UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE ANALIZA BIOMEDICINSKIH PODATKOV NA PRIMERU MERITEV FIZIČNE AKTIVNOSTI IN DELOVNE OBREMENITVE MEDICINSKIH SESTER (Magistrsko delo) Maribor, 2013 Nino Fijačko
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: izr. prof. dr. Gregor Štiglic
ZAHVALA Rad bi se zahvalil mentorju izr. prof. dr. Gregorju Štiglicu za vso pomoč pri nastajanju magistrskega dela. Zahvaljujem se celotnemu Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo, še posebej vsem udeležencem, ki so sodelovali v študiji. Zahvaljujem se prim. Zoranu Zabavniku, strokovni vodji Vidi Vitek, Službi za zdravstveno nego Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Saši Nikolić in Igorju Robertu Roju iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, sošolki Petri Požar ter sošolcu Kristjanu Gaborju. i
ii
Analiza biomedicinskih podatkov na primeru meritev fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinskih sester POVZETEK V magistrski nalogi smo s pomočjo pedometrov raziskali fizično aktivnost in delovno obremenitev medicinskih sester na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, natančneje na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo. Sodelovalo je 20 medicinskih sester, ki so v različnih izmenah nosile pedometre. Pedometer nam je za vsako medicinsko sestro posebej posredoval podatke o njenem aktivnem obdobju v izmeni, število korakov in kilometrov ter število porabljenih kalorij. Pridobljene podatke smo analizirali s programskim jezikom R in ugotovili, da medicinska sestra v 12-urni izmeni opravi v povprečju 9006 korakov, kar znaša od 6 do 7 kilometrov in porabi 226,3 kalorij. Rezultate smo primerjali s tujimi študijami, narejenimi na področju zdravstvene nege, in ugotovili podobnost med rezultati. Slednje navajajo, da medicinske sestre opravijo v povprečju od 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. V obdobju celotne študije lahko vidimo korelacijo med naraščanjem in padanjem povprečnega števila narejenih kilometrov zaradi povečane oz. zmanjšane fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinske sestre, ki nastane zaradi večjega oz. manjšega števila pacientov. Prikazali smo tudi, da je delovna obremenitev medicinske sestre spremenljiv podatek, na katerega vplivajo številni različni dejavniki. Pokazali smo, da lahko medicinske sestre same najbolj vplivajo na dejavnik racionalne uporabe korakov. Iz pridobljenih podatkov lahko namreč sklepamo, da pri daljši delovni dobi naraste racionalnost izrabe korakov medicinske sestre (p = 0,049). Na podlagi velike količine fizične aktivnosti in delovne obremenitve (srednje hitra hoja, najvišje kategorizirani bolniki itd.) smo ocenili, da medicinske sestre na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo opravljajo poleg intelektualnega tudi fizični poklic. Ključne besede: fizična aktivnost, delovna obremenitev, bioinformatika, zdravstvena nega, pedometer. iii
An analysis of biomedical data: the case of physical acivity measurements and the workload in nurses ABSTRACT The master's thesis features a pedometer-assisted research of physical activity and workload of nurses at the ward for Anesthesia, Critical Care and Pain, specifically at the ward for Perioperative Critical Care of the University Medical Centre Maribor. Twenty nurses took part in the experiment and used pedometers in various shifts. The pedometers yielded results the number of steps, kilometers walked and calorie burn for active periods of individual nurses. The acquired data was analyzed using the R programming language. The analysis showed that a nurse, working a 12-hour shift, takes an average of 9006 steps, which amounts to 6-7 kilometers and a calorie burn of 226.3. These results were then compared to the results of foreign studies from the nursing field; the latter yielded similar results. According to these, the nurses walk an average of 6-8 kilometers in a 12-hour workday. In the course of the entire study there was a visible correlation between the ascending and descending number of kilometers walked due to increased or decreased physical activity and workload, stemming from a greater or lower number of patients. It was also shown that the workload of a nurse is a variable, influenced by many different factors. It was demonstrated that the nurses themselves can contribute the most towards a rational use of steps. The yielded data led to a conclusion that nurses with greater length of service use steps more rationally (p = 0.049). Based on the great amount of physical activity and workload (mid-paced walk, patients of the highest category, according to care needs etc.), it was concluded that in addition to performing intellectual work, nurses of the Perioperative Critical Care ward perform physical work, as well. Key words: physical activity, workload, bioinformatics, nursing, pedometer. iv
KAZALO 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA... 1 1.1 Prednosti in slabosti hoje... 4 2 NAMEN IN CILJI NALOGE... 7 3 TEORETIČNI DEL... 8 3.1 Izbira pedometra... 8 3.1.1 Formula za izračun opravljenih kilometrov... 12 3.1.2 Formula za izračun porabljenih kalorij... 13 3.1.3 Nastavitev pedometra Silva Ex3 Plus... 15 3.1.4 Nošenje pedometra Silva Ex3 Plus... 17 3.1.5 Težave in ovire s pedometrom Silva Ex3 Plus... 17 4 EMPIRIČNI DEL... 18 4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze... 18 4.2 Metodologija... 18 4.2.1 Raziskovalne metode... 19 4.2.1.1 Programski jezik in okolje R... 19 4.2.1.2 Github, Inc.... 22 4.2.1.3 Računalniški program MEDIS... 22 4.2.2 Raziskovalni vzorec... 23 4.2.3 Postopki zbiranja podatkov... 23 4.2.3.1 Meritve telesne teže, telesne višine in dolžine povprečnega koraka.. 23 4.2.3.2 Vnos podatkov v pedometer... 25 4.2.3.3 Potek pridobivanja podatkov... 26 4.2.3.4 Obravnava pacientov po sistemu skupin primerljivih primerov iz računalniškega programa MEDIS... 31 5 REZULTATI... 34 v
6 INTERPRETACIJA REZULTATOV IN RAZPRAVA... 53 7 SKLEP... 59 LITERATURA... 61 PRILOGE... 1 Priloga 1: Primerjava pedometra Silva Ex3 Plus z drugimi merilnimi napravami... 1 Priloga 2: Potrdilo lektorja o lektoriranju... 8 Priloga 3: Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije magistrskega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov... 9 vi
SEZNAM SLIK Slika 1: Mehanizmi delovanja pedometrov... 10 Slika 2: Razstavljen pedometer Silva Ex3 Plus... 11 Slika 3: Smeri gibanja pri fizični aktivnosti in shematski prikaz koraka... 11 Slika 4: Prikaz spremembe višine oz. lege težišča telesa pri hoji... 14 Slika 5: Pedometer Silva Ex3 Plus v stanju aktivnosti... 15 Slika 6: Atributi pedometra Silva Ex3 Plus... 16 Slika 7: Programski jezik in okolje R v RStudio... 20 Slika 8: Teren za merjenje dolžine povprečnega koraka... 24 Slika 9: Merjenje dolžine povprečnega koraka z začetno levo oz. desno nogo... 25 Slika 10 in 11: Vnos dolžine povprečnega koraka in kilogramov v pedometer Silva Ex3 Plus... 25 Slika 12: Primer označbe pedometra Silva Ex3 Plus... 26 Slika 13: Primer količine postopkov in posegov s strani MS v računalniškem programu MEDIS... 31 Slika 14: Tloris Oddelka za PIT... 35 Slika 15: Primer kategorizacije pacienta v računalniškem programu MEDIS... 47 Slika 16: Pametna športna ura Polar S625X, Polarjev senzor S1 foot pod in Polarjev pas z oddajnikom... 2 Slika 17: Zasloni aplikacij za operacijski sistem Android, ki omogočajo merjenje prehojene razdalje... 3 Slika 18 in 19: Zaslon aplikacije Noom CardioTrainer s prikazom srčnega utripa in oddajna naprava proizvajalca Polar... 3 Slika 20: Zaslona aplikacije Noom CardioTrainer z grafoma kilometri na minuto in srčni utrip na minuto... 4 vii
SEZNAM IZVORNIH KOD Izvorna koda 1: Izvorna koda za vizualizacijo Grafa 1 v programskem jeziku R... 21 Izvorna koda 2: Izvorna koda za analizo Hipoteze 1 v programskem jeziku R... 22 viii
SEZNAM TABEL GRAFIKONOV Tabela 1: Razporeditev MS v dopoldanski izmeni na Oddelku za PIT... 28 Tabela 2: Razporeditev MS v popoldanski izmeni na Oddelku za PIT... 28 Tabela 3: Razporeditev MS v tedenski nočni izmeni na Oddelku za PIT... 29 Tabela 4: Razporeditev MS v vikend dnevni izmeni na Oddelku za PIT... 30 Tabela 5: Razporeditev MS v vikend nočni izmeni na Oddelku za PIT... 30 Tabela 6: Postopki in posegi MS, pridobljeni iz sistema SPP... 32 Tabela 7: Podatki o udeležencih v povprečju in v standardnem odklonu... 34 Tabela 8: Število korakov in metrov izmerjenih iz bolnišničnih sob do najbolj obiskanih prostorov na Oddelku za PIT... 36 Tabela 9: Število sprejetih pacientov na Oddelek za PIT v celotnem letu 2011 in v času študije... 45 Tabela 10: Pregled izmerjenih vrednosti v času določene izmene in potrebno število za dosego dnevne»norme«... 49 Tabela 11: Minimalno in maksimalno število kilometrov, korakov in kalorij... 52 Tabela 12: Merilne naprave in dodatki za merjenje različnih atributov... 6 ix
SEZNAM GRAFIKONOV Graf 1: Povprečno število opravljenih kilometrov v različnih izmenah... 38 Graf 2: Povprečno število opravljenih kilometrov na uro v različnih izmenah... 39 Graf 3: Povprečno število opravljenih kilometrov v vseh izmenah glede na posamezen dan v celotnem tednu... 40 Graf 4: Povprečno število skupno opravljenih korakov v posameznem tednu študije... 41 Graf 5: Število udeležencev glede na njihovo povprečno število opravljenih korakov v različnih izmenah... 42 Graf 6: Nihanje števila opravljenih kilometrov v različnih izmenah študije... 44 Graf 7: Povezava med delovno obremenitvijo MS glede na število pacientov skozi obdobje študije... 48 Graf 8: Primerjava dveh različnih meritev za pridobitev podatka o povprečni dolžini koraka... 51 x
SEZNAM ENAČB Enačba 1: Izračun opravljenih kilometrov... 12 Enačba 2: Izračun višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom... 14 Enačba 3: Izračun porabe energije oz. dela med opravljenim korakom... 15 xi
UPORABLJENE KRATICE, OKRAJŠAVE IN OZNAKE A cm CRAN g h h ITT J kal kg kj km m m m 2 mm MAX MIN min MS p PIT s s delo centimeter angl. comprehensive R archive network težki pospešek višina angl. hour indeks telesne teže joule kalorija kilogram kilojule kilometer masa meter kvadratni meter milimeter maksimalen minimalen minuta medicinska sestra statistično značilno perioperativna intenzivna terapija daljina sekunda xii
s 2 SD SI SPP SPSS UKC MB ZN WC Wp Δ kvadratna sekunda standardni odklon mednarodni sistem enot skupina primerljivih primerov angl. statistical package for the social sciences Univerzitetni klinični center Maribor zdravstvena nega angl. water closet potencialna energija grška črka delta xiii
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Cocker, Bourdeaudhuij, Brown, & Cardon (2009) navajajo, da so različne organizacije z različnih koncev sveta začele s promoviranjem populacije o pomembnosti fizične aktivnosti (The step by step trial Australia; 10.000 steps Rockhampton; 10.000 Steps Ghept in Canada on the move). Ameriška neprofitna organizacija»shape up America!«je začela s propagando»get up and go! 10.000 Steps a Day«leta 2004 in opozarja na težave glede debelosti v ameriški populaciji. Ugotovili so, da Američani v povprečju naredijo od 900 do 3000 korakov dnevno. Izračunali so, da lahko 2000 prehojenih korakov enačimo s 1609 metrov prehojene razdalje in porabljenih 100 kalorij (Shape Up America, 2006). Druga organizacija navaja, da v povprečju Američani naredijo 5310 korakov dnevno (America on the move, 2003). Vse te organizacije so prišle do ugotovitve, da je lahko fizična aktivnost populacije preprosto merljiva s pedometri. B. C. K. Choi, Pak, J. C. L. Choi, & E. C. L. Choi (2007) so pregledali dosedanjo literaturo, da bi ugotovili, koliko kilometrov dejansko v povprečju naredimo. Ugotovili so, da naredimo približno osem kilometrov dnevno. Za toliko opravljenih kilometrov dnevno rabimo približno trideset minut fizične aktivnosti in bomo na tak način porabili okrog 300 do 400 kalorij. Prišli so do zaključka, da večina državnih organizacij in posameznih raziskovalcev s tega področja priporočajo, da odrasli naredijo 10 000 korakov, otroci pa 12 000 korakov dnevno. Za to bodo porabili približno 60 minut. Speck, Hill, Pronk, Becker, & Schmitz (2007) navajajo, da so zasledili malo člankov, v katerih so s pomočjo pedometrov raziskovali fizično aktivnost in delovno obremenitev na delovnem mestu. V študiji omenjajo, da 10 000 korakov znaša približno 8047 metrov. Omenjajo tudi, da zaposleni v pisarnah naredijo v povprečju manj kot 5000 korakov, kar pomeni, da jim ostane več kot 5000 korakov, da dosežejo želen cilj 10 000 korakov dnevno. 1
