 10 50,0 4 2 23 12 12 2 5 16 centri 205 26 224 34 57 59,6 7 22 31,8 14 23 60,9 18 10 103 30 44 6 7 30 Ekipa ZDA 1800 215 379 56,7 92 239 38,5 129 176 73,3 164 107 835 107 244 94 36 171 Legenda: TV telesna višina, ST starost; TE število tekem; MIN čas v igri; Z2, M2, %2 zadeti in vsi meti za tri točke in odstotek zadevanja teh metov; Z3, M3, %3 zadeti in vsi meti za dve točki in odstotek zadevanja teh metov; ZP, MP, %P zadeti in vsi prosti meti in odstotek zadevanja; AS asistence; IZ izgubljene ţoge; DKO dani koši, SO, SN in SS skoki v obrambi, napadu in skupaj; BL blokirani meti; OS osvojene ţoge; ON osebne napake; 12

Preglednica 10: Akumulirana statistika reprezentance Turčije: igralci TV ST TE MIN Z2 M2 %2 Z3 M3 %3 ZP MP %P AS IZ DKO SN SO OS BL ON E, Arslan 190 27 9 151 6 11 54,5 13 28 46,4 5 14 35,7 17 9 56 1 2 4 0 13 K, Tunçeri 194 31 8 179 6 15 40,0 11 27 40,7 9 10 90,0 32 8 54 2 15 12 0 9 S, Güler 193 27 8 119 14 20 70,0 7 17 41,2 3 4 75,0 17 8 52 1 12 17 2 19 B, Ermiş 194 25 5 34 3 4 75,0 1 3 33,3 2 3 66,7 5 4 11 0 3 2 1 0 Ö, Onan 194 32 8 188 15 28 53,6 12 31 38,7 11 15 73,3 11 6 77 2 5 6 0 20 branilci 193 28 671 44 78 56,4 44 106 41,5 30 46 65,2 82 35 250 6 37 41 3 61 H, Türkoglu 208 31 9 231 14 36 38,9 20 48 41,7 23 32 71,9 31 11 111 2 36 9 3 15 E, Iliasova 208 23 8 230 18 41 43,9 16 33 48,5 23 32 71,9 4 4 107 16 45 9 2 15 C, Akyol 197 23 6 72 3 5 60,0 4 11 36,4 0 0 0,0 2 2 18 0 5 5 1 8 krila 204 26 533 35 82 42,7 40 92 43,5 46 64 71,9 37 17 236 18 86 23 6 38 S, Erden 211 24 9 178 30 48 62,5 0 0 0,0 22 36 61,1 11 19 82 12 29 2 7 18 Ö, Aşık 214 24 9 171 32 58 55,2 0 0 0,0 16 43 37,2 6 9 80 24 38 3 11 19 O, Savas 208 23 8 101 16 27 59,3 3 3 100,0 8 15 53,3 6 9 49 4 8 0 1 11 K, Gönlüm 208 33 8 146 12 23 52,2 0 2 0,0 9 14 64,3 7 6 33 14 21 4 3 14 centri 210 26 596 90 156 57,7 3 5 60 55 108 50,9 30 43 244 54 96 9 22 62 Ekipa Turčije 1800 169 316 53,5 87 203 42,9 131 218 60,1 149 95 730 78 219 73 31 161 Legenda: TV telesna višina, ST starost; TE število tekem; MIN čas v igri; Z2, M2, %2 zadeti in vsi meti za tri točke in odstotek zadevanja teh metov; Z3, M3, %3 zadeti in vsi meti za dve točki in odstotek zadevanja teh metov; ZP, MP, %P zadeti in vsi prosti meti in odstotek zadevanja; AS asistence; IZ izgubljene ţoge; DKO dani koši, SO, SN in SS skoki v obrambi, napadu in skupaj; BL blokirani meti; OS osvojene ţoge; ON osebne napake; Igralci ZDA so imeli zelo uspešen met za dve točki (56,7%), igralci Turčije pa nekoliko niţjega (53,5%). Najbrţ zaradi hitrejše igre reprezentance ZDA, ki je bila povezana z večjim številom protinapadov in zgodnjih napadov. Zaradi tega so dosegli več lahkih košev s polaganji ali zabijanji. Pri metih za dve točki so dosegli najvišji odstotek krilni igralci (dobrih 60%) in centri (slabih 60%). Igralci ZDA pa so tako imeli slabši odstotek meta za tri točke (38,5%), krilni igralci pa višjega (42, 5%). Reprezentanca Turčije je imela 42,9% met za tri točke. Izstopali so njihovi centri (60%). Odstotek zadetih prostih metov reprezentance ZDA je bil 73,3% (branilci 79,2%). Reprezentanca Turčije je imela zelo slab odstotek zadetih prostih metov (60,1%). Predvsem so bili slabi centri, ki so bili le 50,9%. Reprezentanca ZDA je imela 164 asistenc (Turška reprezentanca 149), 107 izgubljenih ţog (Turška reprezentanca le 95). Reprezentanca ZDA je dosegla 835 (reprezentanca Turčije 730). Pri skokih je bila reprezentanca ZDA veliko boljša, skokov v napadu so imeli 107, reprezentanca Turčije pa le 78. Reprezentanca ZDA je imela 244 skokov v obrambi, reprezentanca Turčije pa 219. Reprezentanca ZDA je osvojila 94 ţog, reprezentanca Turčije pa 73. Pri blokadah so bili spet boljši igralci ZDA z 36 blokadami proti 31 blokadam igralcev Turčije. Tudi pri osebnih napakah so je bila reprezentanca ZDA v 13

