UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
|
|
- Rosalyn Barrett
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE ANALIZA BIOMEDICINSKIH PODATKOV NA PRIMERU MERITEV FIZIČNE AKTIVNOSTI IN DELOVNE OBREMENITVE MEDICINSKIH SESTER (Magistrsko delo) Maribor, 2013 Nino Fijačko
2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: izr. prof. dr. Gregor Štiglic
3 ZAHVALA Rad bi se zahvalil mentorju izr. prof. dr. Gregorju Štiglicu za vso pomoč pri nastajanju magistrskega dela. Zahvaljujem se celotnemu Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo, še posebej vsem udeležencem, ki so sodelovali v študiji. Zahvaljujem se prim. Zoranu Zabavniku, strokovni vodji Vidi Vitek, Službi za zdravstveno nego Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Saši Nikolić in Igorju Robertu Roju iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, sošolki Petri Požar ter sošolcu Kristjanu Gaborju. i
4 ii
5 Analiza biomedicinskih podatkov na primeru meritev fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinskih sester POVZETEK V magistrski nalogi smo s pomočjo pedometrov raziskali fizično aktivnost in delovno obremenitev medicinskih sester na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, natančneje na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo. Sodelovalo je 20 medicinskih sester, ki so v različnih izmenah nosile pedometre. Pedometer nam je za vsako medicinsko sestro posebej posredoval podatke o njenem aktivnem obdobju v izmeni, število korakov in kilometrov ter število porabljenih kalorij. Pridobljene podatke smo analizirali s programskim jezikom R in ugotovili, da medicinska sestra v 12-urni izmeni opravi v povprečju 9006 korakov, kar znaša od 6 do 7 kilometrov in porabi 226,3 kalorij. Rezultate smo primerjali s tujimi študijami, narejenimi na področju zdravstvene nege, in ugotovili podobnost med rezultati. Slednje navajajo, da medicinske sestre opravijo v povprečju od 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. V obdobju celotne študije lahko vidimo korelacijo med naraščanjem in padanjem povprečnega števila narejenih kilometrov zaradi povečane oz. zmanjšane fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinske sestre, ki nastane zaradi večjega oz. manjšega števila pacientov. Prikazali smo tudi, da je delovna obremenitev medicinske sestre spremenljiv podatek, na katerega vplivajo številni različni dejavniki. Pokazali smo, da lahko medicinske sestre same najbolj vplivajo na dejavnik racionalne uporabe korakov. Iz pridobljenih podatkov lahko namreč sklepamo, da pri daljši delovni dobi naraste racionalnost izrabe korakov medicinske sestre (p = 0,049). Na podlagi velike količine fizične aktivnosti in delovne obremenitve (srednje hitra hoja, najvišje kategorizirani bolniki itd.) smo ocenili, da medicinske sestre na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo opravljajo poleg intelektualnega tudi fizični poklic. Ključne besede: fizična aktivnost, delovna obremenitev, bioinformatika, zdravstvena nega, pedometer. iii
6 An analysis of biomedical data: the case of physical acivity measurements and the workload in nurses ABSTRACT The master's thesis features a pedometer-assisted research of physical activity and workload of nurses at the ward for Anesthesia, Critical Care and Pain, specifically at the ward for Perioperative Critical Care of the University Medical Centre Maribor. Twenty nurses took part in the experiment and used pedometers in various shifts. The pedometers yielded results the number of steps, kilometers walked and calorie burn for active periods of individual nurses. The acquired data was analyzed using the R programming language. The analysis showed that a nurse, working a 12-hour shift, takes an average of 9006 steps, which amounts to 6-7 kilometers and a calorie burn of These results were then compared to the results of foreign studies from the nursing field; the latter yielded similar results. According to these, the nurses walk an average of 6-8 kilometers in a 12-hour workday. In the course of the entire study there was a visible correlation between the ascending and descending number of kilometers walked due to increased or decreased physical activity and workload, stemming from a greater or lower number of patients. It was also shown that the workload of a nurse is a variable, influenced by many different factors. It was demonstrated that the nurses themselves can contribute the most towards a rational use of steps. The yielded data led to a conclusion that nurses with greater length of service use steps more rationally (p = 0.049). Based on the great amount of physical activity and workload (mid-paced walk, patients of the highest category, according to care needs etc.), it was concluded that in addition to performing intellectual work, nurses of the Perioperative Critical Care ward perform physical work, as well. Key words: physical activity, workload, bioinformatics, nursing, pedometer. iv
7 KAZALO 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Prednosti in slabosti hoje NAMEN IN CILJI NALOGE TEORETIČNI DEL Izbira pedometra Formula za izračun opravljenih kilometrov Formula za izračun porabljenih kalorij Nastavitev pedometra Silva Ex3 Plus Nošenje pedometra Silva Ex3 Plus Težave in ovire s pedometrom Silva Ex3 Plus EMPIRIČNI DEL Raziskovalna vprašanja in hipoteze Metodologija Raziskovalne metode Programski jezik in okolje R Github, Inc Računalniški program MEDIS Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov Meritve telesne teže, telesne višine in dolžine povprečnega koraka Vnos podatkov v pedometer Potek pridobivanja podatkov Obravnava pacientov po sistemu skupin primerljivih primerov iz računalniškega programa MEDIS REZULTATI v
8 6 INTERPRETACIJA REZULTATOV IN RAZPRAVA SKLEP LITERATURA PRILOGE... 1 Priloga 1: Primerjava pedometra Silva Ex3 Plus z drugimi merilnimi napravami... 1 Priloga 2: Potrdilo lektorja o lektoriranju... 8 Priloga 3: Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije magistrskega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov... 9 vi
9 SEZNAM SLIK Slika 1: Mehanizmi delovanja pedometrov Slika 2: Razstavljen pedometer Silva Ex3 Plus Slika 3: Smeri gibanja pri fizični aktivnosti in shematski prikaz koraka Slika 4: Prikaz spremembe višine oz. lege težišča telesa pri hoji Slika 5: Pedometer Silva Ex3 Plus v stanju aktivnosti Slika 6: Atributi pedometra Silva Ex3 Plus Slika 7: Programski jezik in okolje R v RStudio Slika 8: Teren za merjenje dolžine povprečnega koraka Slika 9: Merjenje dolžine povprečnega koraka z začetno levo oz. desno nogo Slika 10 in 11: Vnos dolžine povprečnega koraka in kilogramov v pedometer Silva Ex3 Plus Slika 12: Primer označbe pedometra Silva Ex3 Plus Slika 13: Primer količine postopkov in posegov s strani MS v računalniškem programu MEDIS Slika 14: Tloris Oddelka za PIT Slika 15: Primer kategorizacije pacienta v računalniškem programu MEDIS Slika 16: Pametna športna ura Polar S625X, Polarjev senzor S1 foot pod in Polarjev pas z oddajnikom... 2 Slika 17: Zasloni aplikacij za operacijski sistem Android, ki omogočajo merjenje prehojene razdalje... 3 Slika 18 in 19: Zaslon aplikacije Noom CardioTrainer s prikazom srčnega utripa in oddajna naprava proizvajalca Polar... 3 Slika 20: Zaslona aplikacije Noom CardioTrainer z grafoma kilometri na minuto in srčni utrip na minuto... 4 vii
10 SEZNAM IZVORNIH KOD Izvorna koda 1: Izvorna koda za vizualizacijo Grafa 1 v programskem jeziku R Izvorna koda 2: Izvorna koda za analizo Hipoteze 1 v programskem jeziku R viii
11 SEZNAM TABEL GRAFIKONOV Tabela 1: Razporeditev MS v dopoldanski izmeni na Oddelku za PIT Tabela 2: Razporeditev MS v popoldanski izmeni na Oddelku za PIT Tabela 3: Razporeditev MS v tedenski nočni izmeni na Oddelku za PIT Tabela 4: Razporeditev MS v vikend dnevni izmeni na Oddelku za PIT Tabela 5: Razporeditev MS v vikend nočni izmeni na Oddelku za PIT Tabela 6: Postopki in posegi MS, pridobljeni iz sistema SPP Tabela 7: Podatki o udeležencih v povprečju in v standardnem odklonu Tabela 8: Število korakov in metrov izmerjenih iz bolnišničnih sob do najbolj obiskanih prostorov na Oddelku za PIT Tabela 9: Število sprejetih pacientov na Oddelek za PIT v celotnem letu 2011 in v času študije Tabela 10: Pregled izmerjenih vrednosti v času določene izmene in potrebno število za dosego dnevne»norme« Tabela 11: Minimalno in maksimalno število kilometrov, korakov in kalorij Tabela 12: Merilne naprave in dodatki za merjenje različnih atributov... 6 ix