V povprečju se v dvajsetih minutah naredi 1600 metrov (Speck et. al, 2007), kar pomeni, da porabimo približno 125 minut, da prehodimo razdaljo 10 000 korakov. Locke, & Bassett (2004) navajata, da se v približno tridesetih minutah naredi 3800 do 4000 korakov. Locke, & Bassett (2004) sta določila kategorije fizične aktivnosti glede na število prehojenih korakov. In sicer: a) manj kot 5000 korakov dnevno pomeni, da imamo tako imenovan»sedeč življenjski stil«; b) od 5000 do 7499 korakov dnevno pomeni, da spadamo v nižjo fizično aktivnost z dnevnimi športnimi aktivnostmi; c) od 7500 do 9999 korakov dnevno pomeni, da spadamo v malo bolj aktivno kategorijo fizične aktivnosti in č) več kot 10 000 korakov dnevno pa nas uvršča v aktivno kategorijo (tisti, ki pa naredijo več kot 12 500 korakov, pa spadajo v visoko kategorijo fizične aktivnosti). Po njihovih navedbah je zdrav tisti človek, ki dnevno naredi 10 000 korakov. Cocker et al. (2009) navajajo, da je potrebno nameniti vsaj pet dni v tednu po pol ure dnevno za fizično aktivnost. Ugotovili so, da večina Evropejcev (43 87 %) ne izpolnjuje teh priporočil. Ameriška organizacija»health People 2010«si je leta 2000 zadala načrt, da bo do leta 2010 zvišala fizično aktivnost delovne populacije za 75 %. Ugotovili so, da 135 milijonov zaposlenih odraslih Američanov v povprečju preživi osem ur v svojem delovnem okolju in ravno slednje je idealen prostor za raziskovanje fizične aktivnosti na delovnem mestu. V študiji so uporabljali pedometre in prišli do ugotovitve, da se je na koncu študije povprečno število korakov povečalo v primerjavi z začetkom. S tem so dokazali, da se je povečala fizična aktivnost zaposlenih (Dishman, DeJoy, Wilson, & Vandenber, 2009). 2
Raziskava narejena na 98 prostovoljcih, ki so opravljali deset različnih poklicev, je pokazala, da največ korakov naredijo poštarji, najmanj pa tajnice. Za merjenje korakov so uporabljali pedometre. Ugotovili so, da v 8-urnem delovniku poštarji naredijo povprečno 15 251 korakov in 9545 metrov, tajnice pa povprečno 4300 korakov in 2735 metrov. V raziskavo so vključili tudi poklic medicinskih sester (v nadaljevanju MS). Pokazali so, da MS naredijo 7889 korakov in 5000 metrov v 8-urnem delovniku (Anders, 2006). Masi, Kaminsky, Schneider, & Hargens (2008) so v študiji obravnavali 31 kandidatov, ki so bili po laboratorijskem pregledu dovolj zdravi, da so lahko sodelovali v študiji. V obdobju 16 tednov so kandidati nosili pedometer. Ugotovili so, da kandidati naredijo v enem tednu 90 000 korakov od priporočenih 100 000 korakov na teden. Prav tako navajajo, da je prišlo do zmanjšanja povprečnega indeksa telesne teže (v nadaljevanju ITT) iz 27,2 na 26,8 kg/m 2. Irimagawa, & Imamiya (1993) sta v svoji študiji uporabila pedometer in holter elektrokardiogram. Ugotovila sta, da MS v celotnem dnevu naredijo v povprečju 11 478 korakov. Celoten dan sta razdelila na osem ur, namenjenih spancu, in na šestnajst ur, namenjenih aktivnemu življenju (od teh šestnajstih ur so bile MS dvanajst ur v službi). Glavna primerjava te študije je bila poraba kalorij. Ugotovila sta razliko med meritvami s pedometrom in holter elektrokardiogramom. S pedometrom so v povprečju dnevno porabile 2514 kalorij, s holter elektrokardiogramom pa 2868 kalorij. Platkin (2011) navaja, da težji ljudje porabijo več kalorij. Povprečno težek človek (70 kg) porabi 100 do 105 kalorij, če prehodi 2000 korakov. Navaja tudi podatek, da največ kalorij v eni uri porabijo gasilci (845 kalorij), najmanj pa delavci v pisarnah (106 kalorij v eni uri). Locke, & Bassett (2004) dodajata, da je poraba kalorij odvisna od hitrosti hoje in telesne teže. Choi et al. (2007) navajajo, da ima pomembno vlogo pri tem tudi metabolno razmerje telesa. To je razmerje metabolne porabe med aktivnostjo (hojo) in neaktivnostjo (počivanjem). Definicija enega metabolnega razmerja telesa je ena kalorija energije na kilogram telesne teže na uro (1 kal/kg/uro) in jo lahko enačimo s porabljeno energijo pri sedenju. Približno lahko ocenimo, da delo MS spada v območje od 5,5 do 6 metabolne porabe telesa. 3
Študija s strani Welton, Decker, Adam, & Zone-Smith (2006), v kateri je sodelovalo 146 MS, je pokazala, da v povprečju MS naredijo 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. Ugotovili so majhno razliko v opravljenih kilometrih v dnevnem in nočnem delovniku. Dokazali pa so, da se je število kilometrov povečalo s strani MS, če so ji dodelili večje število pacientov. Orlovsky (2007) je naredila podobno študijo na treh MS. Ugotovila je, da MS na različnih oddelkih naredijo podobno število korakov. Vendar je prišla do zaključka, da največ korakov naredijo MS, zaposlene na Oddelku za intenzivno terapijo (v 12-urnem delovniku je naredila približno 8904 korakov). Cuthill, Fitzpatrick, & Glen (2008) so uporabljali v svoji raziskavi merilnike pospeška activpal, ki poleg hoje zaznajo tudi, koliko posameznik sedi in stoji. Slednjega je nosilo 45 zdravnikov anestezistov. Ugotovili so, da je mediana opravljenih korakov v eni izmeni 3694. Navajajo tudi, da so kandidati stali približno polovico svojega časa (štiri ure), manj kot eno uro so hodili in manj kot tri ure sedeli. 1.1 Prednosti in slabosti hoje Hojo lahko po teoriji uvrstimo v dinamično antropometrijo, saj je antropometrija veda, ki se ukvarja z merjenjem človeškega telesa in določanjem razmerij med njegovimi deli (Slovenski medicinski slovar [SMS], 2007). Dinamična antropometrija pa pomeni merjenje antropoloških dimenzij med gibanjem (SMS, 2007). Welton et al. (2006) navajajo, da je hoja sestavni del zdravstvene nege (v nadaljevanju ZN). Chiu, & Wang (2006) opisujeta, da MS večino svojega delovnega časa prehodijo ali prestojijo v dolgih časovnih presledkih. MS kar tretjino svojega delovnega časa porabijo za hojo, sedenje in stanje na nogah (Fiedler, Weir, Wyk, & Andrews, 2012). Chiu, & Wang (2007) navajata, da se mišično skeletne bolezni najbolj izražajo pri poklicu MS, saj zahteva od njih tako fizične kot fiziološke napore. Kar 30 % MS je 4
že ostalo doma zaradi mišično skeletnih problemov. MS v delovnem času večino časa preživijo v gibajočem in stoječem položaju (več kot 6 ur), kar se v daljšem časovnem obdobju manifestira kot bolečine v spodnjem delu hrbtenice, vnetje mišične ovojnice na stopalu, vnetje Ahilove tetive, mišična utrujenost in krčne žile (slednje ima kar 25 % MS). Hoskins (2004) je v študiji pokazal, da nastane 54 % vseh poškodb in bolezni v poklicu MS zaradi mišično skeletnih sprememb na telesu. Welton et al. (2006) prav tako navajajo, da lahko pretirana hoja povzroča utrujenost, bolečine, edeme v spodnjih okončinah ter povečano možnost za ortopedske poškodbe in bolezni, s čimer MS izgubijo na funkcionalnosti. Po drugi strani pa Cocker et al. (2009) navajajo, da je lahko nižja fizična aktivnost močno povezana s fiziološkimi (srčne bolezni, debelost, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, različna rakasta obolenja, osteoporoze) in mentalnimi (depresija, strah) boleznimi. Pri tako imenovanih aktivnih poklicih, kjer je osebje veliko v gibanju, so ugotovili, da imajo ti nižji ITT, višji tako imenovan dober holesterol in nižji krvni pritisk (Anders, 2006). Welton et al. (2006) navajajo, da imajo MS, ki imajo aktivno življenje (vključena v to je tudi hoja), manj sladkorne bolezni tipa 2, kapi in obrabe kolčnega sklepa. Prav tako navajajo, da starejše MS, ki obdržijo aktivni življenjski stil, lažje opravljajo svoj poklic. Hollingsworth, Chisholm, Giles, Cordell, & Nelson (1998) opisujejo, da MS preživijo 32 % svojega časa za neposredno oskrbo pacientov, 47 % za posredno oskrbo pacientov in 21 % svojega časa za dejavnosti, ki ne vključujejo pacientov. Na to, koliko je določen posameznik aktiven v svojem delovnem času, vpliva veliko različnih faktorjev (starost, telesna teža, delovna doba, izobrazba, zadovoljstvo pri opravljanju določenega poklica, stres, depresija, anksioznost itd). 5
Velik pomen pri številu opravljenih kilometrov imajo prav tako obuvalo (Chiu, & Wang, 2007) in oblačila (Anders, 2006). Welton et al. (2006) navajajo, da ima veliko vlogo tudi arhitektura oddelka, saj je to eden od ključnih stvari, koliko bi morale MS prehoditi iz enega v drugi prostor. Ustrezna prostorska razporeditev prav tako omogoča MS, da večino svojega časa preživi ob pacientih v bolnišnični sobi in ne izgublja nepotrebnega časa, da pride do njega. 6
2 NAMEN IN CILJI NALOGE V magistrski nalogi želimo raziskati fizično aktivnost in delovno obremenitev MS v njihovem delo krogu. Zaradi razgibanega delovnika, ki ga opravljajo v različnih izmenah, bomo poskušali s pomočjo pedometrov pridobiti pomembne atribute oz. podatke, katere bomo nato analizirali z orodji in metodami, ki jih pogosto srečamo tudi na področju bioinformatike. V do sedaj pregledani slovenski literaturi še nismo zasledili podobne študije, v kateri bi s pomočjo pedometrov raziskovali fizično aktivnost in delovno obremenitev MS na delovnem mestu. Študije navajajo (Locke, & Bassett, 2004; Choi et al., 2007; Speck et al., 2009), da je potrebno dnevno narediti 10 000 korakov in biti aktiven več kot 30 minut dnevno. Priporočeno dnevno»normo«fizične aktivnosti želimo prenesti na področje slovenske ZN in ugotoviti količino fizične aktivnosti ter delovne obremenitve MS v njihovem delovnem času. 7
3 TEORETIČNI DEL Po pregledu tuje literature (Welton et al., 2006; Anders, 2006; Orlovsky, 2007; Cuthill et al., 2008; Masi et al., 2008; Speck, 2009) smo ugotovili, da so podobne študije kot naša trajale v obdobju, ki obsega v povprečju 48 dni. V naši študiji smo se ne glede na zgoraj omenjeni podatek odločili, da bomo zbirali podatke za obdobje treh mesecev, natančneje od 1. 11. 2011 do 31. 1. 2012 (13 tednov in en dan oz. 92 dni) v Univerzitetnem kliničnem Centru Maribor (v nadaljevanju UKC MB) na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin, natančneje na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo (v nadaljevanju PIT). Pred začetkom študije smo pridobili vso potrebno dokumentacijo oz. dovoljenja za izvajanje študije. Nato smo na Oddelku za PIT predstavili študijo in na oglasno desko dali seznam, na katerega so se lahko udeleženci z lastnoročnim podpisom prijavili k sodelovanju. Oddelek za PIT smo izbrali, ker menimo, da so Oddelki za intenzivno terapijo eni izmed najbolj aktivnih v ZN. Oddelek za PIT se nahaja v 2. nadstropju kirurške stolpnice UKC MB in je velik 609,91 m 2 (hodnik je velik 136,40 m 2 ). Ima sedem bolnišničnih sob, ki skupno sprejmejo 18 pacientov, in sicer: - dve bolnišnični sobi, veliki 45,40 m 2, ki sprejmeta skupaj 8 pacientov; - dve bolnišnični sobi, veliki 35,00 m 2, ki sprejmeta skupaj 6 pacientov; - ena bolnišnična soba, velika 34,20 m 2, ki sprejme skupaj 2 pacienta in - dve bolnišnični sobi, veliki 18,25 m 2, ki sprejmeta skupaj 2 pacienta. 3.1 Izbira pedometra Pedometer je merilec števila korakov v časovni enoti (SMS, 2007). Sama beseda pedometer je zloženka, ki je sestavljena iz predpone pedo-, ki izraža, da se kaj nanaša na nogo (Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ], 2005) ter korena meter, ki je osnovna enota SI za merjenje dolžine (SSKJ, 2005). 8
