Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli

Transcription

1 Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli Bojan Rebernak Osnovna šola Frana Kranjca, Celje bojan.rebernak@guest.arnes.si Ko se soočamo s prihajajočo interaktivno dobo, šola postaja najmočnejše orodje, s katerim pripravljamo prihajajoče generacije učencev. Bojan Rebernak Povzetek V prispevku želimo predstaviti vključevanje IKT, natančneje geografskih e-gradiv v izobraževalni proces na osnovni šoli. Pristop je osredotočen na učenca kot posameznika in reševanje težav, ki se pojavljajo pri učenju geografije. Prispevek temelji na upoštevanju sodobnih trendov informacijsko komunikacijske tehnologije interaktivnih geografskih e- gradiv za 7 in 9 razred osnovne šole. Ta gradiva nastajajo v projektni skupini profutura Šolskega centra Velenje v sodelovanju z osnovnošolskimi učitelji geografije praktiki. Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT), e-gradiva, geografija, učenje na daljavo, spletni učbenik Abstract In this contribution we want to present the incorporation of ICT, specifically e-learning materials for geography, into the education at a primary school. This approach is focused on the learner as an individual and on the problems regarding the teaching of geography. The contribution is based upon the consideration of the contemporary trends of ICT interactive geography e-learning materials for the 7 th and 9 th class of the primary school. These e- learning materials are prepared by the project group profutura at the School Center Velenje in cooperation with the primary school geography teachers practicians. Keywords: information communication technology (ICT), geography e-learning materials, distance learning, e-learning materials 1 Uvod Pri uvajanju e-gradiv v izobraževanje, avtorje različnih rešitev vodi razpoložljiva tehnologija in vabljive možnosti, ki jih le-ta prinaša s sabo. Tak pristop je možno pojasniti z dejstvom, da so se prvi s to problematiko začeli ukvarjati računalničarji strokovnjaki, ki so prvi osvojili nove tehnologije. Zapletlo pa se je, ker so le-ti bili premalo usposobljeni na kognitivnem področju in so premalo poznali pedagoško področje. Strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, predmetni didaktiki in učitelji praktiki so pri uporabi IKT prevzemali ponujene rešitve izdelke za poučevanje z IKT. Premalo ali sploh nič pa so prispevali s svojim poznavanjem kognitivnih procesov in dognanj prakse. V zadnjih letih se stanje spreminja. Strokovnjaki iz pedagoških področij so se začeli ukvarjati z vplivom multimedijskih tehnologij na proces učenja. Cilj teh raziskav je učenec v središču pozornosti, učinkovito učenje in poučevanje, ter problemi, ki se pri tem pojavijo. V»prvem planu«ne sme biti tehnologija in vse vrst takšnih in drugačnih»e-gradiv«, ki se agresivno pojavljajo na trgu, pa to sploh niso.

2 2 Vključevanje IKT in e-gradiva v pouk Uporaba IKT tehnologije in e-gradiv pri pouku je smiselna, ko z njeno uporabo dosežemo boljše rezultate pri učenju. Pred vključitvijo IKT v pouk moramo: določiti prednosti, ki jih prinaša izboljšava določiti cilje in načine ocenjevanja načrtovati izvedbo predvideti IKT učno okolje (npr. spletna učilnica Moddle) vrednotenje dosežkov in nadgradnja (posodabljanje) e-gradiv (Rugelj, 2007) E-gradiva na šoli lahko vključujemo v proces izobraževanja na različne načine: frontalni pouk, individualni pouk, delo v parih, domače delo, dodatni in dopolnilni pouk. Na šoli lahko e-gradiva vključimo pri vseh predmetih npr. v tretji triadi ali pri posameznem predmetu učitelju. Z vključevanjem e-gradiv v pouk daje možnost učitelju, da izboljša kakovost svojega dela. 2.1 Izboljševanje procesa učenja IKT in e-gradiva je smiselno uporabljati, ko učitelj zazna težave pri poučevanju bodisi zaradi zastarelosti učbenika ali nemotiviranosti učencev težavah pri učenju. Z uvedbo IKT in e- gradiv povečamo motiviranost učencev, pritegnemo večjo pozornost učencev. V učnem procesu postanejo učenci bolj aktivni in imajo učitelji večji nadzor nad njim. Glavna prednost e-gradiv je, da vključujejo interaktivne in multimedijske elemente. Učenci ob računalniku in spletu dostopajo do različnih virov informacij, učnih gradiv, ki jih učitelj predhodno pripravi npr. v spletni učilnici ali na zato namenjenih spletnih straneh šole. Spletna učilnica Moodle nam omogoča tudi spremljavo aktivnosti učencev, npr. kolikokrat so si e- gradivo ogledali in kako uspešni so bili pri reševanju nalog. Z uvajanjem IKT in e-gradiv se bistveno poveča dostopnost učencev do znanja. S tem se tudi učitelji izobražujejo in lažje ostajajo konkurenčni na trgu delovne sile. Poznavanje IKT učitelju omogoča izdelavo kakovostnih e-gradiv in pripomočkov za učenje ob računalniku. Zmanjša se čas, ki je potreben za administracijo (npr. urna učna priprava na pouk). Z uporabo IKT in e-gradiv tudi pripomoremo k izboljšanju informacijske pismenosti učencev. Že danes smo skoraj vsi poklicno odvisni od uporabe IKT. Le-ta pa postaja vse bolj prisotna tudi pri domačih opravilih. 2.2 Ocena primernosti e-gradiva Najprej moramo jasno definirati probleme, naloge, ki naj jih učenci rešujejo s pripravljenim e- gradivom. Pri interaktivnih elementih v e-gradivu morajo biti predvideni vsi možni odgovori, ki so vrednoteni v odstotkih uspešnosti reševanja nekega problema. Vsako e-gradivo lahko vsebuje interativne elemente, mora pa vsebovati vajo. Vaja je navadno zastavljena na koncu e-gradiva. Pri vaji ločimo vajo in vodeno vajo. Ocena primernosti e-gradiva je določena v procesu izdelave e-gradiva. Vsako e-gradivo mora pregledati vsaj en recenzent in lektor. Avtor pa lahko k ocenjevanju povabiti tudi tiste, ki se učijo ali ki poučujejo. E-gradiva so objavljena v spletni učilnici kjer ima vsak uporabnik možnost uporabe pošiljanja sporočila o napaki, primernosti ali neprimernosti e-gradiva (slika spodaj), ki ga uporabnik lahko kadarkoli pošlje izdelovalcu e-gradiva. 2