12 SEZNAM GRAFIKONOV Graf 1: Povprečno število opravljenih kilometrov v različnih izmenah Graf 2: Povprečno število opravljenih kilometrov na uro v različnih izmenah Graf 3: Povprečno število opravljenih kilometrov v vseh izmenah glede na posamezen dan v celotnem tednu Graf 4: Povprečno število skupno opravljenih korakov v posameznem tednu študije Graf 5: Število udeležencev glede na njihovo povprečno število opravljenih korakov v različnih izmenah Graf 6: Nihanje števila opravljenih kilometrov v različnih izmenah študije Graf 7: Povezava med delovno obremenitvijo MS glede na število pacientov skozi obdobje študije Graf 8: Primerjava dveh različnih meritev za pridobitev podatka o povprečni dolžini koraka x
13 SEZNAM ENAČB Enačba 1: Izračun opravljenih kilometrov Enačba 2: Izračun višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom Enačba 3: Izračun porabe energije oz. dela med opravljenim korakom xi
14 UPORABLJENE KRATICE, OKRAJŠAVE IN OZNAKE A cm CRAN g h h ITT J kal kg kj km m m m 2 mm MAX MIN min MS p PIT s s delo centimeter angl. comprehensive R archive network težki pospešek višina angl. hour indeks telesne teže joule kalorija kilogram kilojule kilometer masa meter kvadratni meter milimeter maksimalen minimalen minuta medicinska sestra statistično značilno perioperativna intenzivna terapija daljina sekunda xii
15 s 2 SD SI SPP SPSS UKC MB ZN WC Wp Δ kvadratna sekunda standardni odklon mednarodni sistem enot skupina primerljivih primerov angl. statistical package for the social sciences Univerzitetni klinični center Maribor zdravstvena nega angl. water closet potencialna energija grška črka delta xiii
16 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Cocker, Bourdeaudhuij, Brown, & Cardon (2009) navajajo, da so različne organizacije z različnih koncev sveta začele s promoviranjem populacije o pomembnosti fizične aktivnosti (The step by step trial Australia; steps Rockhampton; Steps Ghept in Canada on the move). Ameriška neprofitna organizacija»shape up America!«je začela s propagando»get up and go! Steps a Day«leta 2004 in opozarja na težave glede debelosti v ameriški populaciji. Ugotovili so, da Američani v povprečju naredijo od 900 do 3000 korakov dnevno. Izračunali so, da lahko 2000 prehojenih korakov enačimo s 1609 metrov prehojene razdalje in porabljenih 100 kalorij (Shape Up America, 2006). Druga organizacija navaja, da v povprečju Američani naredijo 5310 korakov dnevno (America on the move, 2003). Vse te organizacije so prišle do ugotovitve, da je lahko fizična aktivnost populacije preprosto merljiva s pedometri. B. C. K. Choi, Pak, J. C. L. Choi, & E. C. L. Choi (2007) so pregledali dosedanjo literaturo, da bi ugotovili, koliko kilometrov dejansko v povprečju naredimo. Ugotovili so, da naredimo približno osem kilometrov dnevno. Za toliko opravljenih kilometrov dnevno rabimo približno trideset minut fizične aktivnosti in bomo na tak način porabili okrog 300 do 400 kalorij. Prišli so do zaključka, da večina državnih organizacij in posameznih raziskovalcev s tega področja priporočajo, da odrasli naredijo korakov, otroci pa korakov dnevno. Za to bodo porabili približno 60 minut. Speck, Hill, Pronk, Becker, & Schmitz (2007) navajajo, da so zasledili malo člankov, v katerih so s pomočjo pedometrov raziskovali fizično aktivnost in delovno obremenitev na delovnem mestu. V študiji omenjajo, da korakov znaša približno 8047 metrov. Omenjajo tudi, da zaposleni v pisarnah naredijo v povprečju manj kot 5000 korakov, kar pomeni, da jim ostane več kot 5000 korakov, da dosežejo želen cilj korakov dnevno. 1
17 V povprečju se v dvajsetih minutah naredi 1600 metrov (Speck et. al, 2007), kar pomeni, da porabimo približno 125 minut, da prehodimo razdaljo korakov. Locke, & Bassett (2004) navajata, da se v približno tridesetih minutah naredi 3800 do 4000 korakov. Locke, & Bassett (2004) sta določila kategorije fizične aktivnosti glede na število prehojenih korakov. In sicer: a) manj kot 5000 korakov dnevno pomeni, da imamo tako imenovan»sedeč življenjski stil«; b) od 5000 do 7499 korakov dnevno pomeni, da spadamo v nižjo fizično aktivnost z dnevnimi športnimi aktivnostmi; c) od 7500 do 9999 korakov dnevno pomeni, da spadamo v malo bolj aktivno kategorijo fizične aktivnosti in č) več kot korakov dnevno pa nas uvršča v aktivno kategorijo (tisti, ki pa naredijo več kot korakov, pa spadajo v visoko kategorijo fizične aktivnosti). Po njihovih navedbah je zdrav tisti človek, ki dnevno naredi korakov. Cocker et al. (2009) navajajo, da je potrebno nameniti vsaj pet dni v tednu po pol ure dnevno za fizično aktivnost. Ugotovili so, da večina Evropejcev (43 87 %) ne izpolnjuje teh priporočil. Ameriška organizacija»health People 2010«si je leta 2000 zadala načrt, da bo do leta 2010 zvišala fizično aktivnost delovne populacije za 75 %. Ugotovili so, da 135 milijonov zaposlenih odraslih Američanov v povprečju preživi osem ur v svojem delovnem okolju in ravno slednje je idealen prostor za raziskovanje fizične aktivnosti na delovnem mestu. V študiji so uporabljali pedometre in prišli do ugotovitve, da se je na koncu študije povprečno število korakov povečalo v primerjavi z začetkom. S tem so dokazali, da se je povečala fizična aktivnost zaposlenih (Dishman, DeJoy, Wilson, & Vandenber, 2009). 2
18 Raziskava narejena na 98 prostovoljcih, ki so opravljali deset različnih poklicev, je pokazala, da največ korakov naredijo poštarji, najmanj pa tajnice. Za merjenje korakov so uporabljali pedometre. Ugotovili so, da v 8-urnem delovniku poštarji naredijo povprečno korakov in 9545 metrov, tajnice pa povprečno 4300 korakov in 2735 metrov. V raziskavo so vključili tudi poklic medicinskih sester (v nadaljevanju MS). Pokazali so, da MS naredijo 7889 korakov in 5000 metrov v 8-urnem delovniku (Anders, 2006). Masi, Kaminsky, Schneider, & Hargens (2008) so v študiji obravnavali 31 kandidatov, ki so bili po laboratorijskem pregledu dovolj zdravi, da so lahko sodelovali v študiji. V obdobju 16 tednov so kandidati nosili pedometer. Ugotovili so, da kandidati naredijo v enem tednu korakov od priporočenih korakov na teden. Prav tako navajajo, da je prišlo do zmanjšanja povprečnega indeksa telesne teže (v nadaljevanju ITT) iz 27,2 na 26,8 kg/m 2. Irimagawa, & Imamiya (1993) sta v svoji študiji uporabila pedometer in holter elektrokardiogram. Ugotovila sta, da MS v celotnem dnevu naredijo v povprečju korakov. Celoten dan sta razdelila na osem ur, namenjenih spancu, in na šestnajst ur, namenjenih aktivnemu življenju (od teh šestnajstih ur so bile MS dvanajst ur v službi). Glavna primerjava te študije je bila poraba kalorij. Ugotovila sta razliko med meritvami s pedometrom in holter elektrokardiogramom. S pedometrom so v povprečju dnevno porabile 2514 kalorij, s holter elektrokardiogramom pa 2868 kalorij. Platkin (2011) navaja, da težji ljudje porabijo več kalorij. Povprečno težek človek (70 kg) porabi 100 do 105 kalorij, če prehodi 2000 korakov. Navaja tudi podatek, da največ kalorij v eni uri porabijo gasilci (845 kalorij), najmanj pa delavci v pisarnah (106 kalorij v eni uri). Locke, & Bassett (2004) dodajata, da je poraba kalorij odvisna od hitrosti hoje in telesne teže. Choi et al. (2007) navajajo, da ima pomembno vlogo pri tem tudi metabolno razmerje telesa. To je razmerje metabolne porabe med aktivnostjo (hojo) in neaktivnostjo (počivanjem). Definicija enega metabolnega razmerja telesa je ena kalorija energije na kilogram telesne teže na uro (1 kal/kg/uro) in jo lahko enačimo s porabljeno energijo pri sedenju. Približno lahko ocenimo, da delo MS spada v območje od 5,5 do 6 metabolne porabe telesa. 3
19 Študija s strani Welton, Decker, Adam, & Zone-Smith (2006), v kateri je sodelovalo 146 MS, je pokazala, da v povprečju MS naredijo 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. Ugotovili so majhno razliko v opravljenih kilometrih v dnevnem in nočnem delovniku. Dokazali pa so, da se je število kilometrov povečalo s strani MS, če so ji dodelili večje število pacientov. Orlovsky (2007) je naredila podobno študijo na treh MS. Ugotovila je, da MS na različnih oddelkih naredijo podobno število korakov. Vendar je prišla do zaključka, da največ korakov naredijo MS, zaposlene na Oddelku za intenzivno terapijo (v 12-urnem delovniku je naredila približno 8904 korakov). Cuthill, Fitzpatrick, & Glen (2008) so uporabljali v svoji raziskavi merilnike pospeška activpal, ki poleg hoje zaznajo tudi, koliko posameznik sedi in stoji. Slednjega je nosilo 45 zdravnikov anestezistov. Ugotovili so, da je mediana opravljenih korakov v eni izmeni Navajajo tudi, da so kandidati stali približno polovico svojega časa (štiri ure), manj kot eno uro so hodili in manj kot tri ure sedeli. 1.1 Prednosti in slabosti hoje Hojo lahko po teoriji uvrstimo v dinamično antropometrijo, saj je antropometrija veda, ki se ukvarja z merjenjem človeškega telesa in določanjem razmerij med njegovimi deli (Slovenski medicinski slovar [SMS], 2007). Dinamična antropometrija pa pomeni merjenje antropoloških dimenzij med gibanjem (SMS, 2007). Welton et al. (2006) navajajo, da je hoja sestavni del zdravstvene nege (v nadaljevanju ZN). Chiu, & Wang (2006) opisujeta, da MS večino svojega delovnega časa prehodijo ali prestojijo v dolgih časovnih presledkih. MS kar tretjino svojega delovnega časa porabijo za hojo, sedenje in stanje na nogah (Fiedler, Weir, Wyk, & Andrews, 2012). Chiu, & Wang (2007) navajata, da se mišično skeletne bolezni najbolj izražajo pri poklicu MS, saj zahteva od njih tako fizične kot fiziološke napore. Kar 30 % MS je 4