prednosti (171 napak, reprezentanca Turčije pa 161). Pomembna je tudi analiza razlik med ekipami po igralnih mestih. Iz povprečnih vrednosti telesne višine, starosti in času igranja posameznih tipov igralcev vidimo, da so bili branilci ZDA v povprečju za 2 cm niţji in za 4 leta starejši kot branilci Turčije. Igrali so tudi povprečno 163 minut več kot branilci Turčije. Pri kazalcih igralne učinkovitosti so bile največje razlike v odstotku zadetih prostih metih, kjer so bili branilci ZDA precej bolj natančni (79,2%) kot branilci Turčije (65,2%). Branilci ZDA so dosegli 349 točk, branilci Turčije pa le 250 točk. Branilci ZDA so bili boljši tudi pri asistencah, osvojenih ţogah, skokih v napadu in obrambi ter v blokadah. Branilci Turčije so bili boljši le v izgubljenih ţogah. Izgubili so le 35 ţog, branilci ZDA pa 53. Krila ZDA so bila v povprečju za 3 cm niţja in za 1 leto mlajša kot krila Turčije. Igrali so povprečno 209 minut več kot krila Turčije. Pri kazalcih igralne učinkovitosti so bile največje razlike v odstotku meta za dve točki, kjer so bila krila ZDA precej bolj natančna (60,6%) kot krila Turčije (42,7%). Krila ZDA so dosegla 383 točk, krila Turčije pa le 236 točk. Krila ZDA so bila boljša tudi pri asistencah, osvojenih ţogah, skokih v napadu in obrambi ter v blokadah. Krila Turčije so bila boljša le v izgubljenih ţoga. Izgubila so le 17 ţog, krila ZDA pa 44. Centri ZDA so bili v povprečju za 5 cm niţja, njihova povprečna starost pa enaka kot starost centrov Turčije. Igrači so povprečno kar 370 minut manj kot centri Turčije. Pri kazalcih igralne učinkovitosti so bile največje razlike v odstotku zadetih metov za tri točke, kjer so bili centri ZDA precej manj natančni (31,8%) kot centri Turčije (60%). Centri ZDA so dosegli 103 točke, centri Turčije pa kar 244 točk. Centri ZDA so bila slabša pri asistencah, osvojenih ţog, skokih v napadu in obrambi, ter blokadah. Centri ZDA so bili boljši le v izgubljenih ţogah. Izgubila so le 10 ţog, centri Turčije pa kar 43. Pri reprezentanci ZDA je izstopal Kevin DURANT, ki je igral povprečno 28,2 minute in dosegel povprečno 22,8 točk na tekmo. Več kot 20 minut na tekmo so igrali še Chauncey BILLUPS, Derrick ROSE in Lamar ODOM. Vsak je dosegel manj kot 10 točk na tekmo, kar pomeni, da so zmagovali kot ekipa in da je imel trener na razpolago veliko število odličnih ter izenačenih igralcev po kakovosti. Najboljši skakalec je bil Lamar ODOM (povprečno 7,7 skoka na tekmo). Najboljši bloker ekipe je bil Rudy GAY (povprečno 1 blokada na tekmo). Igralec z največ odvzetimi ţogami je bil Andre IGUODALA (povprečno 1,8 odvzetih ţog na tekmo). Pri asistencah sta blestela Derrick ROSE (povprečno 3,2 na tekmo) in Chauncey BILLUPS (3,1 na tekmo). Edina šibka točka pri najboljšemu igralcu prvenstva Kevinu DURANTU so bile izgubljene ţoge (povprečno 2 na tekmo). Sledita pa mu Russel WESTBROOK (1,8 na tekmo) in Derrick ROSE (1,6 na tekmo). Največ osebnih napak so naredili: Chauncey BILLUPS in Lamar ODOM (povprečno 2,4 na tekmo) ter Andre IGUODALA (2,3 na tekmo). 14

Pri reprezentanci Turčije pa sta izstopala Ersan İLYASOVA in Hidayet TÜRKOĞLU, ki sta igrala povprečno 28,9 minute in 25,8 minute, in dosegla povprečno 13,4 točke in 12,3 točke na tekmo. Več kot 20 minut na tekmo sta igrala samo še Ömer Onan in Kerem TUNÇERI. Vsi ostali, razen prej omenjena Ersan İLYASOVA in Hidayet TÜRKOĞLU, so dosegli manj kot 10 točk na tekmo, kar podobno velja, da je reprezentanca Turčije zmagovala kot ekipa, brez izrazitih posameznikov. Najboljši skakalec je bil Ersan İLYASOVA (povprečno 7,6 skoka na tekmo). Najboljši bloker ekipe je bil Ömer AŞIK (povprečno 0,8 blokade na tekmo). Igralec z največ odvzetimi ţogami je bil Sinan GÜLER (povprečno 2,1 odvzete ţoge na tekmo). Pri asistencah sta blestela Kerem TUNCERI (povprečno 4 na tekmo) in Hidayet TÜRKOĞLU (3,9 na tekmo). Pri izgubljenih ţoga pa je izstopal Semih ERDEN (povprečno 2,1 na tekmo). Največ osebnih napak so naredili: Ömer ONAN (povprečno 2,5 na tekmo), Sinan GÜLER (povprečno 2,4 na tekmo), Ömer AŞIK (povprečno 2,1 na tekmo) ter Semih ERDEN (povprečno 2 na tekmo). 15