Pedometri so izredno primerni za merjenje gibanja človeškega telesa, saj so cenovno dostopni, diskretni in natančni (Schneider, Crouter, & Bassett, 2006). Na slovenskem in tujem tržišču obstajajo številni ponudniki različnih pedometrov. Večina od njih omogoča podobne meritve, in sicer beležijo število korakov, število kilometrov, število porabljenih kalorij ter čas hoje. Schneider et al. (2006) opozarjajo na pazljivo izbiro pedometrov v raziskovalne namene. V svoji raziskavi so primerjali trinajst pedometrov in ugotovili, da so bili primerni le štirje. Neprimerni pedometri za raziskovanje so kazali premalo ali preveč korakov glede na njihove kriterije. Podjetje New Lifestyle je določilo lastne kriterije, s katerimi ocenjujejo kakovost pedometra. Za kriterije so navedli: - število možnih korakov (> 5 000 000); - mehanizem štetja korakov; - ceno in - material, iz katerega je pedometer narejen. Pedometer Silva Ex3 Plus, katerega smo uporabili v študiji po teh kriterijih, spada v najvišjo kategorijo, in sicer v orodje za natančno merjenje. Uporabniku omogoča merjenje in registracijo naslednjih atributov: 1. število korakov, ki jih naredijo v določenem časovnem obdobju; 2. število kilometrov, ki jih naredijo v določenem časovnem obdobju; 3. število porabljenih kalorij, ki jih porabijo v določenem časovnem obdobju in 4. čas aktivnosti v določenem obdobju. Proizvajalec Silva nam za pedometer Ex3 Plus zagotavlja 97 % natančnost pri merjenju in registraciji zgoraj naštetih atributov. 3 % se izgubijo zaradi 9
10 sekundnega filtra, ki ga natančneje opišemo v poglavju Formula za izračun opravljenih kilometrov. Razlogov, zakaj smo se v naši študiji odločili za uporabo pedometer Silva Ex3 Plus, je več. Glavni pogoji za izbiro pedometra so bili, da pedometer deluje na mehanizmu senzorja pospeška oz. akcelerometra, da je cenovno sprejemljiv in da nam omogoča čim več meritev. To nam je pedometer Silva Ex3 Plus tudi omogočil. Cene pedometrov se gibljejo med 8 in 160 eurov. Takšna cenovna razlika nastane zaradi sestave samega pedometra. Najdražji del pedometra je mehanizem, s katerim pedometer meri in beleži ter material, iz katerega je sestavljen. Slika 1: Mehanizmi delovanja pedometrov Vir: Silva Exercise-4-life. Poznamo tri mehanizme, katere različni proizvajalci vgrajujejo v svoje pedometre. In sicer: a) mehanično nihalo; b) Piezo senzor in c) senzor pospeška (Slika 1). Za mehanično nihalo proizvajalci navajajo, da je zelo natančen in zanesljiv mehanizem za štetje korakov. Pedometer zazna korak, ko se nihalo v pedometru zaniha (puščice na prvi sliki). Nihalo pa zazna nihanje zaradi premika telesa. 10
Piezo senzor temelji na digitalnem mehanizmu, ki na podlagi elektronike zazna premik telesa. V primerjavi z mehaničnim nihalom in senzorjem pospeška ta mehanizem porabi več energije. Senzor pospeška je mehanizem, ki se uporablja v različnih napravah (pametnih telefonih, prenosnih računalnikih itd). Uporabljen je tudi v pedometru Silva Ex3 Plus. Cenovno so najdražji, vendar se proizvajalci najpogosteje odločijo za vgradnjo le-tega v pedometre. Zagotavljajo pa najbolj natančno zaznavo korakov in premika telesa od vseh opisanih mehanizmov zgoraj. Slika 2: Razstavljen pedometer Silva Ex3 Plus Na Sliki 2 vidimo, da je pedometer Silva Ex3 Plus sestavljen iz trpežne plastike. Prav tako lahko vidimo notranjo sestavo pedometra z matično ploščo, na kateri se nahaja senzor pospeška (puščica kaže na senzor pospeška). Slika 3: Smeri gibanja pri fizični aktivnosti in shematski prikaz koraka Vir: Zhao, 2010. 11
Za razumevanje delovanja pedometra s strani senzorja pospeška si moramo predstavljati, da ima človek pri hoji tri smeri, in sicer: a) smer, ki kaže naprej; b) smer, ki kaže navpično in c) smer, ki kaže na stran (Slika 3). Za analizo koraka lahko uporabimo pospešek kot relevanten parameter. Človek ima tri smeri gibanj pri hoji, in sicer naprej, navpično in na stran. Pedometri, kateri delujejo na podlagi senzorja pospeška, to tudi zaznajo in registrirajo. Prav tako je pomemben podatek o tako imenovanem krogu obnašanja koraka, ki ga lahko vidimo na Sliki 3. Vidimo, da se izmenjujoče dvigujejo in spuščajo smeri gibanja, kar omogoča pedometru zaznavo koraka (Zhao, 2010). 3.1.1 Formula za izračun opravljenih kilometrov Pedometer Silva Ex3 Plus deluje na podlagi senzorja pospeška. Ex3 Plus pedometer zazna gibanje po vseh treh oseh, zato ni pomembno, v katero oz. v katerem položaju je pedometer. Gibanja ne zazna ob mirovanju ali nihanju enote. Pedometer Silva Ex3 Plus je torej sestavljen iz triosnega senzorja, ki zazna pospešek in tako registrira gibanje osebe, ki ga nosi pri sebi. Na podlagi gibanja nato izračuna količino korakov oz. metrov. Pedometer Ex3 Plus ima vgrajeno funkcijo filter, ki preprečuje beleženje gibanja pri kratkih premikih ali mirovanju, ki niso del hoje ali teka. Za pravilno štetje korakov pedometer uporablja 10 sekundni filter. To pomeni, da je potrebno pedometer uporabljati 10 sekund, preden se število korakov na števcu posodobi. Enačba 1: Izračun opravljenih kilometrov Razdalja, izražena v kilometrih = Število skupnih korakov dolžina povprečnega koraka 12
Izračunano razdaljo (Enačba 1), izraženo v kilometrih, pedometer izračuna tako, da število opravljenih korakov zmnoži z dolžino izmerjene dolžine povprečnega koraka. Primer: Udeleženec v dopoldanski izmeni naredi 4000 korakov. Njegov povprečni korak je bil dolg 80 cm. Pedometer je ta dva podatka zmnožil in posredoval podatek, da je udeleženec opravil 320 000 cm oz. 3,2 kilometrov. Slednje je prav tako pomembno, da si lahko predstavljamo čas, ki ga registrira pedometer. Čas, ki nam ga posreduje pedometer, je čas, ki ga udeleženec naredi za določeno število korakov. Primer: Če udeleženec v dopoldanski izmeni naredi 5000 korakov in za to porabi 55 minut, to pomeni, da je teh 5000 korakov opravil v času 55 minut konstantne hoje brez prekinitve. Tako lahko rečemo, da je na minuto opravil 91 korakov. Tega podatka zato ne smemo vzeti kot dejansko fizično aktivnost udeleženca v času določene izmene. 3.1.2 Formula za izračun porabljenih kalorij Pedometer Silva Ex3 Plus uporablja za izračun porabljenih kalorij formulo, katero je razvila ekipa iz Združenih držav Amerike in je trenutno še njihova poslovna skrivnost. S pomočjo senzorja pospeška pedometer Silva Ex3 Plus zazna ali hodite ali tečete in na podlagi tega tudi izračuna porabo kalorij. Kljub temu pa lahko s preprostim modelom ocenimo porabo energije oz. dela pri hoji. 13
Slika 4: Prikaz spremembe višine oz. lege težišča telesa pri hoji 1. 2. Vir: Fajmut, 2008. Slika 4 prikazuje spremembo višine oz. lege težišča telesa med hojo. Med hojo se vedno vsaj ena noga dotika tal, nekaj časa pa sta v stiku s tlemi istočasno obe nogi. Pri hoji je posamezna noga več kot polovico časa na tleh. Lega telesa v položaju 1 ustreza začetku oz. koncu koraka in je težišče telesa najnižje (črka G). Težišče telesa se nahaja v trebušni votlini. Težišče telesa pa je najvišje v položaju 2 (črka G), kjer sta poravnana telo in noga, na katero se opira telo. Iz slike razberemo, da je višinska razlika h ekstremnih leg težišča približno enaka razliki med dolžino noge in višino enakokrakega trikotnika (Gosak, 1985). Enačba 2: Izračun višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom h = 100 2 cm 2 36 2 cm 2 93 cm Δh = 100 cm 93 cm = 7 cm = 0, 07 m Z Enačbo 2 smo izračunali razliko višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom. Potrebovali smo podatek o povprečni dolžini koraka (72 cm), povprečni dolžini polovice koraka (36 cm) in višino oz. lego težišča telesa. Slednji podatek smo pridobili z meritvijo spodnjih okončin (v našem primeru 100 cm). Dolžina spodnjih okončin pri odraslem človeku je približno 90 cm (Gosak, 1985). 14
Zavedati se moramo, da se pri hoji višina oz. lega težišča telesa dviga in spušča (v našem primeru za 7 cm) ter se s tem spreminja tudi potencialna energija telesa. Enačba 3: Izračun porabe energije oz. dela med opravljenim korakom Wp = A = m g Δh A = 70 kg 10 m 0,07 m = 49 J = 0,049 kj s2 Na podlagi podatkov o povprečni telesni teži (70 kg), razliki višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom (0,07 m) in težnim pospeškom (10 m s2) smo z enačbo o potencialni energiji (Enačba 3) izračunali porabo energije oz. dela med opravljenim korakom. V našem primeru smo za opravljen korak porabili 49 joulov oz. 12 kalorij. Skozi celotno študijo smo uporabili izraz kalorija, zaradi same navedbe v pedometru Silva Ex3 Plus, kljub temu, da je v fiziki uradna enota za energijo oz. delo joule. V celotni študiji smo naredili 5 758 325 korakov in porabili 143 551 kalorij. Tako lahko rečemo, da smo za en opravljen korak porabili 0,025 kalorije oz. 0,1 joule. Kot zanimivost lahko omenimo, da je metabolna energija 4 krat večja kot sama mehanska energija namenjena hoji (Urone, 1985). 3.1.3 Nastavitev pedometra Silva Ex3 Plus Slika 5: Pedometer Silva Ex3 Plus v stanju aktivnosti 15
Pedometer Silva Ex3 Plus (Slika 5) je velik 50 x 30 x 12 mm. Teža pedometra je 20 gramov. Ima tri tipke:»mode«,»reset«in»set«. Trenutni prikaz na ekranu je čas (0:31). Pedometer ima vgrajeno funkcijo, s pomočjo katere lahko za preteklih 7 dni pregledamo pridobljene rezultate. Če pritisnemo tipko»mode«za dve sekundi, vstopimo v funkcijo spomina pedometra. Pritisnimo tipko»set«za izbiro dneva. Nato pritisnemo»mode«tipko za pregled števila korakov, porabljenih kalorij, prehojene razdalje na izbrani dan in čas aktivnosti. Podatki v pedometru se vsak dan ob polnoči avtomatično shranijo, hkrati pa se tako pedometer tudi na novo nastavi. Pedometer je aktiven takrat, ko se pojavi tekač na ekranu. Slika 6: Atributi pedometra Silva Ex3 Plus Pedometer Silva Ex3 Plus beleži število narejenih korakov (na Sliki 6 označeno s»stp«), število narejenih kilometrov (na Sliki 6 označeno s»km«), število porabljenih kalorij (na Sliki 6 označeno s»cal«) in porabljen čas za aktivnost (na Sliki 6 označeno s»tmr«). Med temi funkcijami se premikamo s pritiskom tipke»mode«. Pedometer je tovarniško nastavljen na metričen sistem enot (km za razdaljo, cm za dolžino koraka in kg za telesno težo). 16
3.1.4 Nošenje pedometra Silva Ex3 Plus Pedometer Silva Ex3 Plus so udeleženci lahko nosili okoli vratu ali v žepu. Vsi udeleženci, razen enega, so pedometer nosili okoli vratu. Udeleženec, ki je nosil pedometer v žepu, je navajal, da ga nošenje okoli vratu moti. Takšen način nošenja pedometra ne vpliva na rezultate. Ostali udeleženci se nad nošenjem pedometra okoli vratu niso pritoževali. Navajali so, da so čez čas pozabili, da imajo pedometer sploh na sebi. Pri večini drugih proizvajalcev pedometrov se lahko slednji nosijo pripeti na pas (obrobek na zgornjem delu hlač) ali okoli zapestja zaradi same višine oz. lege težišča telesa. 3.1.5 Težave in ovire s pedometrom Silva Ex3 Plus Naleteli smo na nekaj težav, ki pa smo jih rešili brez dodatnih zapletov. Prva težava je nastala z uro pedometra Silva Ex3 Plus, ki se je ob prehodu iz dopoldanskega na popoldanski čas nastavila na novo in s tem onemogočila prikaz celotnih podatkov. Slednje smo rešili s tem, da smo vedno nastavili pedometer na 24-urni prikaz. Druga težava je nastala pri merjenju korakov. Ker ima pedometer Silva Ex3 Plus funkcijo filter, nismo bili uspešni pri merjenju delnih korakov, saj smo opazili, da jih pedometer ni zaznal. Pedometer se v takem primeru ni aktiviral. Aktiviral se je šele po prehojenih petih do desetih korakih oz. po desetih sekundah. Tako nismo mogli izmeriti natančnosti opravljenih korakov pri majhnih premikih telesa na Oddelku za PIT. 17