20 že ostalo doma zaradi mišično skeletnih problemov. MS v delovnem času večino časa preživijo v gibajočem in stoječem položaju (več kot 6 ur), kar se v daljšem časovnem obdobju manifestira kot bolečine v spodnjem delu hrbtenice, vnetje mišične ovojnice na stopalu, vnetje Ahilove tetive, mišična utrujenost in krčne žile (slednje ima kar 25 % MS). Hoskins (2004) je v študiji pokazal, da nastane 54 % vseh poškodb in bolezni v poklicu MS zaradi mišično skeletnih sprememb na telesu. Welton et al. (2006) prav tako navajajo, da lahko pretirana hoja povzroča utrujenost, bolečine, edeme v spodnjih okončinah ter povečano možnost za ortopedske poškodbe in bolezni, s čimer MS izgubijo na funkcionalnosti. Po drugi strani pa Cocker et al. (2009) navajajo, da je lahko nižja fizična aktivnost močno povezana s fiziološkimi (srčne bolezni, debelost, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, različna rakasta obolenja, osteoporoze) in mentalnimi (depresija, strah) boleznimi. Pri tako imenovanih aktivnih poklicih, kjer je osebje veliko v gibanju, so ugotovili, da imajo ti nižji ITT, višji tako imenovan dober holesterol in nižji krvni pritisk (Anders, 2006). Welton et al. (2006) navajajo, da imajo MS, ki imajo aktivno življenje (vključena v to je tudi hoja), manj sladkorne bolezni tipa 2, kapi in obrabe kolčnega sklepa. Prav tako navajajo, da starejše MS, ki obdržijo aktivni življenjski stil, lažje opravljajo svoj poklic. Hollingsworth, Chisholm, Giles, Cordell, & Nelson (1998) opisujejo, da MS preživijo 32 % svojega časa za neposredno oskrbo pacientov, 47 % za posredno oskrbo pacientov in 21 % svojega časa za dejavnosti, ki ne vključujejo pacientov. Na to, koliko je določen posameznik aktiven v svojem delovnem času, vpliva veliko različnih faktorjev (starost, telesna teža, delovna doba, izobrazba, zadovoljstvo pri opravljanju določenega poklica, stres, depresija, anksioznost itd). 5
21 Velik pomen pri številu opravljenih kilometrov imajo prav tako obuvalo (Chiu, & Wang, 2007) in oblačila (Anders, 2006). Welton et al. (2006) navajajo, da ima veliko vlogo tudi arhitektura oddelka, saj je to eden od ključnih stvari, koliko bi morale MS prehoditi iz enega v drugi prostor. Ustrezna prostorska razporeditev prav tako omogoča MS, da večino svojega časa preživi ob pacientih v bolnišnični sobi in ne izgublja nepotrebnega časa, da pride do njega. 6
22 2 NAMEN IN CILJI NALOGE V magistrski nalogi želimo raziskati fizično aktivnost in delovno obremenitev MS v njihovem delo krogu. Zaradi razgibanega delovnika, ki ga opravljajo v različnih izmenah, bomo poskušali s pomočjo pedometrov pridobiti pomembne atribute oz. podatke, katere bomo nato analizirali z orodji in metodami, ki jih pogosto srečamo tudi na področju bioinformatike. V do sedaj pregledani slovenski literaturi še nismo zasledili podobne študije, v kateri bi s pomočjo pedometrov raziskovali fizično aktivnost in delovno obremenitev MS na delovnem mestu. Študije navajajo (Locke, & Bassett, 2004; Choi et al., 2007; Speck et al., 2009), da je potrebno dnevno narediti korakov in biti aktiven več kot 30 minut dnevno. Priporočeno dnevno»normo«fizične aktivnosti želimo prenesti na področje slovenske ZN in ugotoviti količino fizične aktivnosti ter delovne obremenitve MS v njihovem delovnem času. 7
23 3 TEORETIČNI DEL Po pregledu tuje literature (Welton et al., 2006; Anders, 2006; Orlovsky, 2007; Cuthill et al., 2008; Masi et al., 2008; Speck, 2009) smo ugotovili, da so podobne študije kot naša trajale v obdobju, ki obsega v povprečju 48 dni. V naši študiji smo se ne glede na zgoraj omenjeni podatek odločili, da bomo zbirali podatke za obdobje treh mesecev, natančneje od do (13 tednov in en dan oz. 92 dni) v Univerzitetnem kliničnem Centru Maribor (v nadaljevanju UKC MB) na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin, natančneje na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo (v nadaljevanju PIT). Pred začetkom študije smo pridobili vso potrebno dokumentacijo oz. dovoljenja za izvajanje študije. Nato smo na Oddelku za PIT predstavili študijo in na oglasno desko dali seznam, na katerega so se lahko udeleženci z lastnoročnim podpisom prijavili k sodelovanju. Oddelek za PIT smo izbrali, ker menimo, da so Oddelki za intenzivno terapijo eni izmed najbolj aktivnih v ZN. Oddelek za PIT se nahaja v 2. nadstropju kirurške stolpnice UKC MB in je velik 609,91 m 2 (hodnik je velik 136,40 m 2 ). Ima sedem bolnišničnih sob, ki skupno sprejmejo 18 pacientov, in sicer: - dve bolnišnični sobi, veliki 45,40 m 2, ki sprejmeta skupaj 8 pacientov; - dve bolnišnični sobi, veliki 35,00 m 2, ki sprejmeta skupaj 6 pacientov; - ena bolnišnična soba, velika 34,20 m 2, ki sprejme skupaj 2 pacienta in - dve bolnišnični sobi, veliki 18,25 m 2, ki sprejmeta skupaj 2 pacienta. 3.1 Izbira pedometra Pedometer je merilec števila korakov v časovni enoti (SMS, 2007). Sama beseda pedometer je zloženka, ki je sestavljena iz predpone pedo-, ki izraža, da se kaj nanaša na nogo (Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ], 2005) ter korena meter, ki je osnovna enota SI za merjenje dolžine (SSKJ, 2005). 8
24 Pedometri so izredno primerni za merjenje gibanja človeškega telesa, saj so cenovno dostopni, diskretni in natančni (Schneider, Crouter, & Bassett, 2006). Na slovenskem in tujem tržišču obstajajo številni ponudniki različnih pedometrov. Večina od njih omogoča podobne meritve, in sicer beležijo število korakov, število kilometrov, število porabljenih kalorij ter čas hoje. Schneider et al. (2006) opozarjajo na pazljivo izbiro pedometrov v raziskovalne namene. V svoji raziskavi so primerjali trinajst pedometrov in ugotovili, da so bili primerni le štirje. Neprimerni pedometri za raziskovanje so kazali premalo ali preveč korakov glede na njihove kriterije. Podjetje New Lifestyle je določilo lastne kriterije, s katerimi ocenjujejo kakovost pedometra. Za kriterije so navedli: - število možnih korakov (> ); - mehanizem štetja korakov; - ceno in - material, iz katerega je pedometer narejen. Pedometer Silva Ex3 Plus, katerega smo uporabili v študiji po teh kriterijih, spada v najvišjo kategorijo, in sicer v orodje za natančno merjenje. Uporabniku omogoča merjenje in registracijo naslednjih atributov: 1. število korakov, ki jih naredijo v določenem časovnem obdobju; 2. število kilometrov, ki jih naredijo v določenem časovnem obdobju; 3. število porabljenih kalorij, ki jih porabijo v določenem časovnem obdobju in 4. čas aktivnosti v določenem obdobju. Proizvajalec Silva nam za pedometer Ex3 Plus zagotavlja 97 % natančnost pri merjenju in registraciji zgoraj naštetih atributov. 3 % se izgubijo zaradi 9
25 10 sekundnega filtra, ki ga natančneje opišemo v poglavju Formula za izračun opravljenih kilometrov. Razlogov, zakaj smo se v naši študiji odločili za uporabo pedometer Silva Ex3 Plus, je več. Glavni pogoji za izbiro pedometra so bili, da pedometer deluje na mehanizmu senzorja pospeška oz. akcelerometra, da je cenovno sprejemljiv in da nam omogoča čim več meritev. To nam je pedometer Silva Ex3 Plus tudi omogočil. Cene pedometrov se gibljejo med 8 in 160 eurov. Takšna cenovna razlika nastane zaradi sestave samega pedometra. Najdražji del pedometra je mehanizem, s katerim pedometer meri in beleži ter material, iz katerega je sestavljen. Slika 1: Mehanizmi delovanja pedometrov Vir: Silva Exercise-4-life. Poznamo tri mehanizme, katere različni proizvajalci vgrajujejo v svoje pedometre. In sicer: a) mehanično nihalo; b) Piezo senzor in c) senzor pospeška (Slika 1). Za mehanično nihalo proizvajalci navajajo, da je zelo natančen in zanesljiv mehanizem za štetje korakov. Pedometer zazna korak, ko se nihalo v pedometru zaniha (puščice na prvi sliki). Nihalo pa zazna nihanje zaradi premika telesa. 10
26 Piezo senzor temelji na digitalnem mehanizmu, ki na podlagi elektronike zazna premik telesa. V primerjavi z mehaničnim nihalom in senzorjem pospeška ta mehanizem porabi več energije. Senzor pospeška je mehanizem, ki se uporablja v različnih napravah (pametnih telefonih, prenosnih računalnikih itd). Uporabljen je tudi v pedometru Silva Ex3 Plus. Cenovno so najdražji, vendar se proizvajalci najpogosteje odločijo za vgradnjo le-tega v pedometre. Zagotavljajo pa najbolj natančno zaznavo korakov in premika telesa od vseh opisanih mehanizmov zgoraj. Slika 2: Razstavljen pedometer Silva Ex3 Plus Na Sliki 2 vidimo, da je pedometer Silva Ex3 Plus sestavljen iz trpežne plastike. Prav tako lahko vidimo notranjo sestavo pedometra z matično ploščo, na kateri se nahaja senzor pospeška (puščica kaže na senzor pospeška). Slika 3: Smeri gibanja pri fizični aktivnosti in shematski prikaz koraka Vir: Zhao,