3. CILJI Cilji diplomske naloge so bili naslednji: 1. Analizirati razlike v kazalcih igralne učinkovitosti med reprezentanco ZDA in Turčije na finalni tekmi svetovnem košarkarskem prvenstvu za člane leta 2010 v Turčiji. 2. Analizirati skupno taktiko obeh ekip na omenjeni tekmi v napadu in obrambi. 16

4. METODE ZBIRANJA PODATKOV Statistične podatke za ekipi Turčije in ZDA smo dobili na spletni strani http://turkey2010.fiba.com/. Podatke o skupni taktiki obeh ekip v napadu in obrambi pa s pomočjo videoposnetka tekme. Zbrane podatke smo vpisovali v preglednice, nato pa obdelali z osnovnimi postopki opisne statistike. 17

5. ANALIZA IGRALNE UČINKOVITOSTI REPREZENTANC ZDA IN TURČIJE 5.1 Analiza igralnih učinkovitosti obeh ekip na finalni tekmi TURČIJA:ZDA 64:81 (17:22,15:20,16:19,16:20) V preglednicah 11 in 12 so kazalci igralne učinkovitosti (statistični podatki) za finalno tekmo na svetovnem prvenstvu za člane v Turčiji. Podatki se nanašajo za posamezne igralce, posamezne tipe igralcev in za celotno ekipo ZDA in Turčije. Preglednica 11: Statistični podatki za reprezentanco ZDA: igralec MIN Z3 M3 3% Z2 M2 2% ZP MP %P AS IZ DKO SO SN BL OS ON Chauncey BILLUPS (x) 25 0 5 0 0 0 0 4 4 100 2 0 4 3 0 0 2 4 Russel WESTBROOK 24 2 3 67 1 5 20 5 5 100 3 2 13 3 3 0 1 3 Eric GORDON 13 0 4 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 1 0 1 1 2 Derrick ROSE (x) 26 0 3 0 4 8 50 0 1 0 6 2 8 1 0 0 0 2 Stephen CURRY 7 1 1 100 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 1 branilci 95 3 16 19 5 15 33 9 10 90 13 4 28 8 3 1 4 12 Kevin DURANT (x) 39 7 13 54 3 4 75 1 2 50 0 3 28 5 0 2 0 1 Lamar ODOM (x) 26 1 1 100 6 8 75 0 0 0 0 1 15 6 5 0 1 3 Rudy GAY 10 0 1 0 3 4 75 0 0 0 0 1 6 3 1 0 0 2 Andre IGUODALA (x) 26 0 1 0 2 3 67 0 2 0 3 2 4 2 3 0 0 3 krila 101 8 16 50 14 19 74 1 4 25 3 7 53 16 9 2 1 9 Kevin LOVE 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 Danny GRANGER 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tyson CHANDLER 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 centri 4 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 ekipa ZDA 11 33 33 19 35 54 10 14 71 16 11 81 24 13 3 5 22 Legenda: MIN čas v igri; Z3, M3, %3 zadeti in vsi meti za tri točke in odstotek zadevanja teh metov; Z2, M2, %2 zadeti in vsi meti za dve točki in odstotek zadevanja teh metov; ZP, MP, %P zadeti in vsi prosti meti in odstotek zadevanja; AS asistence; IZ izgubljene žoge; DKO dani koši, SO, SN in SS skoki v obrambi, napadu in skupaj; BL blokirani meti; OS osvojene žoge; ON osebne napake; (x) začetna peterka 18

Preglednica 12: Statistični podatki za reprezentanco Turčije: igralec MIN Z3 M3 3% Z2 M2 2% ZP MP %P AS IZ DKO SO SN BL OS ON Ender ARSLAN 15 2 5 40 0 1 0 0 2 0 1 1 6 0 0 0 0 2 Kerem TUNÇERI (x) 24 1 3 33 0 1 0 4 4 100 5 1 7 2 0 0 1 0 Sinan GÜLER 12 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 Barış ERMIŞ 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Ömer ONAN (x) 26 0 2 0 2 5 40 3 4 75 1 0 7 0 0 0 0 4 branilci 78 3 11 27 2 8 25 7 10 70 7 3 20 2 0 0 2 8 Hidayet TÜRKOĞLU (x) 23 4 4 100 1 4 25 2 2 100 1 2 16 7 0 1 0 1 Ersan İLYASOVA (x) 27 0 3 3 2 6 33 3 4 75 0 0 7 9 2 0 1 1 Cenk AKYOL 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 krila 50 4 7 57 3 10 30 5 6 83 1 2 23 16 2 1 1 2 Semih ERDEN 18 0 0 0 4 5 80 1 5 20 0 3 9 1 1 0 0 3 Ö, Aşık (x) 20 0 0 0 2 6 33 1 2 50 0 1 5 3 1 0 0 2 Oguz SAVAS 5 0 0 0 0 2 0 3 4 75 0 0 3 0 0 0 0 1 Kerem GÖNLÜM 28 0 0 0 2 6 33 0 0 0 1 1 4 0 6 1 1 2 centri 71 0 0 0 8 19 42 5 11 45 1 5 21 4 8 1 1 8 ekipa Turčije 7 18 39 13 37 35 17 27 63 9 10 64 22 10 2 4 18 Legenda: MIN čas v igri; Z3, M3, %3 zadeti in vsi meti za tri točke in odstotek zadevanja teh metov; Z2, M2, %2 zadeti in vsi meti za dve točki in odstotek zadevanja teh metov; ZP, MP, %P zadeti in vsi prosti meti in odstotek zadevanja; AS asistence; IZ izgubljene žoge; DKO dani koši, SO, SN in SS skoki v obrambi, napadu in skupaj; BL blokirani meti; OS osvojene žoge; ON osebne napake; (x) začetna peterka Igralci ZDA so bili na finalni tekmi boljši skoraj v vseh kazalcih igralne učinkovitosti, zato njihova zmaga ne preseneča. Bili so boljši v skokih, blokadah, osvojenih ţogah, asistencah, odstotku meta za dve točki in prostih metih. Igralci Turčije so bili nekoliko boljši le v izgubljenih ţogah (izgubili so eno ţogo manj od igralcev ZDA) in pri odstotku zadetih metov za 3 točke (igralci Turčije so bili 39 odstotni, igralci ZDA pa 33 odstotni). V reprezentanci ZDA je igralo vseh 12 igralcev, v reprezentanci Turčije pa 11 igralcev. Branilci ZDA so igrali 20 minut dalj kot branilci Turčije. Verjetno zaradi hitre in agresivne igre te ekipe. Branilci obeh ekip so imeli slab met za dve in tri točke. Pri metu za dve točki pa so bili učinkovitejši branilci ZDA (33%:25%), pri metu za tri točke pa branilci Turčije (27%:19%). Pri prostim metih so bili učinkovitejši branilci ZDA (90%:70%). Pri vseh pri osvojenih ţogah, skokih v obrambi in v napadu, asistencah in blokadah ostalih kazalcih so bili branilci ZDA, še posebej v skokih 19