4 EMPIRIČNI DEL 4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze Raziskovalni vprašanji: RV 1: Koliko korakov dnevno v povprečju naredijo slovenske MS v svojem delokrogu? RV 2: Ali so MS v svojem delokrogu več kot 30 minut fizično aktivne? Hipoteze: H 1: V dopoldanskem času se opravi bistveno več kilometrov na uro kot v popoldanskem času. H 2: Starejše MS zaradi svoje daljše delovne dobe bolj racionalno uporabljajo korake kot mlajše MS z manj delovnimi izkušnjami. H 3: Večje število pacientov vpliva na večjo fizično aktivnost in delovno obremenitev MS. 4.2 Metodologija Uporaba pedometrov v znanstveno raziskovalne namene se je prvič pojavila v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (Ling, & Smith, 2010). Schneider et al. (2006) so ugotovili, da se je med leti 1993 in 1996 raba pedometrov povečala iz 32 na 60 člankov. Po pregledu podatkovne baze Pubmed smo v naši študiji našli 210 člankov, v katerih so bili pedometri uporabljeni v znanstveno raziskovalne namene. Uporabili smo ključno besedo»pedometer«, vendar smo našli le nekaj člankov, ki so bili primerni za področje ZN. S pomočjo podatkovnih baz Pubmed, MEDLINE, SAGE, Meta iskalnik, COBISS ter ScienceDirect smo poiskali članke po ključnih besedah. Uporabljene so bile naslednje angleške besede: pedometer, nursing, patient, physical activity in 18
workload. V študiji smo uporabili 38 člankov, ki predstavljeno področje povezujejo z ZN. Na osnovi slovenskih ključnih besed: pedometer, ZN, pacient, fizična aktivnost in delovna obremenitev nismo našli nobene primerne literature. V študijo smo prav tako vključili sekundarno rabo podatkov iz raziskovalnega projekta, ki je potekal v študijskem letu 2011/2012. Slednjega smo v študiji vsebinsko in analitično dogradili. 4.2.1 Raziskovalne metode Za analizo pridobljenih podatkov smo uporabili Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in programski jezik/okolje R (v nadaljevanju R). Za izris tlorisa Oddelka za PIT smo uporabili brezplačen program SmartDraw 2012. Študija je bila financirana v lastni režiji. 4.2.1.1 Programski jezik in okolje R R je odprtokodni statistični programski jezik in okolje, v katerem lahko analiziramo in vizualiziramo podatke. Slednji postaja vedno bolj uporabljen v znanstveno raziskovanem področju, saj v primerjavi s statističnim programom SPSS (angl. Statistical Package for the Social Sciences) R ne potrebuje licence za uporabo. Za vizualizacijo vseh grafov v študiji smo uporabili R. Za začetek smo R namestili s spletne strani r-project.org. Sledila je izbira CRAN Mirrors (angl. Comprehensive R Archive Network). To so omrežja strežnikov, ki shranjujejo kodo oz. pakete in dokumentacijo za R. V našem primeru smo izbrali najbližjega Sloveniji tj. avstrijskega. 19
Slika 7: Programski jezik in okolje R v RStudio Nato smo s spletne strani rstudio.com namestili RStudio. To je brezplačno odprtokodno okolje za razvijanje v jeziku R. Sledilo je nameščanje paketa ggplot2 v RStudio, ki nam omogoča vizualizacijo in analizo podatkov. RStudio lahko na grobo razdelimo na štiri dele, in sicer na: a) zgornji levi del, v katerega vpisujemo kodo; b) zgornji desni del, v katerem vidimo trenutno aktivne spremenljivke in podatke; c) spodnji levi del, v katerem se koda izvaja in č) spodnji desni del, v katerem se nam izriše graf, preko tega dela pa je dostopen še nadzor nad paketi, datotekami in pomoč (Slika 7). 20
Izvorna koda 1: Izvorna koda za vizualizacijo Grafa 1 v programskem jeziku R library("ggplot2") ## Graf 1 d1 <- read.csv(file="meritve.csv",head=true,sep=",") d2 <- read.csv(file="podatki2.csv",head=true,sep=",") dall <- merge(d1,d2,by="pedometer") dall$km <- as.numeric(as.character(dall$km)) aggdata <- aggregate(dall$km, by=list(dall$shifts), FUN=mean, na.rm=true) names(aggdata) <- c("izmena", "Kilometri") aggdata[,1] <- factor(c("dopoldan", "Vikend dnevna", "Tedenska nočna", "Vikend nočna", "Popoldan"), levels = c("dopoldan", "Popoldan", "Tedenska nočna", "Vikend dnevna", "Vikend nočna")) ggplot(aggdata, aes(x=izmena, y=km, fill=izmena)) + geom_bar(colour="black") aggdata$ure <- c(8, 12, 9, 12, 7) aggdata$kmuro <- aggdata$km / aggdata$ure ggplot(data=aggdata, aes(x=izmena, y=kilometri, fill=izmena)) + geom_bar(colour="black") + opts(axis.title.x = theme_text(face="bold", colour="#990000", size=20), axis.text.x = theme_text(angle=45,colour="#000000", size=14), axis.text.y = theme_text(colour="#000000", size=14), axis.title.y = theme_text(angle=90, face="bold", colour="#990000", size=20), legend.position="none") 21
Izvorna koda 2: Izvorna koda za analizo Hipoteze 1 v programskem jeziku R wilcox.test(kcal ~ St..izobrazbe, data=dall) # Hipoteza 1 dall$di <- NA dall$di[dall$delovna.doba..leta. < 6] <- "Low" dall$di[dall$delovna.doba..leta. > 5] <- "High" wilcox.test(koraki ~ DI, dall) Wilcoxon rank sum test with continuity correction data: Koraki by DI W = 119799, p-value = 0.04855 alternative hypothesis: true location shift is not equal to 0 Vsak del oz. skripta ima svoj pomen, ki na koncu pripelje do skupnega cilja. To je vizualizacija (Izvorna koda 1) ali analiza (Izvorna koda 2) podatkov. 4.2.1.2 Github, Inc. Github, Inc. je eden od najpogosteje (od leta 2013 ima že 3 milijone uporabnikov) uporabljenih internetnih strežnikov, ki programerjem omogoča uporabo okolja»git«in s tem pripomore k lažjemu razvoju različnih projektov. Celotna izvorna koda, uporabljena v študiji, je dosegljiva na spletni strani https://github.com/ononino/pedometer.git 4.2.1.3 Računalniški program MEDIS MEDIS je medicinski informacijski sistem, ki je zaključen programski paket za obdelavo in vodenje podatkov o pacientih, njihovih boleznih, obravnavah, zdravljenjih itd (Splošna bolnišnica Maribor: Računalniški center, 2002). 22
4.2.2 Raziskovalni vzorec Na Oddelku za PIT je bilo v času študije zaposlenih 52 MS, od katerih je bilo sedem odsotnih od dela zaradi različnih vzrokov (bolniški dopust, porodniški dopust itd). To pomeni, da je bilo na oddelku aktivno delujočih 45 MS, in sicer 21 diplomiranih MS, 5 diplomiranih zdravstvenikov in 19 tehnikov ZN. Za prostovoljno sodelovanje v študiji se je prijavilo 20 MS, in sicer 8 diplomiranih MS, 4 diplomirani zdravstveniki in 8 tehnikov ZN. V študiji bomo poklic MS poimenovali le po ženski različici zaradi enostavnosti, pa tudi zaradi tega, ker je 85 90 % vseh zaposlenih v poklicu ZN žensk (Tit, 2004; Purtzki, 2009). 4.2.3 Postopki zbiranja podatkov Preden smo začeli z zbiranjem podatkov smo morali opraviti določene meritve, ki so nam na koncu posredovale želene informacije. Pridobiti smo morali tudi dodatne podatke iz računalniškega programa MEDIS. Zbrane podatke smo nato uporabili za analizo fizične aktivnost in delovne obremenitve MS v delokrogu Oddelka za PIT. 4.2.3.1 Meritve telesne teže, telesne višine in dolžine povprečnega koraka Pravilno delovanje pedometra je od vsakega posameznega udeleženca zahtevalo dve meritvi. Prva meritev je zajemala meritev telesne teže in telesne višine. Udeležencem smo s tehtnico izmerili telesno težo, telesno višino pa s tako imenovanim stadiometrom. Merjenje je potekalo brez čevljev in v filter obleki. Druga meritev pa je bila sestavljena iz večih segmentov. Na tla smo dali dva merilnika dolžine 10 metrov in tako pripravili teren za merjenje povprečne dolžine korakov. 23
Slika 8: Teren za merjenje dolžine povprečnega koraka Slika 7 prikazuje pripravljen teren, na katerem smo udeležencem izmerili dolžino povprečnega koraka. Na obe strani hodnika smo dali oznako»start«in s tem označili začetek meritve. Nato smo odmerili še dolžino 10 metrov. Predvidevali smo, da je 10 metrov dovolj za izračun dolžine povprečnega koraka. Vsakič, ko je udeleženec opravil 10 korakov, se je zaustavil. Vodja študije je nato prebral dolžino desetih korakov in podatek zapisal. To sta ponovila desetkrat. Pridobljene podatke je nato vodja seštel in delil ter tako dobil na koncu povprečni korak vsakega posameznika. V študiji smo se odločili za svoj način merjenja povprečne dolžine koraka, saj se nam priporočena meritev s strani proizvajalca ne zdi dovolj natančna. Le-ta navaja, da je za izračun dolžine povprečnega koraka potrebno narejeno razdaljo desetih korakov deliti z deset. 24
Slika 9: Merjenje dolžine povprečnega koraka z začetno levo oz. desno nogo Slika 9 prikazuje merjenje dolžine povprečnega koraka, pri kateri je moral udeleženec prvi korak narediti z levo oz. desno nogo in nadaljevati hojo, dokler ni opravil deset korakov. Nato je moral to vajo ponoviti še desetkrat. 4.2.3.2 Vnos podatkov v pedometer S tema dvema meritvama smo dobili dva ključna podatka, in sicer težo ter povprečni korak udeleženca. Slednja smo morali vpisati v pedometer, saj na podlagi teh dveh podatkov pedometer pravilno deluje. Slika 10 in 11: Vnos dolžine povprečnega koraka in kilogramov v pedometer Silva Ex3 Plus 25
Slika 10 prikazuje vnos podatka o dolžini povprečnega koraka udeleženca. Tovarniško je pedometer nastavljen na 75 cm. Z»MODE«gumbom poiščemo tekst»km«. Nato pritisnemo in držimo tipko»set«, dokler se ne prikaže trenutna izbrana dolžina koraka. S pritiskanjem tipke»set«povišujemo dolžino koraka na želeno vrednost (dolžina se povišuje za 1 cm). Če pritisnemo in držimo tipko»set«, se dolžina koraka povečuje za 20 cm na sekundo. Če pritisnemo in držimo tipko»reset«, nastavimo dolžino koraka na 75 cm. Ko nastavimo želeno dolžino koraka, po nekaj sekundah pedometer preklopi na prikaz celotne razdalje. Meja nastavitve dolžine koraka je med 30 in 240 cm. Slika 11 prikazuje vnos podatka o teži udeleženca. Tovarniško je pedometer nastavljen na 45 kg. Z»MODE«gumbom poiščemo tekst»cal«. Nato pritisnemo in držimo tipko»set«, dokler se ne prikaže trenutna izbrana telesna teža. S pritiskanjem tipke»set«povišujemo telesno težo na želeno vrednost (teža se povišuje za 1 kg). Če pritisnemo in držimo tipko»set«, se telesna teža povečuje za 20 kg na sekundo. Če pritisnemo in držimo tipko»reset«, nastavimo telesno težo na 45 kg. Ko nastavimo želeno telesno težo, pedometer po nekaj sekundah preklopi na prikaz porabljenih kalorij. Meja nastavitve telesne teže je med 30 in 135 kg. 4.2.3.3 Potek pridobivanja podatkov Ko smo izvedli meritve in vpisali pridobljene podatke v pedometer, je vsak posameznik dobil lasten pedometer z imenom in številko pedometra. Slika 12: Primer označbe pedometra Silva Ex3 Plus 26
Vsak pedometer smo označili z imenom in priimkom udeleženca in z zaporedno številko pedometra. Na primer IME IN PRIIMEK P1 (Slika 12). Slednjega je udeleženec dobil pred vsako izmeno, ga nosil do konca izmene in ga po koncu izmene vrnil vodji. Pomemben podatek je časovno trajanje izmen. Na Oddelku za PIT delo poteka v petih različnih izmenah, in sicer: - dopoldan (od 6.45 do 14.45); - popoldan (od 14.45 do 21.45); - tedenska nočna (od 21.45 do 6.45); - vikend dnevna (od 6.45 do 18.45) in - vikend nočna (od 18.45 do 6.45). Tako delo poteka 8 ur (dopoldan), 7 ur (popoldan), 9 ur (tedenska nočna) in 12 ur (vikend dnevna in vikend nočna). Vodja je pred vsako izmeno preveril ali so pedometri nastavljeni na novo, da je ura na pedometru nastavljena na 24-urni prikaz in šele tako pripravljen pedometer razdelil udeležencem. Primer: Zjutraj pred dopoldansko izmeno je vodja vsakemu udeležencu posebej dal njegov pedometer (med 6.30 in 6.45). Preden je udeleženec dobil pedometer je preveril, da je pedometer nastavljen na novo, da je ura nastavljena na 24-urni prikaz in da je udeleženec dobil lasten pedometer. Slednji ga je nato nosil do konca izmene (med 14.30 in 14.45). Nato je vodja pobral pedometre, pridobljene podatke vpisal in pedometre pripravil za ponovno uporabo. Podatki so se vpisovali v zato namenjen zvezek s tabelo za vsakega udeleženca posebej. Prav tako je pomembno vedeti, da število udeležence oz. MS variira glede na izmeno. 27