27 Za razumevanje delovanja pedometra s strani senzorja pospeška si moramo predstavljati, da ima človek pri hoji tri smeri, in sicer: a) smer, ki kaže naprej; b) smer, ki kaže navpično in c) smer, ki kaže na stran (Slika 3). Za analizo koraka lahko uporabimo pospešek kot relevanten parameter. Človek ima tri smeri gibanj pri hoji, in sicer naprej, navpično in na stran. Pedometri, kateri delujejo na podlagi senzorja pospeška, to tudi zaznajo in registrirajo. Prav tako je pomemben podatek o tako imenovanem krogu obnašanja koraka, ki ga lahko vidimo na Sliki 3. Vidimo, da se izmenjujoče dvigujejo in spuščajo smeri gibanja, kar omogoča pedometru zaznavo koraka (Zhao, 2010) Formula za izračun opravljenih kilometrov Pedometer Silva Ex3 Plus deluje na podlagi senzorja pospeška. Ex3 Plus pedometer zazna gibanje po vseh treh oseh, zato ni pomembno, v katero oz. v katerem položaju je pedometer. Gibanja ne zazna ob mirovanju ali nihanju enote. Pedometer Silva Ex3 Plus je torej sestavljen iz triosnega senzorja, ki zazna pospešek in tako registrira gibanje osebe, ki ga nosi pri sebi. Na podlagi gibanja nato izračuna količino korakov oz. metrov. Pedometer Ex3 Plus ima vgrajeno funkcijo filter, ki preprečuje beleženje gibanja pri kratkih premikih ali mirovanju, ki niso del hoje ali teka. Za pravilno štetje korakov pedometer uporablja 10 sekundni filter. To pomeni, da je potrebno pedometer uporabljati 10 sekund, preden se število korakov na števcu posodobi. Enačba 1: Izračun opravljenih kilometrov Razdalja, izražena v kilometrih = Število skupnih korakov dolžina povprečnega koraka 12
28 Izračunano razdaljo (Enačba 1), izraženo v kilometrih, pedometer izračuna tako, da število opravljenih korakov zmnoži z dolžino izmerjene dolžine povprečnega koraka. Primer: Udeleženec v dopoldanski izmeni naredi 4000 korakov. Njegov povprečni korak je bil dolg 80 cm. Pedometer je ta dva podatka zmnožil in posredoval podatek, da je udeleženec opravil cm oz. 3,2 kilometrov. Slednje je prav tako pomembno, da si lahko predstavljamo čas, ki ga registrira pedometer. Čas, ki nam ga posreduje pedometer, je čas, ki ga udeleženec naredi za določeno število korakov. Primer: Če udeleženec v dopoldanski izmeni naredi 5000 korakov in za to porabi 55 minut, to pomeni, da je teh 5000 korakov opravil v času 55 minut konstantne hoje brez prekinitve. Tako lahko rečemo, da je na minuto opravil 91 korakov. Tega podatka zato ne smemo vzeti kot dejansko fizično aktivnost udeleženca v času določene izmene Formula za izračun porabljenih kalorij Pedometer Silva Ex3 Plus uporablja za izračun porabljenih kalorij formulo, katero je razvila ekipa iz Združenih držav Amerike in je trenutno še njihova poslovna skrivnost. S pomočjo senzorja pospeška pedometer Silva Ex3 Plus zazna ali hodite ali tečete in na podlagi tega tudi izračuna porabo kalorij. Kljub temu pa lahko s preprostim modelom ocenimo porabo energije oz. dela pri hoji. 13
29 Slika 4: Prikaz spremembe višine oz. lege težišča telesa pri hoji Vir: Fajmut, Slika 4 prikazuje spremembo višine oz. lege težišča telesa med hojo. Med hojo se vedno vsaj ena noga dotika tal, nekaj časa pa sta v stiku s tlemi istočasno obe nogi. Pri hoji je posamezna noga več kot polovico časa na tleh. Lega telesa v položaju 1 ustreza začetku oz. koncu koraka in je težišče telesa najnižje (črka G). Težišče telesa se nahaja v trebušni votlini. Težišče telesa pa je najvišje v položaju 2 (črka G), kjer sta poravnana telo in noga, na katero se opira telo. Iz slike razberemo, da je višinska razlika h ekstremnih leg težišča približno enaka razliki med dolžino noge in višino enakokrakega trikotnika (Gosak, 1985). Enačba 2: Izračun višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom h = cm cm 2 93 cm Δh = 100 cm 93 cm = 7 cm = 0, 07 m Z Enačbo 2 smo izračunali razliko višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom. Potrebovali smo podatek o povprečni dolžini koraka (72 cm), povprečni dolžini polovice koraka (36 cm) in višino oz. lego težišča telesa. Slednji podatek smo pridobili z meritvijo spodnjih okončin (v našem primeru 100 cm). Dolžina spodnjih okončin pri odraslem človeku je približno 90 cm (Gosak, 1985). 14
30 Zavedati se moramo, da se pri hoji višina oz. lega težišča telesa dviga in spušča (v našem primeru za 7 cm) ter se s tem spreminja tudi potencialna energija telesa. Enačba 3: Izračun porabe energije oz. dela med opravljenim korakom Wp = A = m g Δh A = 70 kg 10 m 0,07 m = 49 J = 0,049 kj s2 Na podlagi podatkov o povprečni telesni teži (70 kg), razliki višine oz. lege težišča telesa med opravljenim korakom (0,07 m) in težnim pospeškom (10 m s2) smo z enačbo o potencialni energiji (Enačba 3) izračunali porabo energije oz. dela med opravljenim korakom. V našem primeru smo za opravljen korak porabili 49 joulov oz. 12 kalorij. Skozi celotno študijo smo uporabili izraz kalorija, zaradi same navedbe v pedometru Silva Ex3 Plus, kljub temu, da je v fiziki uradna enota za energijo oz. delo joule. V celotni študiji smo naredili korakov in porabili kalorij. Tako lahko rečemo, da smo za en opravljen korak porabili 0,025 kalorije oz. 0,1 joule. Kot zanimivost lahko omenimo, da je metabolna energija 4 krat večja kot sama mehanska energija namenjena hoji (Urone, 1985) Nastavitev pedometra Silva Ex3 Plus Slika 5: Pedometer Silva Ex3 Plus v stanju aktivnosti 15
31 Pedometer Silva Ex3 Plus (Slika 5) je velik 50 x 30 x 12 mm. Teža pedometra je 20 gramov. Ima tri tipke:»mode«,»reset«in»set«. Trenutni prikaz na ekranu je čas (0:31). Pedometer ima vgrajeno funkcijo, s pomočjo katere lahko za preteklih 7 dni pregledamo pridobljene rezultate. Če pritisnemo tipko»mode«za dve sekundi, vstopimo v funkcijo spomina pedometra. Pritisnimo tipko»set«za izbiro dneva. Nato pritisnemo»mode«tipko za pregled števila korakov, porabljenih kalorij, prehojene razdalje na izbrani dan in čas aktivnosti. Podatki v pedometru se vsak dan ob polnoči avtomatično shranijo, hkrati pa se tako pedometer tudi na novo nastavi. Pedometer je aktiven takrat, ko se pojavi tekač na ekranu. Slika 6: Atributi pedometra Silva Ex3 Plus Pedometer Silva Ex3 Plus beleži število narejenih korakov (na Sliki 6 označeno s»stp«), število narejenih kilometrov (na Sliki 6 označeno s»km«), število porabljenih kalorij (na Sliki 6 označeno s»cal«) in porabljen čas za aktivnost (na Sliki 6 označeno s»tmr«). Med temi funkcijami se premikamo s pritiskom tipke»mode«. Pedometer je tovarniško nastavljen na metričen sistem enot (km za razdaljo, cm za dolžino koraka in kg za telesno težo). 16
32 3.1.4 Nošenje pedometra Silva Ex3 Plus Pedometer Silva Ex3 Plus so udeleženci lahko nosili okoli vratu ali v žepu. Vsi udeleženci, razen enega, so pedometer nosili okoli vratu. Udeleženec, ki je nosil pedometer v žepu, je navajal, da ga nošenje okoli vratu moti. Takšen način nošenja pedometra ne vpliva na rezultate. Ostali udeleženci se nad nošenjem pedometra okoli vratu niso pritoževali. Navajali so, da so čez čas pozabili, da imajo pedometer sploh na sebi. Pri večini drugih proizvajalcev pedometrov se lahko slednji nosijo pripeti na pas (obrobek na zgornjem delu hlač) ali okoli zapestja zaradi same višine oz. lege težišča telesa Težave in ovire s pedometrom Silva Ex3 Plus Naleteli smo na nekaj težav, ki pa smo jih rešili brez dodatnih zapletov. Prva težava je nastala z uro pedometra Silva Ex3 Plus, ki se je ob prehodu iz dopoldanskega na popoldanski čas nastavila na novo in s tem onemogočila prikaz celotnih podatkov. Slednje smo rešili s tem, da smo vedno nastavili pedometer na 24-urni prikaz. Druga težava je nastala pri merjenju korakov. Ker ima pedometer Silva Ex3 Plus funkcijo filter, nismo bili uspešni pri merjenju delnih korakov, saj smo opazili, da jih pedometer ni zaznal. Pedometer se v takem primeru ni aktiviral. Aktiviral se je šele po prehojenih petih do desetih korakih oz. po desetih sekundah. Tako nismo mogli izmeriti natančnosti opravljenih korakov pri majhnih premikih telesa na Oddelku za PIT. 17