(11:2). Branilci Turčije so izgubili le eno ţogo manj od branilcev ZDA. Branilci ZDA so naredili 12 osebnih napak, branilci Turčije pa 8. Najkakovostnejši in učinkovitejši del reprezentance ZDA so bila krila s Kevinom Durantom na čelu. Krila ZDA so igrala enkrat več časa kot krila Turčije (101 min: 50 min). Pri odstotku meta so bila krila ZDA boljša le pri metu za dve točki. Pri učinkovitosti metov za tri točke in prostih metov so prednjačila krila Turčije. V skupnem število doseţenih točk pa so bila krila ZDA veliko boljša od kril Turčije (53:23 točk). Pri skokih, blokadah, osvojenih ţogah in blokadah so bila krila ZDA tudi uspešnejša, le izgubljenih ţog je imela reprezentanca Turčije manj (5 ţog manj). Krila ZDA so naredila tudi več osebnih napak kot krila Turčije. Najmanj učinkovit del reprezentance ZDA so bili centri. V reprezentanci Turčije je pa bil njihov doprinos skoraj enak kot doprinos kril in branilcev. Centri ZDA so igrali le slabih pet minut, centri Turčije pa kar 71 minut. Ob taki razporeditvi časa centrov ZDA na igrišču, se mi zdi primerjava teh tipov igralcev z centri Turčije nesmiselna. Glede na višino in kakovost kril ZDA je tako rezultat razumljiv, saj so lahko igralci tudi vloge centrov. Pri obeh reprezentancah je izstopal po eden igralec. Pri Turčiji je bil to Hidayet TÜRKOĞLU z 16 točkami (4/4 za 3, 1/4 za 2, 2/2 za 1) ter 7 skokov, pri ZDA Kevin DURANT z 28 točkami (7/13 za 3, 3/4 za 2, 1/2 za 1) ter 5 skokov in 2 blokadi. Pri Turčiji velja omeniti še Ersana İLYASOVO z 11 skoki in 7 točkami, pri ZDA pa še Lamar ODOM (15 točki in 11 skokov) ter Russel WESTBROOK (13 točk, 6 skokov in 3 asistence). 20

6. ANALIZA SKUPNE TAKTIKE V NAPADU OBEH REPREZENTANC 6.1 Skupna taktika v napadu ZDA proti postavljeni osebni obrambi Turčije a) Postavljeni napad o1 Igralec 2 napelje svojega obrambnega igralca na blokado soigralca 5. Igralec 2 prodre proti košu, igralec 5 pa ga spremlja potem, ko se je odcepil iz blokade. Igralec 2 ima nato več moţnosti. V tem primeru zaključi sam s polaganjem ali pa poda ţogo igralcu 4 ali 5. b) Postavljeni napad o2 Igralec 2, takoj zatem, ko prenese ţogo v napadalno polovico, poda igralcu 5 in steče na mesto visokega branilca. Igralec 4 v tem času preteče po sredini na levo stran, igralca 1 in 3 pa se pomakneta proti ţogi. Igralec 5 nato poda ţogo igralcu 3, nato 21

zavodi na njegovo prejšnjo mesto. Igralec 3 zatem sam zaključi napad, z metom od daleč, pol prodorom ali prodorom. c) Postavljeni napad o3 Igralec 2, ki ima ţogo, poda ţogo igralcu 4. Ta prodre proti sredini in poda ţogo na drugo stran igralcu 1. Medtem igralca 3 in 4 zamenjata svoja mesta. Ko igralec 1 sprejme ţogo, se igralec 5 pomakne na mesto levega spodnjega centra, igralec 4 pa na mesto zgornjega centra. Igralec 1 poda ţogo igralcu 2, on pa naprej igralcu 3. Igralec 3 zaključi napad z metom od daleč. d) Postavljeni napad o4 Igralec 2, ki ima ţogo, vodi na mestu sredinskega branilca. Igralca 1 in 5 postavita blokado za igralca 3 in 4, ki ob zaporednih blokadah pretečeta trapez in se odkrijeta 22