3 Slika 1: Obvestilo o napaki v e-gradivu (Vir: Za oceno IKT metod dela med učenci poskrbi učitelj sam s samoevalacijskimi vprašalniki, s pomočjo katerih učenci neposredno ocenijo nove načine dela. 3 Izbira učnega okolja Pri izbiri učnega okolja, orodij in e-gradiva je potrebno upoštevati različne omejitve kot so razpoložljiva programska in strojna oprema, komunikacijske povezave, možnost dostopa do strežnika ali nabava lastnega strežnika Učno okolje v katerega postavljamo in kjer urejamo lastna ali»sposojena«e-gradiva je lahko kar lastna ali šolska spletna stran. V našem primeru je to kar šolska spletna stran Osnovne šole Frana Kranjca, ki je organizirana kot spletno učno središče. Poleg geografije (primer za deveti razred je predstavljen na sliki 2) in zgodovine so tu prisotni še izbirni predmet multimedija, slovenski jezik in logika. Slika 2: Preprosta e-gradiva na spletni strani Novejše so spletne učilnice (npr.: Moodle), katero smo začeli uporabljati v zadnjem letu (Slika 3). Postavljena spletna učilnica vsebuje več različnih vrst e-gradiv, od preprostih do gradiv v različnih standardih (SCORM). 3

4 Slika 3: Organizacija spletne učilnice postavitev e-gradiv Učitelj mora glede posameznih gradiv upoštevati tudi avtorske pravice in druge zakonske omejitve. Zagotoviti mora enake možnosti za vse učence, skrbeti za tiste s posebnimi potrebami in zagotavljati učinkovito uporabo omenjenih virov pri delu v razredu. 4 Zgradba in posebnosti e-gradiva za poučevanje geografije Koncept ene enote e-gradiva (e-enote) temelji na podlagi učne ure. Pri pripravi in izdelavi e- enote je potrebno upoštevati tehnične zmožnosti, pedagogiko, zunanji izgled, lastne izkušnje in podobno. Koncept je skupek logičnih pravil, ki je v pomoč tako avtorju scenarijev kot izdelovalcu e-gradiv. E-enota je razdeljena na več (šest) delov, kjer ima lahko vsak izmed teh delov več podstrani. (Muha, Mušić, 2007) Vsak del e-enote je obvezen in ima točno določeno funkcijo. Zaporedje delov ene enote si sledi v naslednjem vrstnem redu: Naslovna stran; kjer so napisani osnovni podatki o enoti Uporaba (motivacija) učencu se predstavi uporabnost snovi, ki jo bo predelal ali se ga primerno motivira (animacija, kratka vaja, provokativno vprašanje, zanimivost ) Opis je namenjen obravnavi snovi teoriji Predstavitev; kjer učencu pokažemo kako reši določen primer, ali mu grafično, multimedijsko ponazorimo obravnavano snov Vaja ali vodena vaja; kjer učenec preveri, kar se je naučil in takoj dobi povratno informacijo o svojem znanju Zaključek enote je vsebinsko zaključena enota (npr. povzetek snovi v enem stavku) Na osnovi scenarija, ki vsebuje navodila in priporočila se izdela e-gradivo, ki se objavi v spletni učilnici. Scenarij izdela učitelj praktik in pregledata še dva recenzenta. Slika 4 prikazujejo primer enostavnega in kratkega geografskega e-gradiva. 4