33 4 EMPIRIČNI DEL 4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze Raziskovalni vprašanji: RV 1: Koliko korakov dnevno v povprečju naredijo slovenske MS v svojem delokrogu? RV 2: Ali so MS v svojem delokrogu več kot 30 minut fizično aktivne? Hipoteze: H 1: V dopoldanskem času se opravi bistveno več kilometrov na uro kot v popoldanskem času. H 2: Starejše MS zaradi svoje daljše delovne dobe bolj racionalno uporabljajo korake kot mlajše MS z manj delovnimi izkušnjami. H 3: Večje število pacientov vpliva na večjo fizično aktivnost in delovno obremenitev MS. 4.2 Metodologija Uporaba pedometrov v znanstveno raziskovalne namene se je prvič pojavila v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (Ling, & Smith, 2010). Schneider et al. (2006) so ugotovili, da se je med leti 1993 in 1996 raba pedometrov povečala iz 32 na 60 člankov. Po pregledu podatkovne baze Pubmed smo v naši študiji našli 210 člankov, v katerih so bili pedometri uporabljeni v znanstveno raziskovalne namene. Uporabili smo ključno besedo»pedometer«, vendar smo našli le nekaj člankov, ki so bili primerni za področje ZN. S pomočjo podatkovnih baz Pubmed, MEDLINE, SAGE, Meta iskalnik, COBISS ter ScienceDirect smo poiskali članke po ključnih besedah. Uporabljene so bile naslednje angleške besede: pedometer, nursing, patient, physical activity in 18
34 workload. V študiji smo uporabili 38 člankov, ki predstavljeno področje povezujejo z ZN. Na osnovi slovenskih ključnih besed: pedometer, ZN, pacient, fizična aktivnost in delovna obremenitev nismo našli nobene primerne literature. V študijo smo prav tako vključili sekundarno rabo podatkov iz raziskovalnega projekta, ki je potekal v študijskem letu 2011/2012. Slednjega smo v študiji vsebinsko in analitično dogradili Raziskovalne metode Za analizo pridobljenih podatkov smo uporabili Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in programski jezik/okolje R (v nadaljevanju R). Za izris tlorisa Oddelka za PIT smo uporabili brezplačen program SmartDraw Študija je bila financirana v lastni režiji Programski jezik in okolje R R je odprtokodni statistični programski jezik in okolje, v katerem lahko analiziramo in vizualiziramo podatke. Slednji postaja vedno bolj uporabljen v znanstveno raziskovanem področju, saj v primerjavi s statističnim programom SPSS (angl. Statistical Package for the Social Sciences) R ne potrebuje licence za uporabo. Za vizualizacijo vseh grafov v študiji smo uporabili R. Za začetek smo R namestili s spletne strani r-project.org. Sledila je izbira CRAN Mirrors (angl. Comprehensive R Archive Network). To so omrežja strežnikov, ki shranjujejo kodo oz. pakete in dokumentacijo za R. V našem primeru smo izbrali najbližjega Sloveniji tj. avstrijskega. 19
35 Slika 7: Programski jezik in okolje R v RStudio Nato smo s spletne strani rstudio.com namestili RStudio. To je brezplačno odprtokodno okolje za razvijanje v jeziku R. Sledilo je nameščanje paketa ggplot2 v RStudio, ki nam omogoča vizualizacijo in analizo podatkov. RStudio lahko na grobo razdelimo na štiri dele, in sicer na: a) zgornji levi del, v katerega vpisujemo kodo; b) zgornji desni del, v katerem vidimo trenutno aktivne spremenljivke in podatke; c) spodnji levi del, v katerem se koda izvaja in č) spodnji desni del, v katerem se nam izriše graf, preko tega dela pa je dostopen še nadzor nad paketi, datotekami in pomoč (Slika 7). 20
36 Izvorna koda 1: Izvorna koda za vizualizacijo Grafa 1 v programskem jeziku R library("ggplot2") ## Graf 1 d1 <- read.csv(file="meritve.csv",head=true,sep=",") d2 <- read.csv(file="podatki2.csv",head=true,sep=",") dall <- merge(d1,d2,by="pedometer") dall$km <- as.numeric(as.character(dall$km)) aggdata <- aggregate(dall$km, by=list(dall$shifts), FUN=mean, na.rm=true) names(aggdata) <- c("izmena", "Kilometri") aggdata[,1] <- factor(c("dopoldan", "Vikend dnevna", "Tedenska nočna", "Vikend nočna", "Popoldan"), levels = c("dopoldan", "Popoldan", "Tedenska nočna", "Vikend dnevna", "Vikend nočna")) ggplot(aggdata, aes(x=izmena, y=km, fill=izmena)) + geom_bar(colour="black") aggdata$ure <- c(8, 12, 9, 12, 7) aggdata$kmuro <- aggdata$km / aggdata$ure ggplot(data=aggdata, aes(x=izmena, y=kilometri, fill=izmena)) + geom_bar(colour="black") + opts(axis.title.x = theme_text(face="bold", colour="#990000", size=20), axis.text.x = theme_text(angle=45,colour="#000000", size=14), axis.text.y = theme_text(colour="#000000", size=14), axis.title.y = theme_text(angle=90, face="bold", colour="#990000", size=20), legend.position="none") 21
37 Izvorna koda 2: Izvorna koda za analizo Hipoteze 1 v programskem jeziku R wilcox.test(kcal ~ St..izobrazbe, data=dall) # Hipoteza 1 dall$di <- NA dall$di[dall$delovna.doba..leta. < 6] <- "Low" dall$di[dall$delovna.doba..leta. > 5] <- "High" wilcox.test(koraki ~ DI, dall) Wilcoxon rank sum test with continuity correction data: Koraki by DI W = , p-value = alternative hypothesis: true location shift is not equal to 0 Vsak del oz. skripta ima svoj pomen, ki na koncu pripelje do skupnega cilja. To je vizualizacija (Izvorna koda 1) ali analiza (Izvorna koda 2) podatkov Github, Inc. Github, Inc. je eden od najpogosteje (od leta 2013 ima že 3 milijone uporabnikov) uporabljenih internetnih strežnikov, ki programerjem omogoča uporabo okolja»git«in s tem pripomore k lažjemu razvoju različnih projektov. Celotna izvorna koda, uporabljena v študiji, je dosegljiva na spletni strani Računalniški program MEDIS MEDIS je medicinski informacijski sistem, ki je zaključen programski paket za obdelavo in vodenje podatkov o pacientih, njihovih boleznih, obravnavah, zdravljenjih itd (Splošna bolnišnica Maribor: Računalniški center, 2002). 22
38 4.2.2 Raziskovalni vzorec Na Oddelku za PIT je bilo v času študije zaposlenih 52 MS, od katerih je bilo sedem odsotnih od dela zaradi različnih vzrokov (bolniški dopust, porodniški dopust itd). To pomeni, da je bilo na oddelku aktivno delujočih 45 MS, in sicer 21 diplomiranih MS, 5 diplomiranih zdravstvenikov in 19 tehnikov ZN. Za prostovoljno sodelovanje v študiji se je prijavilo 20 MS, in sicer 8 diplomiranih MS, 4 diplomirani zdravstveniki in 8 tehnikov ZN. V študiji bomo poklic MS poimenovali le po ženski različici zaradi enostavnosti, pa tudi zaradi tega, ker je % vseh zaposlenih v poklicu ZN žensk (Tit, 2004; Purtzki, 2009) Postopki zbiranja podatkov Preden smo začeli z zbiranjem podatkov smo morali opraviti določene meritve, ki so nam na koncu posredovale želene informacije. Pridobiti smo morali tudi dodatne podatke iz računalniškega programa MEDIS. Zbrane podatke smo nato uporabili za analizo fizične aktivnost in delovne obremenitve MS v delokrogu Oddelka za PIT Meritve telesne teže, telesne višine in dolžine povprečnega koraka Pravilno delovanje pedometra je od vsakega posameznega udeleženca zahtevalo dve meritvi. Prva meritev je zajemala meritev telesne teže in telesne višine. Udeležencem smo s tehtnico izmerili telesno težo, telesno višino pa s tako imenovanim stadiometrom. Merjenje je potekalo brez čevljev in v filter obleki. Druga meritev pa je bila sestavljena iz večih segmentov. Na tla smo dali dva merilnika dolžine 10 metrov in tako pripravili teren za merjenje povprečne dolžine korakov. 23
39 Slika 8: Teren za merjenje dolžine povprečnega koraka Slika 7 prikazuje pripravljen teren, na katerem smo udeležencem izmerili dolžino povprečnega koraka. Na obe strani hodnika smo dali oznako»start«in s tem označili začetek meritve. Nato smo odmerili še dolžino 10 metrov. Predvidevali smo, da je 10 metrov dovolj za izračun dolžine povprečnega koraka. Vsakič, ko je udeleženec opravil 10 korakov, se je zaustavil. Vodja študije je nato prebral dolžino desetih korakov in podatek zapisal. To sta ponovila desetkrat. Pridobljene podatke je nato vodja seštel in delil ter tako dobil na koncu povprečni korak vsakega posameznika. V študiji smo se odločili za svoj način merjenja povprečne dolžine koraka, saj se nam priporočena meritev s strani proizvajalca ne zdi dovolj natančna. Le-ta navaja, da je za izračun dolžine povprečnega koraka potrebno narejeno razdaljo desetih korakov deliti z deset. 24
40 Slika 9: Merjenje dolžine povprečnega koraka z začetno levo oz. desno nogo Slika 9 prikazuje merjenje dolžine povprečnega koraka, pri kateri je moral udeleženec prvi korak narediti z levo oz. desno nogo in nadaljevati hojo, dokler ni opravil deset korakov. Nato je moral to vajo ponoviti še desetkrat Vnos podatkov v pedometer S tema dvema meritvama smo dobili dva ključna podatka, in sicer težo ter povprečni korak udeleženca. Slednja smo morali vpisati v pedometer, saj na podlagi teh dveh podatkov pedometer pravilno deluje. Slika 10 in 11: Vnos dolžine povprečnega koraka in kilogramov v pedometer Silva Ex3 Plus 25
41 Slika 10 prikazuje vnos podatka o dolžini povprečnega koraka udeleženca. Tovarniško je pedometer nastavljen na 75 cm. Z»MODE«gumbom poiščemo tekst»km«. Nato pritisnemo in držimo tipko»set«, dokler se ne prikaže trenutna izbrana dolžina koraka. S pritiskanjem tipke»set«povišujemo dolžino koraka na želeno vrednost (dolžina se povišuje za 1 cm). Če pritisnemo in držimo tipko»set«, se dolžina koraka povečuje za 20 cm na sekundo. Če pritisnemo in držimo tipko»reset«, nastavimo dolžino koraka na 75 cm. Ko nastavimo želeno dolžino koraka, po nekaj sekundah pedometer preklopi na prikaz celotne razdalje. Meja nastavitve dolžine koraka je med 30 in 240 cm. Slika 11 prikazuje vnos podatka o teži udeleženca. Tovarniško je pedometer nastavljen na 45 kg. Z»MODE«gumbom poiščemo tekst»cal«. Nato pritisnemo in držimo tipko»set«, dokler se ne prikaže trenutna izbrana telesna teža. S pritiskanjem tipke»set«povišujemo telesno težo na želeno vrednost (teža se povišuje za 1 kg). Če pritisnemo in držimo tipko»set«, se telesna teža povečuje za 20 kg na sekundo. Če pritisnemo in držimo tipko»reset«, nastavimo telesno težo na 45 kg. Ko nastavimo želeno telesno težo, pedometer po nekaj sekundah preklopi na prikaz porabljenih kalorij. Meja nastavitve telesne teže je med 30 in 135 kg Potek pridobivanja podatkov Ko smo izvedli meritve in vpisali pridobljene podatke v pedometer, je vsak posameznik dobil lasten pedometer z imenom in številko pedometra. Slika 12: Primer označbe pedometra Silva Ex3 Plus 26