Tabela 1: Razporeditev MS v dopoldanski izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS Vodje sob (MIN MAX) 4 1 3 1 1-3 5 1 1 6 1 4 1 1-4 7 1 4 1 1-4 8 1 1 1 9 1 3 1-3 10 1 2 1-2 V dopoldanski izmeni je zaradi večje potrebe po ZN na Oddelku za PIT tudi večje število MS. Iz Tabele 1 lahko številčno razberemo razporeditev MS po različnih bolniških sobah, kjer MS opravljajo različne postopke in posege pri pacientih. Delijo se na vodjo sobe (skrbi za nemoten potek ZN), sobno MS (skrbi za medikamentozno terapijo), laboratorijsko MS (skrbi za laboratorijske preiskave) in dodatno MS (skrbi za ostale postopke in posege). V tej izmeni število MS variira (maksimalno število je petindvajset, minimalno dvanajst, v povprečju pa jih je osemnajst). Tabela 2: Razporeditev MS v popoldanski izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobna MS MS MS vodja izmene (MIN MAX) 4 1 1 1 1 3 5 1 6 1 1 4 7 1 1 1 4 8 1 1 9 1 3 10 1 2 V popoldanski izmeni je zaradi manjše potrebe po ZN na Oddelku za PIT tudi manjše število MS. Iz Tabele 2 lahko razberemo, kako so MS razporejene po 28
bolniških sobah. Delijo jih na sobne MS (skrbi za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja izmene (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku). V tej izmeni je število MS vedno enako, in sicer sedem. Tabela 3: Razporeditev MS v tedenski nočni izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS MS MS vodja izmene (MIN MAX) 4 1 1 1 1 3 5 1 6 1 1 4 7 1 1 4 8 1 1 9 1 3 10 2 V tedenski nočni izmeni je število MS vedno enako, in sicer šest. Iz Tabele 3 lahko razberemo, kako so MS razporejene po bolniških sobah. Delimo jih na sobne MS (skrbi za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku). 29
Tabela 4: Razporeditev MS v vikend dnevni izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS MS MS vodja izmene (MIN MAX) 4 1 1 1 1 3 5 1 6 1 1 4 7 1 2 1 4 8 1 1 9 1 3 10 1 2 V vikend dnevni izmeni število MS variira na podlagi različnih faktorjev (zasedenost oddelka, zahtevnosti pacientov itd). Iz Tabele 4 lahko razberemo, kako so MS razporejene po bolniških sobah. Delijo jih na sobne MS (skrbi za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku). Maksimalno jih je lahko osem, minimalno šest, v povprečju pa jih je sedem. Tabela 5: Razporeditev MS v vikend nočni izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS MS MS vodja izmene (MIN MAX) 4 1 1 1 1 3 5 1 6 1 1 4 7 1 1 4 8 1 1 9 1 3 10 1 2 30
V nočni vikend izmeni je število MS vedno enako, in sicer šest. Iz Tabele 5 lahko razberemo, kako so MS razporejene po bolniških sobah. Delijo jih na sobne MS (skrbijo za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku). 4.2.3.4 Obravnava pacientov po sistemu skupin primerljivih primerov iz računalniškega programa MEDIS Vodje sob (čez teden) in vodje izmene (čez vikend) vpišejo v računalniški program MEDIS obravnavo vsakega pacienta po sistemu skupin primerljivih primerov (v nadaljevanju SPP). Slika 13: Primer količine postopkov in posegov s strani MS v računalniškem programu MEDIS Slika 13 prikazuje količino postopkov in posegov, ki so bili izvedeni s strani MS na določen dan pri določenem bolniku. V konkretnem primeru vidimo, da je MS pri določenemu bolniku štirikrat izvedla postopek»odvzem krvi za diagnozo«(številka posega 13839-00). 31
Tabela 6: Postopki in posegi MS, pridobljeni iz sistema SPP Število postopkov in Postopki in posegi na Oddelku za PIT iz sistema SPP posegov na Oddelku za PIT v času študije Bronhoskopija (s togim instrumentom) 1 Bronhoskopija z upogljivim instrumentom 47 Dihanje s pomočjo stalnega nadtlaka 176 Druga intubacija respiratornega trakta 14 Druga obogatitev s kisikom 635 Endotrahealna intubacija, enojni lumen 6 Enteralna prehrambena podpora 4593 Hemodializa 17 Injekcija ali infuzija elektrolitov 3577 Injekcija antibiotika 4000 Injekcija drugega anti-infektiva 120 Monitoriranje centralnega venskega tlaka 1345 Monitoriranje pljučnega arterijskega tlaka 1 Monitoriranje znotraj srčnega pritiska 11 Odprta traheostomija, začasna 17 Odstranitev drugega sredstva iz prebavnega trakta 6 Odvzem krvi za diagnozo 3991 Parenteralna prehrambena podpora 3224 Transfuzija drugega seruma 289 Transfuzija polne krvi 2 Transfuzija trombocitov 31 Transfuzija zgoščenih celic 229 Vstavitev merilca znotrajlobanjskega tlaka in 139 monitoring Vstavitev zunanjega ventrikularnega drena 21 32
V Sloveniji je bilo v letu 2004 uvedeno plačevanje akutne bolnišnične obravnave po sistemu SPP. Sistem SPP lahko poenostavljeno opredelimo kot sistem razvrščanja pacientov v skupine, za katere porabimo podobno količino virov (Stariha, 2009). Na podlagi sistema SPP smo tako pridobili podatke (Tabela 6), katere smo nato uporabili za dokazovanje delovne obremenitve MS. Podatke smo nato razvrstili glede na dneve in tako pridobili količino postopkov in posegov za določen dan v obdobju študije. 33
5 REZULTATI V študiji je sodelovalo šestnajst udeležencev ženskega spola in štirje moškega spola. Tabela 7: Podatki o udeležencih v povprečju in v standardnem odklonu Podatki o udeležencih Povprečje SD Kilogrami [kg] 70,2 12,9 Starost [leta] 33,8 6,8 Višina [m] 1,67 0,7 Indeks telesne teže [kg/m 2 ] 25,0 4,4 Dolžina koraka (meritev 72,2 5,2 proizvajalca) [cm] Dolžina koraka (naša meritev) 71,9 6,4 [cm] Delovna doba [leta] 9,8 9,2 V povprečju so udeleženci tehtali 70,2 kilograma (SD = 12,9 kilogramov). Višina je bila 1,67 metra (SD = 0,7 m). Na podlagi teh dveh podatkov smo izračunali ITT. Povprečni ITT je znašal 25,0 kg/m 2 (SD = 4,4 kg/m 2 ). Glede na ITT lahko razdelimo udeležence v dve skupini. V prvo skupino spada 10 udeležencev, ki imajo normalno telesno težo (18,5 do 25 kg/m 2 ), v drugo skupino uvrščamo preostalih 10 udeležencev, ki imajo preveliko telesno težo (25 do 35 kg/m 2 ). Povprečni korak udeležencev je znašal po meritvah, narejenih s strani proizvajalca (opisano v poglavju Postopki zbiranja podatkov pod točko Meritve telesne teže, telesne višine in dolžine povprečnega koraka), 72,2 cm (SD = 5,2 cm), po naših meritvah pa 71,9 cm (SD = 6,4 cm). Udeleženci so bili v povprečju stari 33,8 let (SD = 6,8 let). Njihova povprečna delovna doba je bila 9,8 let (SD = 9,2 let). Vsi podatki o udeležencih se nahajajo v Tabeli 7. 34
Slika 14: Tloris Oddelka za PIT 35
Tabela 8: Število korakov in metrov izmerjenih iz bolnišničnih sob do najbolj obiskanih prostorov na Oddelku za PIT Najbolj obiskani prostori s strani MS na Opravljeni koraki in metri iz sobe 4 Opravljeni koraki in metri iz sobe 5 Opravljeni koraki in metri iz sobe 6 Opravljeni koraki in metri iz sobe 7 Opravljeni koraki in metri iz sobe 8 Opravljeni koraki in metri iz sobe 9 Opravljeni koraki in metri iz sobe 10 Oddelku za PIT Koraki Metri Koraki Metri Koraki Metri Koraki Metri Koraki Metri Koraki Metri Koraki Metri Lekarna 25 18 25 17 18 12 7 5 8 5 10 7 12 8 Omare z 10 7 9 6 7 5 17 12 23 16 25 17 26 18 materialom Kuhinja 20 14 10 7 16 11 7 5 23 16 25 17 26 18 Filter soba 20 14 24 16 19 13 28 19 32 22 34 23 26 18 Operacijske 51 35 55 37 50 34 59 40 63 43 65 44 57 39 sobe Računalniška 151 103 155 105 150 102 159 108 163 111 165 112 157 107 tomografija Sestrska soba 20 14 20 14 18 12 27 18 31 21 32 22 24 16 Skladišče 34 24 34 23 26 18 20 14 17 12 18 12 18 12 Stranišče (WC) 24 16 25 16 19 13 28 19 32 22 34 23 24 16 36
Najpogosteje gredo MS iz bolniške sobe na Oddelku za PIT v lekarno po zdravila, do kuhinje pripravit hrano za pacienta, do omar po potrebne materiale za izvajanje intenzivne ZN, v skladišče po materialne zaloge, do filtra, kjer odpustijo pacienta na drug oddelek in do sestrskega prostora za odmore (Tabela 8). Prav tako MS pacienta vozijo na slikovno diagnostiko (računalniško tomografijo) in v operacijske sobe. Tabela 8 prikazuje približno število korakov in metrov, ki jih MS opravi, ko gre iz različnih bolniških sob do najbolj obiskanih prostorov na Oddelku za PIT. Razdaljo smo dobili tako, da se je začetek meritve začel pri vratih bolniške sobe in se končal pri vratih najbolj obiskanega prostora. Za izračun metrov smo uporabili povprečni korak vseh udeležencev, ki je znašal 71,9 cm (rezultate smo zaokroževali navzgor). Iz Tabele 8 in tlorisa Oddelka za PIT (Slika 14) je razvidno, da mora MS z bolj oddaljene bolniške sobe prehoditi daljšo razdaljo kot pa MS iz bližnje sobe. Lep primer je bolniška soba štiri in lekarna. V tem primeru mora MS prehoditi 25 korakov (20 metrov), da pride do lekarne po zdravila. MS iz bolniške sobe sedem pa le sedem korakov (pet metrov). Številčenje sob na Oddelku PIT se začne z zaporedno številko štiri zaradi same organizacije celotne etaže. Udeleženci so v času študije opravili 1016 meritev. Te meritve lahko razdelimo glede na izmene in rečemo, da je bilo v času študije narejenih 422 dopoldanskih izmen, 223 popoldanskih izmen, 182 tedenskih nočnih izmen, 92 vikend dnevnih izmen in 97 vikend nočnih izmen. 37
Graf 1: Povprečno število opravljenih kilometrov v različnih izmenah Na Grafu 1 lahko vidimo, da se je v povprečju opravilo največ kilometrov v vikend dnevni izmeni (6,554 kilometrov). Sledi ji dopoldanska (4,347 kilometrov) in popoldanska (3,774 kilometrov) izmena s približno podobnim povprečnim številom opravljenih kilometrov. Prav tako imata obe nočni izmeni, vikend nočna (3,543 kilometrov) in tedenska nočna (3,131 kilometrov), podobno število opravljenih kilometrov. 38
Graf 2: Povprečno število opravljenih kilometrov na uro v različnih izmenah Graf 2 nam prikazuje povprečno število opravljenih kilometrov na uro v različnih izmenah. Vidimo lahko, da imajo podobno število opravljenih kilometrov na uro vikend dnevna (0,546 kilometrov na uro), dopoldanska (0,543 kilometrov na uro) in popoldanska (0,539 kilometrov na uro) izmena. Nato sledita tedenska nočna izmena (0,347 na kilometrov na uro) in vikend nočna izmena (0,295 kilometrov na uro). 39
Graf 3: Povprečno število opravljenih kilometrov v vseh izmenah glede na posamezen dan v celotnem tednu Graf 3 nam prikazuje teden z dnevi, v katere smo zajeli vse izmene v posameznem dnevu in nato pogledali povprečno število opravljenih kilometrov. V celotnem obdobju študije je bilo v ponedeljek opravljenih 166 meritev, torek 177 meritev, sredo 168 meritev, četrtek 167 meritev, petek 166 meritev, soboto 94 meritev in nedeljo 78 meritev od skupnih 1016 meritev. Celoten teden smo razdelili na dneve v tednu (od ponedeljka do petka) in na dneve v vikendu (sobota in nedelja) zaradi lažje predstavitve. Največ kilometrov se je opravilo v soboto (5,252 kilometrov) in nedeljo (5,061 kilometrov). Pri obeh dneh smo upoštevali dve izmeni, in sicer vikend dnevno in vikend nočno izmeno. V posameznem dnevu v tednu smo upoštevali tri izmene, in sicer dopoldansko, popoldansko in nočno izmeno ter dobili podatke, da se v povprečju največ kilometrov naredi v petek (4,052 kilometrov), ponedeljek (4,029 kilometrov) in četrtek (3,914 kilometrov). Najmanj opravljenih kilometrov smo zabeležili v torek (3,805 kilometrov) in sredo (3,787 kilometrov). 40
Graf 4: Povprečno število skupno opravljenih korakov v posameznem tednu študije Krivulja iz Grafa 4 nam prikazuje, kako so se v povprečju gibali skupno opravljeni koraki v posameznem tednu skozi študijo. Tukaj smo upoštevali 13 tednov oz. 91 dni (en dan smo izpustili). Iz Grafa 4 lahko na podlagi gibanja krivulje vidimo, da je bilo na začetku študije najmanjše število skupno narejenih korakov na teden. Nato se je krivulja začela dvigovati do maksimalne točke. To se je zgodilo v četrtem tednu študije, kjer smo skupno opravili v povprečju 82 735 korakov. Nato se je krivulja začela strmo spuščati in se zaustavila pri osmem tednu. Po osmem tednu pa se je število povprečno narejenih korakov na teden gibalo v območju med 50 000 in 70 000. Skupno povprečje narejenih korakov po posameznih tednih je znašalo 58 097 korakov na teden. 41