5 Slika 4: Primer izdelanega geografskega e-gradiva (Vir: 5 Ocena primernosti in izobraževalne vrednosti Geografska e-gradiva so zasnovana kot učni pripomoček za učence pri pouku geografije v 7. in 9. razredu osnovne šole. Zasnovna so tako, da omogočajo izbor učnih enot in s tem različnih učnih ciljev. Upoštevano je načelo diferenciacije in individualizacije učnega procesa in s tem prilagoditve za različne nivoje osnovnošolske geografije. E-gradiva sledijo smernicam sodobnega pouka geografije in zahtevam učnega načrta za geografijo v osnovni šoli. Geografska e-gradiva zaenkrat sestavljajo učne enote za 7. in 9. razred, za 6. in 8. razred so v nastajanju in bodo končana do konca tega šolskega leta. Pri pripravi vsebin so avtorji upoštevali učna načela sistematičnosti, nazornosti in postopnosti, kar uporabnikom učencem omogoča preglednost nad vsebino in sistematičnost pri spoznavanju novega sklopa. Načrtovana razčlenjenost gradiv učencu omogoča samostojno pridobivanje znanja, urjenje ob interpretaciji slik, grafikonov, skic, animacij, tematskih kart. Našteto je v skladu s pedagoškimi smernicami vzpodbujanja samoizobraževanja, nadgradnje in samokontrole učenčevih učnih dosežkov. E-gradiva se lahko uporabljajo kot osnovni informativni učni vir ali pa kot dopolnilo že uveljavljenim načinom pridobivanja znanja. Animacije, ki so podprte s slikami omogočajo učencem prostorsko predstavo o lokaciji in izgledu geografskih pojavov in procesov. Povratna informacija o učenčevem znanju poteka s pomočjo vaje na koncu vsake e-enote. Vaj je več tipov, vsak tip odgovarja metodičnim kriterijem za njihovo objektivno reševanje. V prihodnosti velja izdelati še več vaj in preverjanj znanja, ki naj presežejo osnovne tipe vaj (klik - izbira pravega pojma, povezovanja, dopolnjevanja ) v preverjanje višjih ciljev procesnih znanj. Preglednost in preprostost uporabe e-gradiv omogoča individualno delo tudi učencem, ki so manj vešči v e-izobraževanju in učenju nasploh. Takšen pristop omogoča učencem drugačno učno aktivnost, saj sočasno ob pridobivanju geografskega znanja razvijajo tudi kroskurikularne veščine dela s sodobno tehnologijo. Temeljni namen e-gradiv je omogočiti učencem možnost večje nazornosti, prilagodljivosti v času oz. več individualnega učenja v šoli (npr. ob nadomeščanju geografije) ali doma (npr. ko zamudijo kakšno snov v šoli). Učitelji in učenci z geografskimi e-gradivi dobivamo sodobno zasnovano, vsebinsko in podatkovno aktualizirano tehnično lahko uporabno učno gradivo. 6 Vrednotenje dosežkov Vrednotenje izdelanih učnih okolij in orodij učnih e-gradiv moramo načrtovati že v začetnih fazah procesa, ki ga opisujemo. Pri vrednotenju in ocenjevanju je zaželeno sodelovanje 5

6 zunanjih ocenjevalcev (svetovalcev iz zavoda, ocenjevalcev mature, didaktikov iz fakultete..). (Rugelj, 2007) Rezultate vrednotenja in ocenjevanja izdelka avtor scenarija in izdelovalec e-gradiva uporabita v procesu izpopolnjevanja in izboljševanja svojih e-izdelkov. 7 Zaključek Sodobno učenje zahteva uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v vseh fazah vzgojno-izobraževalnega procesa. Uporaba e-gradiv pri pouku predstavljajo samo segment uporabe IKT v procesu. Glavni namen uporabe e-gradiv pri pouku je motiviranje učencev za učenje in delo pri pouku. S pomočjo e-gradiv lahko tako učencem podamo znanje še na drugačen način. Poraba e- gradiv mora biti naravnana predvsem kot na dodaten izobraževalni vir v vzgojnoizobraževalnem procesu. Prednost, ki jo predstavljajo e-gradiva, je v individualizaciji pouka. Tak pristop omogoča učencem drugačno učno aktivnost, ki mu jo lahko učitelj prilagodi glede na učenčeve potrebe. Literatura in Viri Rebernak B., osebna spletna stran učitelja (on-line), citirano januar, Dostopno na: Šolska spletna stran kot učno središče (on-line), citirano januar, Dostopno na: Brinovec, S., (2004): Kako poučevati geografijo, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. Muha, S., Mušić, I. (2007): Uporaba e-gradiv in njihovo vključevanje v pouk (seminarsko gradivo), Šolski center Velenje, Velenje. Muha, S., Mušić, I. (2007): Koncept e-gradiv in izobraževanja, Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT SIRIKT 2007, Kranjska gora april 2007, M. Vreča, Arnes, Ljubljana. Rebernak, B. (2007): Geografsko in zgodovinsko e-gradivo na šolski spletni strani, Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT SIRIKT 2007, Kranjska gora april 2007, M. Vreča, Arnes, Ljubljana. Rugelj, J., (2007): Nove strategije pri uvajanju IKT v Izobraževanje, Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT SIRIKT 2007, Kranjska gora april 2007, M. Vreča, Arnes, Ljubljana. Zabukovec, A. (2006): Vodnik po spletnih učilnicah Moodle, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. 6