42 Vsak pedometer smo označili z imenom in priimkom udeleženca in z zaporedno številko pedometra. Na primer IME IN PRIIMEK P1 (Slika 12). Slednjega je udeleženec dobil pred vsako izmeno, ga nosil do konca izmene in ga po koncu izmene vrnil vodji. Pomemben podatek je časovno trajanje izmen. Na Oddelku za PIT delo poteka v petih različnih izmenah, in sicer: - dopoldan (od 6.45 do 14.45); - popoldan (od do 21.45); - tedenska nočna (od do 6.45); - vikend dnevna (od 6.45 do 18.45) in - vikend nočna (od do 6.45). Tako delo poteka 8 ur (dopoldan), 7 ur (popoldan), 9 ur (tedenska nočna) in 12 ur (vikend dnevna in vikend nočna). Vodja je pred vsako izmeno preveril ali so pedometri nastavljeni na novo, da je ura na pedometru nastavljena na 24-urni prikaz in šele tako pripravljen pedometer razdelil udeležencem. Primer: Zjutraj pred dopoldansko izmeno je vodja vsakemu udeležencu posebej dal njegov pedometer (med 6.30 in 6.45). Preden je udeleženec dobil pedometer je preveril, da je pedometer nastavljen na novo, da je ura nastavljena na 24-urni prikaz in da je udeleženec dobil lasten pedometer. Slednji ga je nato nosil do konca izmene (med in 14.45). Nato je vodja pobral pedometre, pridobljene podatke vpisal in pedometre pripravil za ponovno uporabo. Podatki so se vpisovali v zato namenjen zvezek s tabelo za vsakega udeleženca posebej. Prav tako je pomembno vedeti, da število udeležence oz. MS variira glede na izmeno. 27
43 Tabela 1: Razporeditev MS v dopoldanski izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS Vodje sob (MIN MAX) V dopoldanski izmeni je zaradi večje potrebe po ZN na Oddelku za PIT tudi večje število MS. Iz Tabele 1 lahko številčno razberemo razporeditev MS po različnih bolniških sobah, kjer MS opravljajo različne postopke in posege pri pacientih. Delijo se na vodjo sobe (skrbi za nemoten potek ZN), sobno MS (skrbi za medikamentozno terapijo), laboratorijsko MS (skrbi za laboratorijske preiskave) in dodatno MS (skrbi za ostale postopke in posege). V tej izmeni število MS variira (maksimalno število je petindvajset, minimalno dvanajst, v povprečju pa jih je osemnajst). Tabela 2: Razporeditev MS v popoldanski izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobna MS MS MS vodja izmene (MIN MAX) V popoldanski izmeni je zaradi manjše potrebe po ZN na Oddelku za PIT tudi manjše število MS. Iz Tabele 2 lahko razberemo, kako so MS razporejene po 28
44 bolniških sobah. Delijo jih na sobne MS (skrbi za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja izmene (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku). V tej izmeni je število MS vedno enako, in sicer sedem. Tabela 3: Razporeditev MS v tedenski nočni izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS MS MS vodja izmene (MIN MAX) V tedenski nočni izmeni je število MS vedno enako, in sicer šest. Iz Tabele 3 lahko razberemo, kako so MS razporejene po bolniških sobah. Delimo jih na sobne MS (skrbi za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku). 29
45 Tabela 4: Razporeditev MS v vikend dnevni izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS MS MS vodja izmene (MIN MAX) V vikend dnevni izmeni število MS variira na podlagi različnih faktorjev (zasedenost oddelka, zahtevnosti pacientov itd). Iz Tabele 4 lahko razberemo, kako so MS razporejene po bolniških sobah. Delijo jih na sobne MS (skrbi za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku). Maksimalno jih je lahko osem, minimalno šest, v povprečju pa jih je sedem. Tabela 5: Razporeditev MS v vikend nočni izmeni na Oddelku za PIT Št. MS (MIN MAX) Št. pacientov Št. sobe Sobne MS MS MS vodja izmene (MIN MAX)
46 V nočni vikend izmeni je število MS vedno enako, in sicer šest. Iz Tabele 5 lahko razberemo, kako so MS razporejene po bolniških sobah. Delijo jih na sobne MS (skrbijo za nemoten potek ZN v bolniški sobi), MS (skrbi za ostale postopke in posege po celem oddelku) in MS, ki je vodja (skrbi za nemoten potek ZN na celotnem oddelku) Obravnava pacientov po sistemu skupin primerljivih primerov iz računalniškega programa MEDIS Vodje sob (čez teden) in vodje izmene (čez vikend) vpišejo v računalniški program MEDIS obravnavo vsakega pacienta po sistemu skupin primerljivih primerov (v nadaljevanju SPP). Slika 13: Primer količine postopkov in posegov s strani MS v računalniškem programu MEDIS Slika 13 prikazuje količino postopkov in posegov, ki so bili izvedeni s strani MS na določen dan pri določenem bolniku. V konkretnem primeru vidimo, da je MS pri določenemu bolniku štirikrat izvedla postopek»odvzem krvi za diagnozo«(številka posega ). 31
Državni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15224113* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (120
More information36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj
36. mednarodni plavalni miting Ilirija 2 16 7. maj Kopališče Kolezija Swimming pool Kolezija DATUM / DATE: sobota: 07. maj 2016 / saturday: 07 th of may 2016 KRAJ / PLACE: kopališče Kolezija, Gunduličeva
More informationTRAINING ANALYSE OF METER RUNNER
UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF SPORTS Kinesiology TRAINING ANALYSE OF 10.000 METER RUNNER DIPLOMA THESIS MENTOR: doc. dr. Aleš Dolenec REVIEWER: prof. dr. Ušaj Anton Author: ALJAŽ BABNIK Ljubljana,
More informationTHE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2
44 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 44 50 (2010) Goran Vučković* 1 Nic James 2 THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH
More informationHose manipulation with jet forces
Hose manipulation with jet forces Davor EBERL, Franc MAJDIČ Abstract: The innovation was drafted in search of a technically more advanced and safer strategy of firefighting. The resulting solution has
More informationSEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež
SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, 28. 1. 2016 MILENA Černilogar Radež Umestitev KZS v sistem Na nacionalni ravni KZS je soustanoviteljica in članica OKS-ZŠZ
More informationRaziskovalna naloga:
MESTNA OBČINA CELJE KOMISIJA MLADI ZA CELJE Raziskovalna naloga: Avtorji: Almedin Imamović, 8.a Mentorica: Simona Mesojedec, prof. RP Rok Pilih, 8.a Uroš Polimac, 8.a Celje, marec 2015 OSNOVNA ŠOLA HUDINJA
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA
Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N18124121* 6. razred ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Sreda, 9. maj 2018 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAN FILIPIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAN FILIPIČ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Športno treniranje Kondicijsko treniranje TRENDI RAZVOJA OLIMPIJSKEGA
More informationPoškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba
MANAGING STATE ROADS Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad. Direkcija Republike Slovenije za ceste Omrežje državnih cest Zakaj: Splošna zahteva
More informationBarvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB
222 Nika Bratuž, Andrej Javoršek in Dejana Javoršek Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Snežniška 5, 1000 Ljubljana Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour
More informationPRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI Annex to the accreditation certificate K-003
Reg. št. / Ref. : 3150-0028/10-0014 Datum izdaje / Issued on: 31. julij 2017 Zamenjuje izdajo z dne / Replaces Annex dated: 16. avgust 2016 spletni strani SA, the SA website, PRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI
More informationStudying Basketball Officiating. Brane Dežman and Simon Ličen Editors
Studying Basketball Officiating Brane Dežman and Simon Ličen Editors University of Ljubljana Faculty of Sport Institute for Kinesiology Basketball Department Studying Basketball Officiating Edited by
More informationSYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS
85-91 D. Topolšek, M. Lipiènik: System Dynamic Model of Measures for Reducing the Number of Road Accidents Due to Wrong-Way... DARJA TOPOLŠEK, M.Sc. E-mail: darja.topolsek@uni-mb.si MARTIN LIPIÈNIK, Ph.D.