na nasprotno stran. Nato se igralec 1 iz blokade odcepi navzgor, igralec 5 pa pod koš, kjer dobi ţogo od igralca 2 in zaključi napad. e) Postavljeni napad o5 Igralec 2 ţogo zavodi v desno proti igralcu 1. Nato postavita igralca 4 in 5 dvojno blokado za igralca 3. Mimo se igralec 3 najprej odkrije na desno stran igrišča. Igralec 1 medtem preteče trapez in se odkrije na mesto levega krila, nato pa ob zaporednih blokadah igralca 5 in 4 navzgor, kjer dobi ţogo. Igralec 1 prodre pod koš in poda ţogo igralcu 5, ki se je medtem odkril iz blokade navzdol. Igralec 4 se odkrije navzgor. Ko igralec 5 sprejme ţogo zaključi napad z metom od daleč. 6.2 Analiza skupne taktike napada ZDA proti postavljeni conski obrambi Turčije a) Postavljeni napad c1 23

Igralec 1 prenese ţogo v napadalno polovico, ter poda ţogo igralcu 2. Igralec 4 se z mesta spodnjega centra pomakne na krilo. Igralec 2 poda ţogo nazaj igralcu 1, in se pomakne na mesto krila. Igralec 1 poda ţogo igralcu 3, ta pa nazaj igralcu 1. Igralec 5 se z mesta zgornjega centra pomakne namesto spodnjega centra, igralec 4 pa na mesto zgornjega centra. Medtem ko igralec 1 sprejme ţogo, se igralec 2 odkrije navzgor. Po sprejemu ţoge zaključi napad z metom od daleč. b) Postavljeni napad c2 Igralec 2 prodre proti košu in poda igralcu 1. Ta 1 vrţe na koš od daleč, igralca 5 in 4 pa skočita za ţogo. c) Postavljeni napad c3 24

Ţogo ima igralec 1. Poda jo igralcu 3, on pa naprej igralcu 4. Igralec 3 se odkrije na mesto desnega branilca. Igralec 4 prodre mimo blokade igralca 5 in poda ţogo igralcu 2 na drugo stran. Igralec 5 se nato iz blokade odcepil pod koš. Igralec 2 zaključi napad z metom od daleč. d) Postavljeni napad c4 Igralec 1, prodre ob blokadi igralca 4 in poda igralcu 2. Igralec 4 se ob blokadi igralca 3 odkrije v desno, bloker pa vteče pod koš. Nato igralec 2 poda ţogo igralcu 1, on pa naprej igralcu 4. Hkrati se igralec 5 odkrije na mesto zgornjega centra, igralec 3 pa odkrije v desni kot. Igralec 4 zaključi napad z metom od daleč. e) Postavljeni napad c5 25

Igralec 2, ki ima ţogo, zavodi proti igralcu 1 in poda ţogo igralcu 4. Igralec 1 nato steče mimo zaporednih blokad igralcev 5 in 3 in se odkrije na drugo stran na mesto krila. Tam sprejme ţogo od igralca 4. Ta poda ţogo igralcu 3, ki se je iz blokade odcepil v kot. Igralec 3 zaključi napad z metom od daleč. Hkrati se igralec 5 pomakne proti košu, kamor vteče tudi igralec 4. 6.3 Analiza skupne taktike v napadu Turčije proti postavljeni osebni obrambi ZDA a) Postavljeni napad o1 Igralec 1 poda ţogo igralcu 2. Ko igralec 2 sprejme ţogo, vroči ţogo igralcu 4, ki se je odkril navzgor z mesta spodnjega centra. Hkrati igralca 1 in 5 postavita blokado igralcu 3, ki ob blokadi uteče proti košu. Igralec 4 poda ţogo igralcu 5, ki se je odcepil iz blokade na mesto sredinskega branilca, igralec 1 pa na mesto levega krila. 26

Igralec 5 vroči ţogo igralcu 4, ki zavodi v levo proti bočni črti in poda igralcu 1. Igralec 5 vteče proti košu, igralec 3 se odkrije navzgor na mesto sredinskega branilca. Igralec 1 poda ţogo pod koš igralcu 5. Če ne more zaključiti napada, poda ţogo nazaj ven igralcu 1, ki se je odkril nad črto teh točk v podaljšku črte prostih metov, ali igralcu 3, ki je vtekel pod koš. Njegovo mesto zasede igralec 4. Nato igralec 1 prodre v sredino. Če ne more sam zaključiti, poskuša podati ţogo igralcu 5 ali 3. Po sprejemu ţoge eden ali drugi zaključi napad. b) Postavljeni napad o2 Igralec 1 poda ţogo igralcu 3, ta pa igralcu 4, ki se je odkril navzgor na mesto desnega branilca. Medtem igralec 5 postavi blokado za igralca 1, ki ob njej uteče v trapez. Če ne dobi ţoge, se odkrije na nasprotno stran. Hkrati igralca 5 in 3 postavita zaporedni blokadi za igralca 2, ki se ob njih odkrije navzgor. 27

Ko igralec 2 sprejme ţogo, mu bloker 5 ponovno postavi blokado, bloker 3 se pa odcepi na mesto levega krila. Igralec 2 prodre ob blokadi pod koš. Zaključi lahko sam, ali pa poda ţogo igralcu 5, ki iz blokade vteka pod koš, ali igralcu 3, ki se pomakne proti košu. c) Postavljeni napad o3 Igralec 1 prenese ţogo v napadalno polovico. Igralec 3 najprej postavi blokado igralcu 5, ki ob njej steče v blokado igralcu 1. Igralec 1 prodre ob blokadi pod koš, bloker 5, pa iz blokade uteče pod koš. Med prodorom igralec 1 poda ţogo igralcu 2, nato pa steče v levi kot. Igralec 4 se pomakne navzgor. Igralec 5 se postavi pod koš, kjer dela prostor igralcu 2, ki prodira pod koš. d) Postavljeni napad o4 28