Graf 5: Število udeležencev glede na njihovo povprečno število opravljenih korakov v različnih izmenah Naredili smo štiri skupine po vzorcu Locke, & Bassett (2004), ki nam omogočajo uvrstitev udeležencev glede na povprečno število korakov, opravljenih v različnih izmenah, in sicer: 1. Skupina K1 (< 5000 korakov); 2. Skupina K2 (> = 5000 do 7500 korakov); 3. Skupina K3 (< = 7500 korakov do 10 000 korakov) in 4. Skupina K4 (> 10 000 korakov). Iz Grafa 5 lahko razberemo, da je štirinajst udeležencev v povprečju opravilo v dopoldanski izmeni od 5000 do 7500 korakov (skupina K2). Sledi ji skupina K1 (< 5000 korakov) s štirimi udeleženci in skupina K3 (od 7500 do 10 000 korakov) z dvema udeležencema. 42
V popoldanski izmeni sta si zelo blizu skupini K1 (< 5000 korakov) z desetimi udeleženci in K2 (od 5000 do 7500 korakov) z devetimi udeleženci. V skupino K3 (od 7500 do 10 000 korakov) spada le en udeleženec. V tedenski nočni izmeni prevladuje skupina K1 (< 5000 korakov) s petnajstimi udeleženci. Sledita ji skupini K2 (od 5000 do 7500 korakov) s štirimi udeleženci in K3 (od 7500 do 10 000 korakov) z enim udeležencem. V dnevni vikend izmenipa so prisotne vse štiri skupine. Največ udeležencev spada v skupino K3 (od 7500 do 10 000 korakov), in sicer dvanajst, sledijo skupine K4 (> 10 000 korakov) s štirimi udeleženci, K2 (od 5000 do 7500 korakov) s tremi udeleženci in K1 (< 5000 korakov) z enim udeležencem. Skupina K2 (od 5000 do 7500 korakov) z desetimi in skupina K1 (< 5000 korakov) z devetimi udeleženci prevladuje v nočni vikend izmeni, sledi jima skupina K3 (od 7500 do 10 000 korakov) z enim udeležencem. V času študije en udeleženec ni opravil nobene vikend nočne izmene, zato je v tem primeru samo devetnajst udeležencev. 43
Graf 6: Nihanje števila opravljenih kilometrov v različnih izmenah študije Iz Grafa 6 lahko na podlagi krivulj razberemo, kako se je povprečno število kilometrov v različnih izmenah spreminjalo skozi celotno študijo. Na začetku študije vidimo, kako se začnejo določene krivulje, ki prikazujejo posamezne izmene, dvigovati (povprečno število opravljenih kilometrov narašča). To se pojavi v vikend dnevni izmeni, vikend nočni izmeni in tedenski nočni izmeni. Dopoldanska in popoldanska izmena pa pokažeta padec povprečnega števila opravljenih korakov (krivulji padata). Na sredini študije (okoli petdesetega dne) pa se vse krivulje, razen ene, v gibanju izenačijo in začnejo padati. Krivulja, ki prikazuje popoldansko izmeno, začne padati šele pri 60. dnevu študije. Na koncu vidimo, da določene krivulje zopet začnejo naraščati (vikend dnevna izmena, dopoldanska izmena, vikend nočna izmena), ostale pa nadaljujejo s padanjem (tedenska nočna in popoldanska izmena). 44
Tabela 9: Število sprejetih pacientov na Oddelek za PIT v celotnem letu 2011 in v času študije Oddelki Število pacientov sprejetih na Oddelku za PIT v letu 2011 Število pacientov sprejetih na Oddelku za PIT v času raziskave Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo 122 34 Oddelek za žilno kirurgijo 18 5 Oddelek za travmatologijo 63 12 Oddelek za torakalno kirurgijo 80 17 Oddelek za urologijo 11 2 Oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo 7 1 Oddelek za nevrokirurgijo 84 25 Oddelek za ortopedijo 8 2 Oddelek za kardiokirurgijo 399 121 Oddelek za otorinolaringologijo, cervikalno in 14 2 maksilofacialno kirurgijo Oddelek za kardiologijo in angiologijo 4 1 Oddelek za intenzivno interno medicino 18 2 Oddelek za gastroenterologijo 1 / Oddelek za nevrološke bolezni 2 1 Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja 3 1 Oddelek za perinatologijo 2 1 Oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo 2 / dojk Skupaj 838 227 45
V času študije je bilo skupno sprejetih 227 pacientov (v celotnem letu 2011 je bilo sprejetih 838 pacientov). Od tega je bilo 147 pacientov ženskega spola in 80 moškega spola. Iz Tabele 9 je razvidno, da smo v času študije (podobno je tudi za celotno leto 2011) obravnavali največ pacientov iz Oddelka za kardiokirurgijo (povprečna ležalna doba 2,3 dni), sledi mu Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo (povprečna ležalna doba 7,5 dni). Prav tako smo sprejeli veliko pacientov iz Oddelka za nevrokirurgijo (povprečna ležalna doba 8 dni), travmatologijo (povprečna ležalna doba 10,4 dni) in torakalno kirurgijo (povprečna ležalna doba 2,6 dni). V povprečju je bilo na Oddelku za PIT enajst pacientov. Pacienti sprejeti v letu 2011 (skupaj 838) so imeli v povprečju ležalno dobo 6,1 dni. PIT je oddelek, kamor sprejemajo najbolj kritične paciente. Kategoriziranje pacientov po metodi San Joaquinu takšne paciente uvršča v IV. kategorijo. Petkovšek Gregorin, & Karan (2008) navajata različne vidike o pojmovanju IV. kategorije. Z vidika pacienta pomeni, da je pacient popolnoma nesposoben obvladati svoje zdravstveno stanje. Z vidika pacientovih potreb po ZN spada pacient v intenzivno ZN in z vidika MS pacient ves čas potrebuje vso pomoč, podporo, opazovanje in nadzor s strani ZN. V Sloveniji imamo tudi lastno razvrščanje pacientov v kategorije po zahtevnosti ZN. Kategorizacija pacientov temelji na metodi San Joaquinu, vendar je spremenjena in prilagojena našemu okolju, organizacijskim in kulturnim posebnostim. 46
Slika 15: Primer kategorizacije pacienta v računalniškemu programu MEDIS Pacienti iz Oddelka za PIT spadajo v IV. kategorijo kar prikazuje tudi Slika 15. Tukaj pacient potrebuje popolno pomoč pri eni ali več dejavnostih: osebni higieni, gibanju, hranjenju in/ali varnosti; poleg tega lahko potrebuje pogostejšo in/ali dolgotrajnejšo aplikacijo terapije, stalno spremljanje vitalnih znakov v neprekinjenih intervalih oziroma neposredno opazovanje in/ali stalno spremljanje psihofizičnega stanja ter zdravstveno-vzgojno in/ali socialno-terapevtsko delo. 47
Graf 7: Povezava med delovno obremenitvijo MS glede na število pacientov skozi obdobje študije Iz Grafa 7 lahko opazimo korelacijo med številom pacientov na oddelku in delovno obremenitvijo udeležencev. Za delovno obremenitev udeležencev smo uporabili podatke, pridobljene iz sistema SPP, ki nam je omogočil pridobitev podatkov za dnevno količino opravljenih postopkov in posegov s strani udeležencev. Na začetku študije vidimo podobno dvigovanje obeh krivulj, kar pomeni, da se je število pacientov začelo povečevati in s tem privedlo do večje delovne obremenitve udeležencev. Nato sta krivulji začeli med dvajsetim in štiridesetim dnem študije padati (zmanjšalo se je število pacientov in delovna obremenitev udeležencev se je s tem tudi zreducirala). Med 60. in 70. dnevom pa sta se krivulji začeli dvigovati zaradi povečanega števila pacientov oz. delovne obremenitve udeležencev. 48
Tabela 10: Pregled izmerjenih vrednosti v času določene izmene in potrebno število za dosego dnevne»norme«povprečno število narejenih atributov glede na posamezno izmeno Število dodatnih enot za dosego dnevne»norme«atributi Dopoldan Popoldan Tedenska Vikend Vikend Dopoldan Popoldan Tedenska Vikend Vikend nočna dnevna nočna nočna dnevna nočna Kilometri 4,347 3,774 3,111 6,554 3,543 3,653 4,226 4,889 1,446 4,457 Koraki 5938 5222 4322 9003 4925 4062 4778 5678 997 5075 Kalorije 147,5 138,2 106,1 226,3 119,5 152,5 161,8 193,9 73,7 180,5 252,5 261,8 293,9 173,7 280,5 Čas [min] 67 59 50 101 57 58 66 75 45 68 49
Iz Tabele 10 je razvidno, koliko kilometrov in korakov so udeleženci opravili v povprečju v posamezni izmeni in koliko kalorij so pri tem porabili. Za tako imenovano»normo«smo vzeli, da je čez cel dan potrebno narediti 10 000 korakov, osem kilometrov, porabiti 300 do 400 kalorij v obdobju 125 minut. Slednji podatek smo izračunali na podlagi podatka, navedenega s strani Speck et al. (2007), ki navajajo, da se v povprečju 20 minut naredi 1600 metrov, kar pomeni, da porabimo približno 125 minut, da prehodimo razdaljo 10 000 korakov. Tako lahko rečemo, da smo najbližje dnevni»normi«bili v dnevni vikend izmeni. Skupaj smo opravili 6,608 kilometrov, 9003 korakov, 226,3 kalorij in 101 minuto (za dosego dnevne»norme«nam je ostalo samo še 1,392 kilometrov, 997 korakov, 73,7 173,7 kalorij in 24 minut. 50
Graf 8: Primerjava dveh različnih meritev za pridobitev podatka o povprečni dolžini koraka Graf 8 prikazuje dve meritvi za pridobitev povprečnega koraka za vsakega udeleženca posebej. Meritev 1 prikazuje povprečno dolžino koraka, pridobljeno z načinom, katerega navaja proizvajalec. Meritev 2 pa prikazuje povprečno dolžino koraka z našim načinom merjenja dolžine povprečnega koraka. Pri Meritvi 1 je zaradi prekrivanja na premici osemnajst točk. To pomeni, da imata dva udeleženca namerjeni identični povprečni dolžini koraka. Iz grafa lahko razberemo, da polovica premic pada in polovica premic narašča.s temi podatki ne moramo zagotoviti, da je naša meritev bolj natančna (p = 0,99). Kot zanimivost lahko napišemo, da smo v 92 dneh skupaj opravili 4195,3 kilometrov, 5 758 325 korakov in porabili 143 551 kalorij. Da si lažje predstavljamo, 4195,3 kilometrov lahko okvirno rečemo, da smo skoraj prehodili Združene države Amerike po širini (iz vzhodne obale Kalifornije do zahodne obale Severne Karoline). 51
Tabela 11: Minimalno in maksimalno število kilometrov, korakov in kalorij Minimalno število Maksimalno število Kilometri 0,858 13,351 Koraki 550 17 802 Kalorije 22,4 503,3 Iz Tabele 11 je razvidno, da je bilo minimalno število kilometrov 0,858 (v dopoldanski izmeni) in maksimalno število kilometrov 13,351 (v vikend dnevni izmeni). Minimalno število korakov je bilo 550 (v dopoldanski izmeni), maksimalno število pa je bilo 17 802 (v vikend dnevni izmeni). Minimalno število porabljenih kalorij je bilo 22,4 (v dopoldanski izmeni), maksimalno število pa je bilo 503,4 porabljenih kalorij v vikend dnevni izmeni. V povprečju je bilo dnevno uporabljenih enajst pedometrov od dvajsetih. Največje število uporabljenih pedometrov je bilo osemnajst (dopoldanska izmena), najmanjše pa dva (vikend nočna izmena). Prikazali smo tudi posebnost našega vzorca, da imajo udeleženci z višjo izobrazbo tudi višjo porabo kalorij (p = 0,000002). 52
6 INTERPRETACIJA REZULTATOV IN RAZPRAVA Priporočila s strani Speck et al. (2007) govorijo, da je potrebno za zdravo fizično aktivnost vsakodnevno narediti 10 000 korakov (8 kilometrov), porabiti 300 do 400 kalorij v časovnem obdobju 125 minut. V našem delovnem okolju slednjega nismo uspeli prikazati v nobeni od petih izmen. Najbližje smo bili v vikend dnevni izmeni, kjer smo v povprečju opravili 9003 korakov, 6,554 kilometrov, 226,3 kalorij in za to porabili v povprečju sto eno minuto, kar je pomenilo, da smo skoraj že v delovnem času dosegli priporočeno dnevno»normo«fizične aktivnosti. S tem smo si odgovorili na prvo raziskovalno vprašanje, kjer smo se spraševali, koliko korakov dnevno v povprečju naredijo slovenske MS. Vendar se moramo zavedati, da traja vikend dnevna izmena dvanajst ur, zato je najboljše pogledati podatke za dopoldansko izmeno, kjer vidimo, da smo opravili v povprečnem času 67 minut 5938 korakov, 4,347 kilometrov in porabili 147,5 kalorij (> 50 % dnevne potrebe po fizični aktivnosti). S temi podatki smo si odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje, kjer smo se spraševali ali so MS v svojem delokrogu več kot 30 minut fizično aktivne. Pomemben podatek je tudi povprečje opravljenih kilometrov na uro zaradi različnega časovnega intervala med izmenami. Ugotovili smo, da se v poprečju največ kilometrov na uro naredi v vikend dnevni izmeni, kar 0,546 kilometrov na uro. Ker pa moramo tukaj upoštevati skupno število posameznih izmen in različne časovne intervale med njimi, je najbolj primerno, da primerjamo med seboj dopoldansko in popoldansko izmeno. V dopoldanski izmeni so udeleženci v povprečju opravili 0,543 kilometra na uro, v popoldanski izmeni pa 0,539 kilometra na uro. 53