More informationPrimerjava merjenja bobni~ne, pazdu{ne in rektalne temperature pri novorojencih
MED RAZGL 24; 43: 115 122 RAZISKOVALNI ^LANEK Simona Per~i~ 1, Lado Kova~i~ 2 Primerjava merjenja bobni~ne, pazdu{ne in rektalne temperature pri novorojencih Comparison of Tympanic, Axillar and Rectal
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU
Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno
More informationPrimerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric
Izvleček Frane Erčulj 1, Mitja Bračič 2 Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric Osnovni namen raziskave je bil primerjati morfološke značilnosti najboljših
More informationRehabilitacijska vadba hoje po tleh in s tekočim trakom pregled literature
Informatica Medica Slovenica 2014; 19(1-2) 19 Pregledni znanstveni članek Rehabilitacijska vadba hoje po tleh in s tekočim trakom pregled literature Janez Pavčič Izvleček. Rehabilitacijska vadba hoje po
More informationCOMPARISON OF DISTANCE COVERED AND PLAYING CHARACTERISTICS BETWEEN WINNER AND LOSER IN A WHEELCHAIR TENNIS MATCH
PRIMERJAVA PREVOŽENE RAZDALJE IN IGRALNIH ZNAČILNOSTI MED ZMAGOVALCEM IN PORAŽENCEM V TENISU NA VOZIČKU COMPARISON OF DISTANCE COVERED AND PLAYING CHARACTERISTICS BETWEEN WINNER AND LOSER IN A WHEELCHAIR
More informationVELIKA NAGRADA SLOVENIJE
VELIKA NAGRADA SLOVENIJE 33. MEDNARODNI PLAVALNI MITING za»pokal MESTA CELJA«3. in 4. November 2018 33 th INTERNATIONAL MEETING for»the CITY OF CELJE CUP«November 3th and 4th 2018 Miting bo v soboto 3.
More information57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM?
57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? Anton U{aj ALI JE OSNOVNA ZMOGLJIVOST KAJAKA[EV V SLALOMU NA DIVJIH
More informationSITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia
Hystrix If. J. Mamrn. (n.s.) 12 (2) (2001): 43-51 SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM 1995-1999 CVETKO STANISA", IZTOK KOREN" AND MIHA ADAMIC"' * ZGS, OE Kocevje, Rozna
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja Smer: Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V Elektro in računalniški šoli
More informationBREZ PAMETNEGA TELEFONA BI
Mestna občina Celje Mladi za Celje BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI RAZISKOVALNA NALOGA Avtorice: Mentorica: Jasmina Oblak, prof. Nika Romšak 8. b Amadeja Kopinšek 8. b Nina Gračner 8. b Rimske Toplice, marec
More informationZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija 3D MODELIRANJE MODELIRANJE V PROGRAMU AUTODESK FUSION 360
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija 3D MODELIRANJE MODELIRANJE V PROGRAMU AUTODESK FUSION 360 Maturitetna seminarska naloga iz Informatike Kandidat: Matej Jurca Mentor: Helena Medvešek Ljubljana
More informationDIMENSIONING OF SIGNALIZED INTERSECTIONS IN REALISTIC URBAN ENVIRONMENT
M. Dobovsek, D. Sever: Dimensioning of Signalized ntersections in Realistic Urban Environment MATEJ DOBOVSEK, M. Se. E-mail: dobovsek@email.si Community of Maribor- Traffic Bureau Slovenska ulica 40, 2000
More informationSome of the major challenges for retaining children in snow sports in Slovenia
Some of the major challenges for retaining children in snow sports in Slovenia 11th FIS Youth and Children s Seminar mag. Vlado Makuc Zurich, 02. 10. 2013 11th FIS Youth & Children's Seminar, Zurich 2013
More informationUSPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID
UVODNIK USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID Projekt je sofinanciran s strani Evropske Komisije v okviru 7. Okvirnega Programa (Grant Agreement No. 317983) 1 UVOD Decembra se je uspešno
More informationTurizem v številkah Tourism in Numbers
Turizem v številkah 2002-2012 Tourism in Numbers 2002-2012 Vsebina Index 1. Uvod Introduction 5 2. Nastanitve Accommodation Facilities 7 3. Prihodi in prenočitve Arrivals and Overnight Stays 17 4. Povprečna
More informationBrezžično polnjenje baterije
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Brezžično polnjenje baterije Petra Gulja Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2009 Povzetek
More informationPROBLEMATIKA PRI IZDAJI ZDRAVIL NA OBNOVLJIVE RECEPTE
PROBLEMATIKA PRI IZDAJI ZDRAVIL NA OBNOVLJIVE RECEPTE PROBLEMS IN DISPENSING MEDICINES PRESCRIBED ON THE REPEAT PRESCRIPTIONS POVZETEK Raziskava na 550 bolnikih oziroma 1429 zdravilih, izdanih na obnovljive
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Bijuklić Organizacijska kultura, struktura in organizacijsko okolje kot dejavniki inovativnosti organizacij v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2014
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2.
Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAN DRUŽINA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAN DRUŽINA Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Povezanost med izbranimi kinematičnimi spremenljivkami leta ob koncu odskoka
More informationUPORABNIŠKI PRIROČNIK
UPORABNIŠKI PRIROČNIK VSEBINA Vsebina 2 Polar A300 Uporabniški priročnik 8 Uvod 8 Polar A300 8 Kabel USB 9 Aplikacija Polar Flow 9 Programska oprema Polar FlowSync 9 Spletna storitev Polar Flow 9 Senzor
More informationOcena genetskih trendov v preizkusu merjascev
oglavje 3 Ocena genetskih trendov v preizkusu merjascev Špela Malovrh 1,2, Kristina Kovačič 1, Milena Kovač 1 Izvleček Genetske trende za pitovne lastnosti merjascev na slovenskih selekcijskih farmah prašičev
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaklju na naloga Brezºi no polnjenje (Wireless Charging) Ime in priimek: Timotej Kos tudijski program: Ra unalni²tvo
More informationDiplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR
Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR Franci Mihelič Ljubljana, september 2012 KAZALO VSEBINE 1.
More informationInovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons
INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2009 16. oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons
More informationPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.9.2014 COM(2014) 550 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013
More informationLuís Carrasco Páez 1 Inmaculada C Martínez Díaz 1 Moisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1 Nicolae Ochiana 2 * Ergometric testing for top-level
16 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 16 20 (2010) Luís Carrasco Páez 1 Inmaculada C artínez Díaz 1 oisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1
More informationTESTIRANJE VELJAVNOSTI FED MODELA NA AMERIŠKEM TRGU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TESTIRANJE VELJAVNOSTI FED MODELA NA AMERIŠKEM TRGU Ljubljana, september 2014 ANA POGAČAR IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Ana Pogačar, študentka
More informationPredstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,
Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o
More informationMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA
Frane Erčulj, Mitja Bračič MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA Izvleček Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti in analizirati morfološke
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Joga način življenja ali oblika rekreacije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Mentorica:
More informationPRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS
zavod za popularizacijo matematike PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS Vsebina: Organizator tekmovanja. 2 Informacije o tekmovanju. 3 Državno tekmovanje. 4 Literatura... 8 Zgledi nalog. 6 Kriteriji
More informationRK Gorenje Velenje vs. Elverum Handball
OFFICIAL PROGRAMME VELUX EHF Champions League 2017/2018 RK Gorenje Velenje vs. Elverum Handball Velenje 4. november 2017, ob 19.30 Rdeča dvorana Title Sponsor Regional Premium Sponsors Partners VELUX EHF
More informationFENOMENOLOGIJA NOGOMETNIH PREKRŠKOV: ŠTUDIJA POLFINALNIH IN FINALNE TEKME LIGE PRVAKOV V SEZONI 2013/2014
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja FENOMENOLOGIJA NOGOMETNIH PREKRŠKOV: ŠTUDIJA POLFINALNIH IN FINALNE TEKME LIGE PRVAKOV V SEZONI 2013/2014 DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Gregor Starc,
More informationHevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Timotej Hodnik Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationZAVEDANJE MLADIH O TVEGANEM SPOLNEM VEDENJU V SLOVENIJI
visokošolskega strokovnega šudijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVEDANJE MLADIH O TVEGANEM SPOLNEM VEDENJU V SLOVENIJI AWARENESS AMONG YOUTH ON RISKY SEXUAL BEHAVIOUR IN SLOVENIA Mentorica:
More informationNaš nebeški orodjar MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE. podatki se shranjujejo na različnih lokacijah.
MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE Naš nebeški orodjar podatki se shranjujejo na različnih lokacijah. Na vprašanje, ali smo pripravljeni dobro upravljati in kontrolirati neko hibridno okolje, je težko
More informationSEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET Kandidat: Dežman
More informationMornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar
Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet Pot pomorščakov 4 6320 Portorož Tel.: (05) 6767-295 Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar 1 HISTORY OF SHIPS... 5 1.1 O LESU ZA BARKE... 8 2 NOMENCLATURE...
More informationIzdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Alja Debeljak Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationMECHANICAL MODEL OF THE RELATIONSHIP BETWEEN THE BODY MASS OF SNOWBOARDERS AND TIME NEEDED TO DESCEND ON SLOPE
16 Original article Kinesiologia Slovenica, 22, 3, 16 22 (2016), ISSN 1318-2269 Miodrag Spasić 1 Damir Sekulić 1 Blaž Lešnik 2 MECHANICAL MODEL OF THE RELATIONSHIP BETWEEN THE BODY MASS OF SNOWBOARDERS
More informationŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca:
ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 21. november 2013 Ime in priimek uenca: NALOGA MOŽNE TOKE A) Reading Comprehension 1. JUNK FOOD 9 2. FIVE MASCOTS SELECTED FOR 8 SOCHI 2014
More informationVAJA LETALSKA NESREČA GORENJSKA 2014
VAJA LETALSKA NESREČA GORENJSKA 2014 GORENJSKA 2014 AIR ACCIDENT EXERCISE UDK 656.7:614.8(497.4Gorenjska)"2014" Bojan Kuntarič bojankuntaric@yahoo.com Povzetek Po podatkih Kontrole zračnega prometa Republike
More informationMANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management delovnih procesov MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV Mentor: izr. prof. dr.