Igralec 1 ima ţogo. Igralec 4 vteče pod koš in postavi blokado igralcu 3, hkrati mu igralca 2 in 5 postavita zaporedni blokadi na desni strani. Igralec 3 izbere stran gibanja. Če se odkrije mimo zaporednih blokad navzgor sprejme ţogo od igralca 1. Bloker 2 se odkrije na mesto krila. Igralec 3 prodre proti košu. V našem primeru zaključi z metom iz pol razdalje, lahko tudi s prodorom. Igralec 4, ki je delal blokado pod košem se pomakne na drugo stran, na mesto spodnjega centra. e) Postavljeni napad o5 Igralec 1 z ţogo prodre mimo ob blokadi igralca 5. Med prodorom poda ţogo igralcu 4 v levi kot. Igralec 5 se iz blokade odcepi proti košu. Igralec 4 prodre proti košu in zaključi s polaganjem, igralca 3 in 5 se pomakneta h košu (skok v napadu). f) Postavljeni napad o7 29

Igralec 1 ima ţogo. igralec 2 se mimo blokade igralca 5 odkrije navzgor kjer sprejme ţogo. Nato jo poda nazaj igralcu 1, ki ob blokadi igralca 5 prodre pod koš. Igralec 5 se iz blokade odcepi proti košu. Pod koš uteče tudi igralec 3. g) Postavljeni napad o8 Igralec 1 poda igralcu 3. Po podaji se skozi vrzel med igralcem 3 in 5 odkrije na mesto krila, kjer dobi vrnjeno ţogo. Po podaji igralec 3 uteče ob blokadi igralca 5 v trapez in naprej na mesto spodnjega centra. Bloker 5 mu del poti sledi, nato pa postavi blokado igralcu 1. Ta prodre ob blokadi, med prodorom lahko poda ţogo blokerju 5, ki je utekel iz blokade ali igralcu 4, ki se je odkril nad črto treh točk. Igralec 5 zaključi napad z metom iz pod koša. 6.3.1 Analiza skupne taktike v napadu Turčije proti postavljeni conski obrambi ZDA 2-3 a) Postavljeni napad c1 30

Igralec 1 poda ţogo igralcu 3 na mestu zgornjega centra. On pa naprej igralcu 4, ki zaključi napad z metom z razdalje. 6.4 Analiza čelnih in bočnih vnosov žoge 6.4.1 Čelni in bočni vnosi žoge ZDA Čelni vnos žoge 1 Igralec 2 je za mejno črto z ţogo v roki. Igralca 1 in 4 se postavita na mesto visokega branilca, igralec 3 pa na sredino črte prostih metov. Igralec 3 se odkrije proti ţogi ob blokadi igralca 5. Tam sprejme ţogo in zaključi napad z metom na koš. Čelni vnos žoge 2 31

Igralec 2 se postavi za čelno črto z ţogo v roki. Ţogo poda igralcu 3, ki se je mimo blokade igralca 5 odkril proti ţogi. Igralec 5 se iz blokade odkrije nad črto treh točk in sprejme ţogo od igralca 3 (če ta ni uspel zaključiti napada). Nato poda ţogo prek trapeza igralcu 1 na nasprotni strani. Igralec 4 se odkrije v levi kot. Igralca 2 in 3 si zamenjata prostor, v smeri izpraznjenega mesta igralca 5, ki je pred tem vtekel v trapez. Igralec 1 lahko poda ţogo igralcu 4 v kot ali vtekajočemu igralcu 5. Če dobi ţogo igralec 4, prodre v sredino. Če sam ne more zaključiti napada, poda ţogo igralcu 5. Bočni vnos žoge 1 Igralec 4 je z ţogo v roki za bočno črto. Ţogo poda igralcu 2, ki nato prodre pod koš. Igralca 3 in 5 skačeta za odbito ţogo. 32

Bočni vnos žoge 2 Igralec 3 stoji za bočno črto z ţogo v roki. Ţogo poda igralcu 2, ki se je odkril mimo blokade igralca 5. Igralec 5 se iz blokade odcepi ven in postavi blokado k ţogi igralcu 2. Pred tem Igralec 3 preteče igrišče in se postavi na mesto visokega branilca. Igralec 1 pa steče prek trapeza v desni kot. 6.4.2 Čelni in bočni vnosi žoge Turčije Čelni vnos žoge 1 Izza čelne črte poda ţogo igralec 2 igralcu 1. Nato se odkrije mimo blokade 4, 5 ali 3. ki. Ko dobi ţogo, se igralec 5 pomakne na mesto spodnjega centra, igralec 3 na mesto visokega branilca, nad črto treh točk, igralec 4 pa na mesto zgornjega centra. Nato igralec 1 poda ţogo igralcu 2, ta pa nazaj igralcu 1, ki poda ţogo naprej igralcu 3. 33