Z uporabo Wilcoxon signed-rank testa, natančneje Mann-Whitney U statističnega testa smo H 1 zavrnili (p = 0,537). H 1 navaja, da se v dopoldanski izmeni opravi bistveno več kilometrov na uro kot v popoldanski izmeni. S tem smo prikazali okviren podatek, da je potreba po številu MS v dopoldanski in popoldanski izmeni enaka. Po naši oceni večino svojega časa (v dopoldanski izmeni v povprečju več kot 5 ur) MS na Oddelku za PIT preživi v bolniški sobi ob pacientih. Prišli smo tudi do pomembnega podatka, da se v celotnem tednu največ kilometrov naredi v soboto (5,252 kilometrov), najmanj pa v sredo (3,787 kilometrov). S tem smo posredovali podatek, da se fizična aktivnost in delovna obremenitev MS stopnjuje glede na posamezendan v tednu. V študiji smo s povprečnim številom opravljenih kilometrov na teden prikazali stopnjevanje fizične aktivnosti in delovne obremenitve MS glede na dan v tednu. Dokazali smo, da se sredi tedna (od srede naprej) povprečno število opravljenih kilometrov veča in narašča do sobote. Od nedelje do torka pa se povprečno število opravljenih kilometrov manjša. Masi et al. (2008) navajajo, da je potrebno v celotnem tednu narediti skupno 100 000 korakov, kar se nekoliko razhaja v primerjavi s prejšnjimi študijami oz. priporočili (Cocker et al., 2009). Bolj smiselno se nam zdi, da posameznik naredi 70 000 korakov v celotnem tednu, saj le tako doseže tako imenovano»normo«10 000 korakov dnevno. Ugotovili smo, da v nobenem od trinajstih tednov udeleženci niso dosegli skupnega števila 100 000 opravljenih korakov (petkrat so dosegli več kot 70 000 korakov na teden). Največ korakov so skupno opravili v četrtem tednu 82 735, najmanj pa v prvem tednu 30 379 korakov. V povprečju so opravili 58 097 korakov na teden. Udeležence smo razdelili v štiri skupine in glede na izmene ugotovili povprečno število narejenih korakov. 54
V dopoldanski in v nočni vikend izmeni lahko rečemo, da so bili v povprečju udeleženci uvrščeni v skupino, kjer se je opravilo od 5000 do 7500 korakov, kar pomeni, da jih lahko s strani Locke, & Bassett (2004) uvrstimo v skupino z nižjo fizično aktivnostjo, vendar z dodatnimi dnevnimi športnimi aktivnostmi. V popoldanski in tedenski nočni izmeni prevladuje v povprečju skupina udeležencev, ki opravijo manj kot 5000 korakov. Za njo lahko v povprečju rečemo, da spadajo s strani Locke, & Bassett (2004) v tako imenovano»sedečo skupino«, saj opravijo najmanj korakov. V vikend dnevni izmeni prevladuje skupina udeležencev, ki opravijo od 7500 do 10 000 korakov, kar jih uvršča s strani Locke, & Bassett (2004) v skupino z malo boljšo fizično aktivnostjo glede na ostale skupine. Dodati moramo, da so v vikend dnevni izmeni prisotni tudi udeleženci, ki naredijo v povprečju tudi več kot 10 000 korakov in jih zato lahko uvrstimo v skupino z višjo fizično aktivnostjo. Posredovali smo tudi podatek, da starejše MS z daljšo delovno dobo bolj racionalno uporabljajo korake v svojem delokrogu kot mlajše MS. Razlog v tem vidimo, da imajo starejše MS več delovnih izkušenj v primerjavi z mlajšimi MS. Glede na delovno dobo smo udeležence razdelili v dve smiselni skupini. V skupino, kjer imajo udeleženci manj kot 5 let delovne dobe (deset udeležencev) in skupino, kjer imajo udeleženci več kot 5 let delovne dobe (deset udeležencev). Na podlagi tega smo z uporabo Wilcoxon signed-rank testa potrdili H 2 (p = 0,049). Wilcoxon signed-rank test smo uporabili zaradi porazdelitve podatkov, ki ni normalna. Hipoteza je temeljila na vprašanju ali starejše MS zaradi svoje daljše delovne dobe bolj racionalno uporabljajo korake kot mlajše MS z manj delovnimi izkušnjami. Omeniti je potrebno, da vse MS, zaposlene na Oddelku za PIT, ne glede na stopnjo izobrazbe opravljajo enako delo. 55
Pomembni so tudi podatki, ki smo jih pridobili na podlagi naraščanja in padanja povprečnega števila opravljenih kilometrov v različnih izmenah, naraščanja in padanja števila pacientov na določen dan ter naraščanje in padanje fizične aktivnosti in delovne obremenitve udeležencev na določen dan. Pokazali smo, da povečano število pacientov na Oddelku za PIT povzroči večjo delovno obremenitev s strani udeležencev, saj morajo slednji opraviti več postopkov in posegov ter opraviti večje število kilometrov na določeno izmeno. To se lepo vidi, če primerjamo krivulji na Grafu 7 z naslovom Povezava med delovno obremenitvijo MS glede na število pacientov skozi obdobje študije s krivuljama na Grafu 6 z naslovom Nihanje števila opravljenih kilometrov v različnih izmenah študije, ki prikazujeta povprečno število opravljenih kilometrov v vikend dnevni in vikend nočni izmeni. Če pa primerjamo naraščanje oz. padanje krivulje na Grafu 4 z naslovom Povprečno število skupno opravljenih korakov v posameznem tednu študije s krivuljo delovne obremenitve na Grafu 7 z naslovom Povezava med delovno obremenitvijo MS glede na število pacientov skozi obdobje študije, vidimo, kako se povprečno število opravljenih korakov na teden spreminja glede na delovno obremenitev udeležencev čez celotno obdobje meritev. V obdobju celotne študije lahko vidimo korelacijo med naraščanjem in padanjem povprečnega števila narejenih kilometrov zaradi povečane oz. zmanjšane fizične aktivnosti in delovne obremenitve MS, ki nastane zaradi večjega oz. manjšega števila pacientov. Toje najbolj izrazito v vikend dnevni izmeni in v vikend nočni izmeni zaradi 12-urnega delovnika. Zgoraj opisano lahko povežemo z naraščanjem fizične aktivnosti in delovne obremenitve MS zaradi povečanega števila pacientov na oddelku. Tako smo s temi podatki in klasičnim korelacijskim testom potrdili H 3 (p= 0,001). Hipoteza se je glasila, da večje število pacientov vpliva na večjo fizično aktivnost in delovno obremenitev MS. 56
Naše rezultate smo na koncu primerjali s študijo, narejeno s strani Welton et al. (2006). Drugih študij nismo vključili v primerjavo zaradi premajhnega števila pridobljenih podatkov, kratko trajajoče študije, neprimerne primerjave z drugimi poklici in uporabe drugih merilnih naprav (Anders, 2006; Cuthill et al., 2008; Orlovsky, 2007). V 12-urnem delovniku MS na slovenskem območju opravijo v povprečju 9006 korakov, kar znaša v povprečju od 6 do 7 kilometrov. Te podatke smo primerjali s študijo, narejeno s strani Welton et al. (2006) in ugotovili podobnost med rezultati. V študiji navajajo, da MS opravijo v povprečju od 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. Slednjo študijo lahko primerjamo tudi z opravljenimi kilometri med tedenskimi in vikend izmenami ter med dnevnimi in nočnimi izmenami. Naši rezultati prikazujejo, da se je opravilo med tednom (od ponedeljka do petka, skupno v dopoldanski, popoldanski in tedenski nočni izmeni) v povprečju 3,917 kilometrov, čez vikend (v soboto in nedeljo, skupno v vikend dnevni ter v vikend nočni izmeni) pa v povprečju 5,156 kilometrov. Skupno število narejenih meritev v tednu (od ponedeljka do petka) je bilo 844, med vikendom pa 172 meritev (skupno 1016 meritev). Welton et al. (2006) navajajo, da so opravili od ponedeljka do petka v povprečju 6,656 kilometrov, čez vikend (soboto in nedeljo) pa v povprečju 6,360 kilometrov. Narejenih je bilo 478 meritev čez teden in 147 meritev čez vikend (skupno 625 meritev). Druga primerjava zajema primerjavo opravljenih kilometrov med dnevnimi in nočnimi izmenami. Welton et al. (2006) navajajo, da so opravili skupno 358 meritev v dnevnih izmenah in 266 meritev v nočnih izmenah (skupno 624 meritev). V dnevnih izmenah so v povprečju opravili 6,754 kilometrov, v nočnih izmenah pa v povprečju 6,363 kilometrov. 57
V naši študiji smo imeli 737 izmen, ki so potekale čez dan (sem uvrščamo dopoldansko, popoldansko in dnevno vikend izmeno) in 279 nočnih izmen (sem uvrščamo tedensko nočno in vikend nočno izmeno). Skupno 1016 izmen. V dnevnih izmenah je bilo opravljenih v povprečju 4,061 kilometrov, v nočnih izmenah pa je bilo v povprečju opravljenih 3,337 kilometrov. 58
7 SKLEP Bolnišnični oddelki, v katerih MS za opravljanje kvalitetne ZN delujejo večino svojega časa, nam omogočajo pridobitev natančnih podatkov o fizični aktivnosti in delovni obremenitvi MS v njihovem delokrogu. Med takšno delovno okolje uvrščamo tudi Oddelek za PIT. Pokazali smo, da je Oddelek za PIT primerno delovno okolje za raziskovanje fizične aktivnosti in delovne obremenitve MS s pomočjo pedometrov. Z magistrsko nalogo smo se nenačrtovano dotaknili tudi drugih področji. Ugotovili smo, da ima Oddelek za PIT smiselno arhitekturno razporeditev bolnišničnih sob, saj se v samem centru oddelka nahajajo najpomembnejši in najpogosteje uporabljeni prostori s strani MS. Takšna centralno krožna razporeditev prostorov MS omogoča najlažjo dostopnost do najnujnejših stvari na oddelku. Prav tako smo ugotovili potrebe po razporeditvi in organizaciji MS na Oddelku za PIT. Prikazali smo, da se fizična aktivnost in delovna obremenitev MS začne povečevati na sredini delovnega tedna (od srede naprej). Na podlagi tega lahko sklepamo, da je na koncu tedna večja potreba po ZN kot na začetku. Glavni namen naloge je bil prikaz fizične aktivnosti in delovne obremenitve MS. Ocenili smo, da na podlagi velike količine fizične aktivnosti in delovne obremenitve (srednje hitra hoja, najvišje kategorizirani bolniki itd.) MS na Oddelku za PIT opravljajo poleg intelektualnega tudi fizični poklic. Prav tako smo ugotovili, da je fizična aktivnost in delovna obremenitev MS spremenljiv podatek, na katerega vplivajo številni dejavniki. S študijo smo okvirno prikazali, da lahko fizično aktivnost in delovno obremenitev reguliramo z različnimi dejavniki (na številne dejavnike MS lahko sama vpliva, na druge pa ne more). 59
Pokazali smo, da lahko MS najbolj vpliva na dejavnik lastne fizične pripravljenosti, racionalne uporabe korakov itd., ne more pa vplivati na število pacientov in s tem povezanimi postopki ter posegi s strani ZN, ki posredno vplivajo na večjo fizično aktivnost in delovno obremenitev MS. Na koncu lahko rečemo, da MS, zaposlene na Oddelku za PIT, vsakodnevno občutijo močno stopnjo fizične aktivnosti in delovne obremenitve ter navajamo, da so intenzivni oddelki eni izmed najbolj zahtevnih delovnih okolij v celotni ZN. 60
LITERATURA America on the Move. (2003). A partnership guide for walking and healthy living. Prevzeto 27. avgust 2013 iz http://www.csrees.usda.gov/nea/food/pdfs/walking_guide.pdf Anders, M. (2006). Do you do 10k a day? American Council on Exercise: Fitness Matters, 12, 4. Chiu, M. C., & Wang, M. J. (2007). Professional footwear evaluation for clinical nurses. Appl Ergon, 38, 133 141. Choi, B. C. K., Pak, A. W. P., Choi, J. C. L., & Choi, E. C. L. (2007). Achieving the daily step goal of 10,000 steps: a literature review. Clin Invest Med E, 146 151. Cocker, D. K., Bourdeaudhuij, I. D., Brown, W. & Cardon, G. (2009). Moderators and mediators of pedometer use and step count increase in the "10,000 steps ghent" intervention. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 6, 3. Cuthill, J. A., Fitzpatrick, K., & Glen, J. (2008). Anaesthesia - a sedentary specialty? Accelerometer assessment of the activity level of anaesthetists while at work. Anaesthesia, 63, 279 283. Dishman, K. R., DeJoy M. D., Wilson, G. M., & Vandenber, J. R. (2009). Move to Improve: a randomized workplace trial to increase physical activity. Am J Prev Med, 36, 133-41. Fajmut, A. (25. december 2008). Biofizika laboratorijske vaje in predavanja - 1. Del. Prevzeto 25. december 2013 iz http://www.fzv.unimb.si/page/images/stories/file/gradiva/0136_01_velika_2008.pdf Fiedler, K. M., Weir, L.P., Wyk, P. M., & Andrews, D. M. (2012). Analyzing what nurses do during work in a hospital setting: a feasibility study using video. Work, 43, 515 523. 61