More informationUporaba odprte kode v okoljih GIS
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij geodezije, Geodezija Kandidat:
More informationTHE STEPS NEEDED TO PERFORM ACCELERATION AND TURNING AT DIFFERENT APPROACH SPEEDS. Klemen Rovan 1 Otmar Kugovnik 1 L. Joakim Holmberg 2 Matej Supej 1
38 Original article Kinesiologia Slovenica, 20, 1, 38 50 (2014), ISSN 1318-2269 Klemen Rovan 1 Otmar Kugovnik 1 L. Joakim Holmberg 2 Matej Supej 1 ABSTRACT THE STEPS NEEDED TO PERFORM ACCELERATION AND
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MIHA CERLE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MIHA CERLE LJUBLJANA 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes OBLIKOVANJE MODELA OCENJEVANJA FITNES CENTROV DIPLOMSKO
More informationHISTORICAL DEVELOPMENT OF NURSING IN GORENJSKA REGION (SLOVENIA)
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZGODOVINSKI RAZVOJ ZDRAVSTVENE NEGE NA GORENJSKEM HISTORICAL DEVELOPMENT OF NURSING IN GORENJSKA REGION (SLOVENIA) Mentor:
More informationJan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jan Gerič Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad 25.000 dolarjev Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA
More informationMODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION
J. Svetak, L. Jakomin: Model of Optimal Collision Avoidance Manoeuvre on the Basis of Electronic Data Collection JELENKO SVETAK, D. Se. E-mail: jelenko.svetak@fpp.edu LIVU JAKOMIN, D. Se. E-mail: livij.jakomin@fpp.edu
More informationSTROKOVNO POROČILO 2014 STROKOVNO POROČILO.
STROKOVNO POROČILO 2014 STROKOVNO POROČILO 2014 www.kclj.si STROKOVNO POROČILO 2014 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Prof. dr. Sergej Hojker, dr.
More informationSPOLNA VZGOJA V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI POUČEVANJU SPOLNE VZGOJE
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU SPOLNA VZGOJA V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI POUČEVANJU SPOLNE VZGOJE Diplomsko delo Maša ZIDANŠEK Celje, 2014 DIPLOMSKO DELO MAŠA ZIDANŠEK CELJE,
More informationINDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA
19. Mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig 19 th International Swimming Competition Dr. Fig INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA Datum: 21. januar 2017 Date: 21 st of January 2017 Prijave: sreda,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NUŠA LAMPE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NUŠA LAMPE Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Borilni športi PREGLED RAZVOJA SODNIŠKIH PRAVIL V JUDU DIPLOMSKA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl
More informationUNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO
38243-1/2014/9 UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO Ljubljana, maj 2014 Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, telefon: 01 583 63 00, faks: 01
More informationPredstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,
Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o
More informationSLOVENSKO. Polar FT7 Priročnik za uporabo
Polar FT7 Priročnik za uporabo VSEBINA 1. PREDNOSTI VAŠEGA POLAR FT7 MONITORJA SRČNE FREKVENCE... 3 2. NA ZAČETKU... Spoznajte svoj Polar FT7 monitor srčne frekvence... Tipke in meni pri FT7... Pričnite
More informationTečem, tečeš, tečemo.
www.veselasola.net Tečem, tečeš, tečemo Ljubezen do teka je marsikomu nerazumljiva strast. Tekaški virus je nevarno nalezljiv tudi za vse, ki jim je šport zoprn ob teku začutimo zadovoljstvo, lahkoto in
More informationContents ... TEACHER GUIDE NCTM Content Standards Assessment Rubric... 6 How Is Our Resource Organized? The NCTM Principles & Standards...
Contents... TEACHER GUIDE NCTM Content Standards Assessment Rubric.. 6 How Is Our Resource Organized?. 11 The NCTM Principles & Standards 12 STUDENT HANDOUTS Number and Operations Drill Sheets Warm-Up
More informationDvopolni merilnik VC
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO kat.št.izd.:122236 www.conrad.si Dvopolni merilnik VC-56 122236 1 Vsebina Predstavitev Namen uporabe Varnostna navodila in opozorila Posamezni deli naprave Pojasnitev
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Adamsoft d.o.o., Celje Čas opravljanja 2.11.2011 do 6.1.2012 Mentor v GD Adam Flis Študent Marko
More informationModel HCG-801. Priročnik z navodili. Prenosni, brezžični, enokanalni monitor EKG
Prenosni, brezžični, enokanalni monitor EKG Model HCG-801 Priročnik z navodili SL Zahvaljujemo se vam za nakup prenosnega monitorja EKG družbe OMRON. Pred prvo uporabo enote pozorno preberite ta priročnik
More informationMOŢNOSTI IZVEDBE ODDALJENEGA NADZORA TEMPERATURE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Koren MOŢNOSTI IZVEDBE ODDALJENEGA NADZORA TEMPERATURE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Mojca Ciglarič
More informationDECLARATION OF CONFORMITY
SPLOŠNA GENERIC IZJAVA O SKLADNOSTI DECLARATION OF CONFORMITY PREVOD ORIGINALA Z DNE 07.10.2013 Proizvajalec (Manufacturer): LEGRAND 128, Avenue de Lattre-de-Tassingny 87045 LIMOGES Cedex - FRANCE Izjavljamo,
More informationNicaragua's green lobby is leaving rainforest people 'utterly destitute'
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M09224121* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Sobota, 29. avgust 2009
More informationOn the tail of a tiger in Tasmania
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M11224111* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Sobota, 27. avgust 2011
More informationSpremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju
Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 22 21 Urednice: Helena Jeriček Klanšček Helena Koprivnikar Tina Zupanič Vesna Pucelj Maja Bajt Spremembe v vedenjih, povezanih
More informationTAEKWON-DO AHAC CUP-2016
Dear Presidents, Instructors, Coaches and Competitors we are pleased to invite you to our traditional TAEKWON-DO AHAC CUP-201 We wish you all the best luck and many sports pleasures on our tournament.
More informationPRAVILNIK O MEDNARODNI MOBILNOSTI
Na podlagi 14. alineje 23. člena Statuta Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto je Senat Fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto na seji dne 27. 11. 2017
More informationRAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.
RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.si 1. Stranke Pritožnik: Hasbro, Inc., 1027 Newport Avenue,
More informationNova Biomedical STATSTRIP XPRESS merilec laktata v krvi NB-47487
NAVODILO ZA UPORABO APARATA Nova Biomedical STATSTRIP XPRESS merilec laktata v krvi NB-47487 Kratka navodila za rokovanje z instrumentom. Pred uporabo dobro preberi tudi originalna navodila, posebej za
More informationFIFA 08. Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana
FIFA 08 Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana Nov 2007 Namestitev Najprej moramo seveda prižgati računalnik in v CD-ROM vstaviti zgoščenko Fifa 08. Odpre
More informationSpecialni judo fitnes test
Jožef Šimenko 1, Damir Karpljuk 2 Specialni judo fitnes test Izvleček Specialni judo fitnes test predstavlja ustrezno, uporabno in enostavno metodo za preverjanje telesne pripravljenosti judoistov. Po
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MAJA GOLOB DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, december 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MAJA GOLOB ZLORABA ANABOLNIH
More informationELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV
Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV ELGO 8 Nov distribucijski center vodenja slovesno predan svojemu namenu 30 GEKenergija - sistem upravljanja z energijo Kažipot
More informationTHE USE OF NORMOBARIC HYPOXIA AND HYPEROXIA FOR THE ENHANCEMENT OF SEA LEVEL AND/OR ALTITUDE EXERCISE PERFORMANCE. Tadej Debevec
THE USE OF NORMOBARIC HYPOXIA AND HYPEROXIA FOR THE ENHANCEMENT OF SEA LEVEL AND/OR ALTITUDE EXERCISE PERFORMANCE Tadej Debevec Doctoral Dissertation Jožef Stefan International Postgraduate School Ljubljana,
More informationČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH
UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Petra Emeršič ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAKSIMILIJAN MEZEK SONČNE CELICE KOT OBNOVLJIV VIR ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAKSIMILIJAN MEZEK SONČNE CELICE KOT OBNOVLJIV VIR ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationROBOTSKI MEHANIZMI IN ZAZNAVANJE
ROBOTSKI MEHANIZMI IN ZAZNAVANJE Ljubljana 2009/2010 Študenti Bevk Jaka Blazinšek Martin Demec Dejan Hrovatič Gregor Juhant Rok Kastelic Mitja Klobčič Peter Lindič Aleš Lotrič Aljaž Oblak Rok Ogorevc
More information298P4 298X4.
298P4 298X4 www.philips.com/welcome Kazalo vsebine 1. Pomembno...1......... 2. Namestitev monitorja...4......7...... 3. Optimizacija slike...14...............27...... 5. Upravljanje porabe energije...31
More informationEFFECTS OF INSPIRATORY MUSCLE TRAINING ON INSPIRATORY MUSCLE STRENGTH AND SPRINT SWIMMING PERFORMANCE IN YOUNG FEMALE AND MALE SWIMMERS.
Kinesiologia Slovenica, 19, 1, 53 61 (2013), ISSN 1318-2269 Original article 53 Jernej Kapus EFFECTS OF INSPIRATORY MUSCLE TRAINING ON INSPIRATORY MUSCLE STRENGTH AND SPRINT SWIMMING PERFORMANCE IN YOUNG
More informationOLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Darja JERNEJ Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA DIPLOMSKO
More informationFrane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL CLUBS
38 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 12, 2, 38 50 (2006) Frane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL
More informationDOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Sandra Laketić Maribor, 2015 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR INOVATIVNO VODENJE IN ORGANIZACIJSKA
More informationEmancipacija najstnic in mobilni telefon
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Emancipacija najstnic in mobilni telefon Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Mentorica:
More information