Igralec 3 poda ţogo igralcu 4, ta pa naprej spodnjemu centru 5, ki napad zaključi. Bočni vnos žoge 1 Za bočno črto stoji igralec 5 z ţogo v roki. Igralca 3 in 1 postavljata blokado. Tako igralec 4 se ob blokadi igralca 1 odkrije proti ţogi in sprejme ţogo. Po podaji igralec 5 vteče ob blokadi 3 pod koš. Če ne dobi ţoge se postavi na mesto spodnjega centra. Igralec 4 nato poda igralcu 1, ki se je odcepil iz blokade, igralec 4 pa postavi blokado igralcu 3. Nato se igralec 3 mimo blokade odkrije ven in dobi ţogo od igralca 1, igralec 4 se odkrije na mesto spodnjega centra. 34

Hkrati igralec 5 postavi blokado igralcu 3, ta ob njej prodre, igralec 5 se pa odcepi pod koš. Igralec 3 nato koristi blokado in prodre mimo njega v stran, ter poda igralcu 1. Igralec 5 se po blokadi odcepi pod koš. Nato Igralec 3 postavi blokado igralcu 1, ki zaključi napad. 35

7. ANALIZA SKUPNE TAKTIKE V OBRAMBI 7.1 Analiza skupne taktike v obrambi ekipe ZDA Ekipa ZDA je igrala postavljeno osebno obrambo, postavljeno consko obrambo 2-3 in prehodno obrambo. Tako je onemogočala hiter prenos ţoge in organizacijo napada nasprotne ekipe. 7.2 Analiza skupne taktike v obrambi ekipe Turčije Ekipa Turčije je igrala postavljeno osebno obrambo, postavljeno consko obrambo 2-3 in prehodno obrambo, ki pa jo je ekipa ZDA z lahkoto prebijala. 7.3 Analiza skupne taktike v obrambi, glede na trajanje in uspešnost določene obrambe po četrtinah Preglednica 13: Število izvedenih napadov ekipe ZDA in Turčije ter uspešnost glede na obrambo v 1. četrtini: 1. četrtina vrsta obrambe število napadov ekipe ZDA uspešnost obrambe ekipe Turčije v % število napadov ekipe Turčije uspešnost obrambe ekipe ZDA v % OSEBNA OBRAMBA 5 0 17 59 CONSKA OBRAMBA 20 60 2 50 V preglednici 13 je navedeno število napadov in uspešnost obramb ekip ZDA in Turčije v 1. četrtini tekme. Reprezentanca ZDA je odigrala nekaj več napadov od ekipe Turčije (25:19). Osebna obramba reprezentance Turčije je bila neučinkovita, reprezentance ZDA pa 59 odstotna. Conska obramba Turčije je bila 60 odstotno učinkovita, reprezentance ZDA pa 50 odstotno. 36

Preglednica 14: Število izvedenih napadov ekipe ZDA in Turčije ter uspešnost glede na obrambo v 2. četrtini: 2. četrtina vrsta obrambe število napadov ekipe ZDA uspešnost obrambe ekipe Turčije v % število napadov ekipe Turčije uspešnost obrambe ekipe ZDA v % OSEBNA OBRAMBA 0 0 22 54,5 CONSKA OBRAMBA 19 57,9 1 100 V preglednici 14 vidimo, da je reprezentanca Turčije je odigrala nekaj več napadov od ekipe ZDA (19:23). Reprezentanca Turčije je igrala le consko obrambo in bila 57,9 odstotno učinkovita, Reprezentanca je večinoma igrala osebno obrambo in bila z njo 54,5 odstotno učinkovita. Edini napad Turčije, proti kateremu je ekipa ZDA igrala consko obrambo, je uspešno ubranila. Preglednica 15: Število izvedenih napadov ekipe ZDA in Turčije ter uspešnost glede na obrambo v 3. četrtini: 3. četrtina vrsta obrambe število napadov ekipe ZDA uspešnost obrambe ekipe Turčije v % število napadov ekipe Turčije uspešnost obrambe ekipe ZDA v % OSEBNA OBRAMBA 17 59 19 52,6 CONSKA OBRAMBA 5 40 1 100 V preglednici 15 je v 3. četrtini je reprezentanca Turčije odigrala 20 napadov reprezentanca ZDA pa 22. V tej četrtini je večinoma igrala osebno obrambo in bila 59 odstotno učinkovita, ekipa ZDA pa 52,6 odstotno. Reprezentanca ZDA je en napad Turčije uspešno obranila s consko obrambo, reprezentanca Turčije pa pet napadov 40 odstotno. Conska obramba Turčije, ki so jo 37

uporabljali skoraj cel prvi polčas, je bila v tej četrtini manj uspešna od osebne obrambe. Preglednica 16: Število izvedenih napadov ekipe ZDA in Turčije ter uspešnost glede na obrambo v 4. četrtini: 4. četrtina vrsta obrambe število napadov ekipe ZDA uspešnost obrambe ekipe Turčije v % število napadov ekipe Turčije uspešnost obrambe ekipe ZDA v % OSEBNA OBRAMBA 19 37 12 33,3 CONSKA OBRAMBA 1 0 6 66,7 V preglednici 16 vidimo, da je v 4. četrtini ekipa ZDA izvedla 20 napadov, Turčija pa 18. V tej četrti četrtini je Turčija večinoma igrala osebno obrambo, ki je bila 37 odstotno učinkovita, ekipa ZDA pa 33,3 odstotno. Reprezentanca Turčije je en napad Turčije neuspešno obranila s consko obrambo, reprezentanca ZDA pa šest napadov 66,7 odstotno. Osebni obrambi obeh ekip sta bili v tej četrtini najslabši. Verjetno zato, ker je bili ţe po tretji četrtini vse odločeno. 38