Gosak, P. (1985). Mehanika hoje in teka. Presek. List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje, 2, 81-85. Hollingsworth, J. C., Chisholm, C. D., Giles, B. K., Cordell, W. H., & Nelson, D. R. (1998). How do physicians and nurses spend their time in the emergency department? Ann Emerg Med, 31, 87 91. Hoskins, A. B. (30. junij 2006). Occupational injuries, illnesses, and fatalities among nursing, psychiatric, and home health aides, 1995 2004. Prevzeto 28. avgust 2013 iz http://www.bls.gov/opub/cwc/sh20060628ar01p1.htm Irimagawa, S., & Imamiya, S. (1993). Industrial hygienic study on nursing activities comparison of energy expenditure between pedometer and holter eletrocardiograph. Kitasato Archives of Experimental Medicine, 65, 99 105. Kališnik, M. (2007). Slovenski medicinski slovar. Ljubljana. Slovenija: Medicinska fakulteta. Ling, G. C., & Smith, O. S. (2010). Alternative placements for women wearing pedometers. J Am Acad Nurse Pract, 22, 264 9. Locke, T. C., & Bassett, D. R. J. (2004). How many steps/day are enough? Preliminary pedometer indices for public health. Sports Med, 34, 1 8. Martinez, M., & Thompson H. (12. marec 2009). A partnership guide for walking and healthy living. Prevzeto 28. avgust 2013 iz http://www.csrees.usda.gov/nea/food/pdfs/walking_guide.pdf Masi, E., Kaminsky, L. A., Schneider, P. L., & Hargens, T. A. (2008). An evaluation of a pedometer base 100,000 step/week program. Journal of Cardiopulmonary Rehabilitation & Prevention, 28, 282. New lifestyles (ni določen). Understanding Pedometer Quality Scale. Prevzeto 28. avgust 2013 iz New-lifestyles.com/pedoQuality.pdf 62
Orlovsky, C. (2007). By the numbers: the steps in a nurse s work day. Prevzeto 28. avgusta 2013 iz http://www.nursezone.com/nursing-news-events/devicesand-technology.aspx?articleid=15631 Petkovšek Gregorin R., & Karan, K. (2008). Categorisation of patients according to demands of hospital nursing care. Rehabilitacija, 7, 1. Platkin, C. S. (2006). Jobs The steps we take and the calories we burn. Prevzeto 28. avgust 2013 iz http://beta.active.com/articles/jobs-the-steps-we-take-andthe-calories-we-burn Ponikvar, P. (2005). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, Slovenija: DZS. Purtzki, M. (2009). Promoting healthy living among nurses: a pilot study. Prevzeto 4. november 2013 iz http://www.qwqhc.ca/knowledge-exchangepractices-details.aspx?id=106 RSudio. (brez datuma). RStudio. Prevzeto 1. november 2013 iz RStudio:http://www.rstudio.com/ R-project. (brez datuma). R-project. Prevzeto 1. november 2013 iz R-project: http://www.r-project.org/ Schneider, P. L., Crouter, S. E., & Bassett, D. R. (2006). Pedometer measures of free-living physical activity: comparison of 13 models. Med Sci Sports Exerc, 36, 331 335. Shape Up America. (2006). Get up and go! 10,000 steps a day. Prevzeto 28. avgust 2013 iz http://www.shapeup.org/resources/10 000steps_2006fs.pdf Speck, R. M., Hill, R. K., Pronk, N. P., Becker, M. P., & Schmitz, K. H. (2007). Assessment and outcomes of health partners 10,000 steps program in an academic work site. Health Promot Pract, 11, 741 750. Silva Ex3 Plus (ni določeno). Introduction exercise-4-life. Prevzeto 28. avgust 2013 iz http://www.gocampingmalta.com/user/silva_catalogue.pdf. 63
Stariha, J. (18. november 2009). Vpliv cene akutne bolnišnične obravnave na poslovanje bolnišnic. Prevzeto 28. avgust 2013 iz http://www.fmkp.si/zalozba/isbn/978-961-266-033-8/prispevki/stariha%20jurij.pdf Splošna bolnišnica Maribor: Računalniški center. (2002). Uporabniška navodila za MEDIS. Splošna bolnišnica Maribor: Splošna bolnišnica Maribor. Tit, Albert. (2003). Analiza preskrbljenosti z medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukrepov in projekcij do leta 2033. Utrip, 5, 8 11. Urone, P. P. (1985). Physics With Health Science Applications. New York City: Willey. Queensland Employee Injury Database (2007). Injury statistics for nursing. Prevzeto 28. avgust 2013 izhttp://www.deir.qld.gov.au/workplace/documents/showdoc.html?whs%20 Publications/healthcommunity%20-%20nursing Zhao, N. (2010). Full-featured pedometer design realized with 3-axis digital accelerometer. Prevzeto 28. avgust 2013 iz http://www.analog.com/static/imported-files/tech_articles/pedometer.pdf/ Welton, J. M., Decker, M., Adam, J., & Zone-Smith, L. (2006). How far do nurses walk? Medsurg Nurs, 4, 213 216. 64
PRILOGE Priloga 1: Primerjava pedometra Silva Ex3 Plus z drugimi merilnimi napravami Za nadaljnjo raziskovanje vam priporočamo poleg pedometrov uporabo drugih merilnih naprav. Na začetku je potrebno vedeti, da se uporaba sistema globalnega določanja lege signala (v nadaljevanju GPS) v zaprtem prostoru ne obnese. Zato lahko uporabimo pametne športne ure, kot so Polar, Garmin, Suunto, kjer za merjenje prehojene razdalje ni potreben GPS, ampak foot pod dodatek. Slednji deluje na podlagi enega ali več senzorjev pospeška in posreduje različne podatke. Druga možnost pa so različni pametni telefoni kot so Samsung, HTC, Motorola, LG, Apple, Blackberry, Nokia itd., ki podpirajo različne operacijske sisteme (Android, Windows Phone 7 in 8, BlackBerry OS, ios itd). Slednji uporabniku omogoča, da lahko tudi brez uporabe GPS signala pridobi podatke o prehojeni razdalji. V tej prilogi vam bomo opisali primerjavo pedometra Silva Ex3 Plus s pametno športno uro Polar S625X z dvema dodatkoma in pametnim telefonom Samsung Galaxy Nexus GT-I9250 z enim dodatkom. Prav tako bomo opisali prednosti in slabosti uporabe le-teh v raziskovalne namene. 1
Slika 16: Pametna športna ura Polar S625X, Polarjev senzor S1 foot pod in Polarjev pas z oddajnikom Za prvo primerjavo pedometra Silva Ex3 Plus smo uporabili športno uro Polar S625X z dvema dodatkoma. Prvi dodatek je bil Polarjev senzor S1 foot pod (Slika 16). Slednji nam omogoča merjenje prehojene razdalje v kilometrih, povprečno in maksimalno hitrost hoje. Potrebno ga je namestiti na sprednji del obuvala in pred uporabo izračunati faktor povprečnega koraka, ki pa se razlikuje od posameznika. Drugi pripomoček je pas in oddajnik za merjenje srčnega utripa. Oddajnik deluje na podlagi infrardečega valovanja, katerega zazna ura. Z njim pridobimo podatke o povprečnem in maksimalnem srčnem utripu ter porabi kalorij za prehojeno razdaljo. Pas in oddajnik si je treba namestiti na prsni koš v višini spodnjega dela prsnice. Druga primerjava je vključevala uporabo pametnega telefona Samsung Galaxy Nexus GT-I9250, na katerega smo iz kanalov za posredovanje aplikacij Google Play naložili aplikacije, ki omogočajo merjenje prehojene razdalje. Uporabljali smo operacijski sistem Android Ice Cream Sandwich 4.0.3. Te aplikacije delujejo na principu pospeška, ki ga ima Samsung Galaxy Nexus GT-I9250 vgrajenega v strojno opremo. 2
Slika 17: Zasloni aplikacij za operacijski sistem Android, ki omogočajo merjenje prehojene razdalje Uporabljali smo Accupedo, Noom Walk, Pedometer in Walkroid aplikacije (Slika 17). Slednji delujejo brez GPS signala in ne omogočajo merjenja srčnega utripa. V vsako merilno napravo smo morali vpisati povprečni korak (68 cm) in kilograme (65 kg). Slika 18 in 19: Zaslon aplikacije Noom CardioTrainer s prikazom srčnega utripa in oddajna naprava proizvajalca Polar 3
Uporabili smo tudi aplikacijo Noom CardioTrainer (Slika 18), ki omogoča merjenje srčnega utripa (zgoraj na levi strani Slike 18) brez potrebe po GPS signalu. Za merjenje srčnega utripa je potreben pas in nanj pripeta oddajna merilna (transmitor) proizvajalca Polar (Slika 19), ki deluje na principu»modrega zoba«. Slednji se poveže s pametnim telefonom, ki nato prikazuje srčni utrip. Slika 20: Zaslona aplikacije Noom CardioTrainer z grafoma kilometri na minuto in srčni utrip na minuto Prednosti v uporabi športne ure Polar S625X in pametnega telefona Samsung Galaxy Nexus GT-I9250 v primerjavi s pedometrom Silva Ex3 Plus za raziskovalne namene vidimo le v tem, da nam omogočata merjenje srčnega utripa in analizo le-teh podatkov s strani različnih grafov (Slika 20). 4
Z naše strani ju ne priporočamo za raziskovanje. Slabosti so različne, opisali bomo tri najbolj ključne. Prvotni razlog, zakaj nista primerna za raziskovanje, je cena. Oba pripomočka staneta več kot 300 in sta za raziskovanje že s tega stališča neprimerna. Druga slabost je udobnost pri nošenju. Za merjenje srčnega utripa je potrebno imeti pas z oddajnikom na prsnem košu, ki povzroča uporabniku neudobje po več urnem nošenju. Prav tako ni primerno nošenje ure na zapestju v bolnišničnem okolju, zaradi velike možnosti prenosa mikroorganizmov v domače okolje in obratno. Nošenje pametnega telefona v žepu uniforme prav tako ne priporočamo zaradi istega razloga. Tretja slabost se nahaja v porabi energije. Športna ura Polar S625X in dodatki zanjo delujejo na podlagi litijevih baterij, ki se hitro porabijo, če so aktivirane več ur dnevno (> 8 ur). Prav tako baterija na pametnih telefonih ne zdrži dolgo, če so na njih povezani dodatki, kot so pas za merjenje srčnega utripa (< 8 ur). Pametni telefon Samsung Galaxy Nexus GT-I9250 ima vgrajen»modri zob«v3.0, kar povzroča hitrejše praznjenje baterije. Novejši pametni telefoni pa imajo vgrajen»modri zob«v4.0, ki pripomore k manjši porabi baterij pametnih telefonov. Tako lahko rečemo, da je pedometer Silva Ex3 Plus odličen pripomoček za raziskovalne namene, saj je cenovno sprejemljiv (26,40 ), udoben pri nošenju (tehta le 20 gramov) in je pod obleko neopazen. Ker nima on/off stikala, mu slednje omogoča zelo nizko porabo baterije. 5
Tabela 12: Merilne naprave in dodatki za merjenje različnih atributov Izmena Dopoldan Merilne naprave in dodatki Koraki Kilometri Kalorije Povprečna hitrost [km/h] MAX hitrost [km/h] Povprečni srčni utrip MAX srčni utrip Cena Pedometer Silva Ex3 Plus 8187 5,567 224,9 / / / / 35 Polar S625X / 6,801 150 5,6 7,6 69 80 > 300 Noom Walk 12 083 8,212 387 / / / / Zastonj Accupedo 4577 4,012 / / / / / Zastonj Pedometer Viaden 5100 4,545 255 / / / / Zastonj Walkroid 4883 4,988 / / / / / Zastonj Noom CardioTrainer 13 358 9,080 390 / / 70 81 Zastonj* * Vendar je potrebno imeti pametni telefon, ki podpira operacijski sistem Android in pas z oddajnikom (> 400 ). 6
Podatke iz Tabele 12 smo dobili tako, da je en udeleženec pet dni (v dopoldanskih izmenah) nosil zgoraj omenjene merilne naprave. Na koncu smo uporabili povprečne rezultate meritev, ki jih lahko vidite zgoraj. Glede na število opravljenih korakov in kilometrov so si najbolj blizu Android aplikacije Accupedo, Pedometer viaden in Walkroid. Prav tako sta si Android aplikaciji Noom CardioTrainer in Noom Walk blizu v številu opravljenih korakov in porabljenih kalorij, vendar se razlikujeta v številu opravljenih kilometrov. Pedometer Silva Ex3 Plus in Android aplikacija Pedometer Viaden sta si podobna v številu porabljenih kalorij. Športna ura Polar S625X in pedometer Silva Ex3 PlusEx3 plus sta si podobna v številu opravljenih kilometrov, vendar se razlikujeta v številu porabljenih kalorij. Športna ura Polar S625X in Android aplikacija Noom CardioTrainer sta nam posredovala tudi podatke o maksimalnem in povprečnem pulzu. V tej primerjavi ne vidimo razlike, ker oba dodatka (pas z oddajnikom) delujeta na enakem principu. Vendar nam je ponudila športna ura Polar S625X z dodatkom S1 foot pod senzorjem dodatna podatka o maksimalni in povprečni hitrosti hoje. 7
Priloga 2: Potrdilo lektorja o lektoriranju 8
Priloga 3: Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije magistrskega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov 9