7.4 Analiza skupne taktike v obrambi, glede na trajanje in uspešnost določene obrambe skozi celotno tekmo Preglednica 17: Skupno število izvedenih napadov ekipe ZDA in Turčije in uspešnost glede na obrambo skupna statistika finalne tekme vrsta obrambe število napadov ekipe ZDA uspešnost obrambe ekipe Turčije v % število napadov ekipe Turčije uspešnost obrambe ekipe ZDA v % OSEBNA OBRAMBA 41 41,0 70 51,4 CONSKA OBRAMBA 45 56,0 10 70,0 V preglednici 17 je prikazano število napadov, ki so jih izvedle ekipe ZDA in Turčije, ter njihovo uspešnost na določeno obrambo, skozi celotno finalno tekmo. Ekipa ZDA je imela nekaj več napadov; 86, ekipa Turčije pa 80. Glede uspešnosti obrambe se da razbrati, da so bili tako pri conski, kot tudi pri osebni obrambi igralci ZDA boljši. Osebna obramba ZDA je bila 52,4%, osebna obramba Turčije pa 41%. Conska obramba ZDA pa je bila 70%, conska obramba Turčije pa 56%. Za slabšo obrambo Turčije bi lahko navedel dva vzroka. Prvi je ta, da so bili igralci Turčije ţe utrujeni od napornega svetovnega prvenstva, igralci ZDA pa so navajeni na tak ritem tekem iz lige NBA. Drugi pa ta, da je imela ekipa ZDA več kakovostnih igralcev, ki so lahko sami zaključevali napade, tako z meti od daleč ali z prodori pod koš. 39

8. SKLEPI V diplomski nalogi smo analiziral igro reprezentanc ZDA in Turčije na finalni tekmi 16. svetovnega prvenstva za člane v Turčiji. Ekipa ZDA je bila uspešnejša v skoraj vseh pogledih, kar se vidi tudi iz primerjave kazalcev igralne učinkovitosti v napadu in obrambi. Razlika v kakovosti se vidi tudi iz skupne taktike obeh ekip. Obe ekipi sta imeli zelo kvaliteten trenerski štab z vrhunskima trenerjema na čelu. Glede na sestavo ekip sta oba trenerja izbrala temu primeren taktični model igre, ki je optimiziral igralno učinkovitost ekip. Igralci ZDA so bili bolj kakovostni, saj so si pridobili več igralnih izkušenj. Vsi igralci ZDA so igrali in še igrajo v NBA ligi, pri ekipi Turčije pa le štirje. Turška reprezentanca je imela prednost domačega terena, kar ji je pomagalo skozi celotno svetovno prvenstvo, v finalni tekmi pa ne. Zmagalo je moštvo z vrhunskimi posamezniki, kjer vsak lahko odloči tekmo, tako s prodorom ali z metom od daleč. Ekipa ZDA je kazala večjo ţeljo po zmagi in aktivirala več energije. So bili tudi bolj umirjeni, ker so vajeni iz NBA lige na take pritiske. Turčije je imela tudi manjšo pomoč v igralcih s klopi. Pri ekipi ZDA so bili trudi rezervni igralci učinkoviti. Ameriški igralci so se tudi po prej uspešni conski obrambi našli učinkovito oroţje. Pri obeh ekipah sta na prvenstvu izstopala dva igralca; pri ekipi Turčije Hidayet TÜRKOĞLU in pri ekipi ZDA Kevin DURANT. Na finalni tekmi je več pokazal Kevin DURANT, saj je imel več pomoči soigralcev, predvsem od Lamar ODOM-a, Russela WESTBROOK-a. Pri Ekipi Turčije so manjkali koši Ersana İLYASOVE in Omerja AŠIK-a. Na koncu je prvo mesto zasluţeno osvojila ekipa ZDA. 40

9. LITERATURA Deţman, B. (2000). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Deţman, B. in Erčulj, F. (2000). Kondicijska priprava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Deţman, B. (2005). Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih igrah. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Erčulj, F. (1999). Conske in kombinirane obrambe in napadi protin njim. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. http://orbis.kzs-zveza.si/slozkts/download/clanki/filipovski-proucevanjenasprotnih-mostev.pdf. Pridobljeno 10. 2. 2011. http://turkey2010.fiba.com/pages/eng/fe/10/fwcm/team/p/sid/4728/tid/376/profile.html. Pridobljeno 5. 12. 2010. http://www.fibaeurope.com/. Pridobljeno 5. 12. 2010. http://www.fiba.com/pages/eng/fe/10/fwcm/event-guide/p/flashback.html#fifteen. Pridobljeno 13. 3. 2011. http://www.kosarka.co.nr/. Pridobljeno 20. 12. 2011. http://www.siol.net/sportal/kosarka/sp2010/. Pridobljeno 8. 12.2010. Jazbec, U. (2003). Analiza igralne učinkovitosti moških članskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v košarki leta 2002 v ZDA. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Kočar, B. (2006). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Omahna, K. (2000). Analiza igralne učinkovitosti nekaterih košarkarskih reprezentanc, ki so sodelovale na svetovnem prvenstvu leta 1998 v Grčiji. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Sovdat, M. (2003). Analiza igralne učinkovitosti treh tipov igralcev moških članskih reprezentanc na svetovnem košarkarskem prvenstvu leta 2002 v ZDA. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Thaler,I. (1999). Analiza igralne učinkovitosti branilcev, kril in centrov izbranih košarkarskih reprezentanc, ki so sodelovale na svetovnem prvenstvu 1998 v Grčiji. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 41