Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d.

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov Predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. Mentor: izr. prof. dr. Miroslav Jeraj Kandidat: Boštjan Jevšnik Kranj, september 2009

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Miroslavu Jeraj, za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala vsem v podjetju Gorenje, ki so mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se lektorici Poloni Lotrič. Posebna zahvala moji družini, Poloni in prijateljem za podporo in razumevanje v času mojega študija.

3 POVZETEK V diplomskem delu je predstavljen predlog organiziranosti poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje (PGEG). Za potrebe podjetja v Velenju deluje 22 poklicnih gasilcev, ki skrbijo za požarno varnost. Pokritost z napravami za javljanje požara je po celotnem podjetju in z njimi upravljajo gasilci iz nadzorne sobe gasilskega doma, ki se nahaja znotraj podjetja. Gorenje ima svoje proizvodne obrate tudi drugod po Sloveniji, v njih pa ni zaposlenih poklicnih gasilcev. Za požarno varnost v teh obratih skrbijo lokalna gasilska društva. V obratih Gorenja je največ pozornosti namenjeno požarni varnosti pri vročih delih, saj v teh primerih največkrat pride do požara. Delo poklicne gasilske enote v podjetju se razlikuje od dela teritorialnih gasilskih enot. Ker je število intervencij manjše, je tudi uporaba gasilske opreme manj pogosta. Poklicni gasilci so usposobljeni za delo v obratih podjetja, problem pa se pojavi v tistih obratih, kjer poklicni gasilci niso prisotni oz. so prisotni le pri težjih delih. Opažamo, da delavci vzdrževalci v obratih, kjer ni prisotnega gasilca, svojega znanja o požarni varnosti ne utrjujejo in nadgrajujejo. Poleg tega tudi opažamo, da lokalna gasilska društva premalo poznajo obrate podjetja Gorenje in nevarne snovi, ki se uporabljajo za potrebe proizvodnje. Zato smo v ta namen v PGEG pripravili predlog obnavljanja in utrjevanja znanja na področju tistih del (izoliranih dihalnih aparatov, nevarnih snovi, gašenje požarov in prve pomoči), ki se v podjetju najpogosteje izvajajo in so z vidika požarne varnosti najbolj kritična. V obratih Gorenja, kjer gasilci niso stalno prisotni, bi pri delavcih vzdrževalcih znanje o požarni varnosti preverjali teoretično in praktično. Lokalne gasilske enote pa bi enkrat letno izvedle gasilsko vajo z gašenjem, reševanjem in evakuacijo zaposlenih. Tako bi v primeru požara dosegli večjo varnost tako zaposlenih kot gasilcev. V diplomskem delu smo predstavili požarno varnost proizvodnih obratov Gorenja ter delo PGEG. Požarno varnost smo poskušali izboljšati s predlogom o dodatnem usposabljanju gasilcev v PGEG, zaposlenih v podjetju ter s predlogom o izvajanju taktičnih gasilskih vaj za poklicne gasilce in namestitvi naprav za zgodnje odkrivanje požara. KLJUČNE BESEDE - organizacija - prenova organizacijskega sistema - požarna varnost - poklicni gasilci - usposabljanje - reševanje - Gorenje, d.d.

4 ABSTRACT In my thesis I have presented an idea of how to organize the Professional fireman brigade in Gorenje Company. In Velenje there are 22 professional firemen responsible for fire safety only in Gorenje Company. There are fire safety devices in the whole area, which are monitored from the fire control room located inside the company area. Gorenje has its plants also in other parts of Slovenia, where no professional firemen are employed. Fire safety in these plants depends on local fireman units. In Gorenje plants a lot of attention is paid to fire safety for maintenance jobs and contract workers. These are the most risky cases concerning fire, therefore we firemen are always present at that kind of work. The job of the Professional fireman brigade in Gorenje Company differs from the job of a local fireman brigade. The number of fire interventions is lower, which results in less frequent use of fire equipment. In some Gorenje plants it has been noticed that local firebrigades do not know the plants or toxic substances used in production well enough. To improve the quality of fire security the Professional fireman brigade in Gorenje has suggested a programme for professional education training in the fields (emergency escape breathing devices, toxic substances, fire extinguishing and first aid) that are most common in the work of Gorenje professional fireman brigade. Our suggestion in Gorenje plants, where there are no professional firemen employed, is that the fire security should be improved by regular assessment of maintenance workers knowledge of fire security procedures, theoretical as well as practical part. Every year local fire brigades should carry out a fire practice with extinguishing, rescuing and evacuation training. This will lead to a higher degree of staff and firemen safety in case of fire. I have presented the fire security of Gorenje plants and the work of a professional firebrigade. I suggest that the fire security is improved by extra training of professional fire brigades, employees, regular fire practice and by setting fire detection alarms to prevent fires. KEY WORDS organization organizational system renewal fire security professional firemen professional education training rescuing Gorenje Company

5 KAZALO 1. UVOD Predstavitev problema Predstavitev okolja Gorenja, d.d Predpostavke in omejitve Metode dela TEORETIČNE OSNOVE GASILSTVA Gasilstvo na slovenskem Merila za razvrščanje industrijskih gasilskih enot Dela in naloge poklicnega gasilca Izobraževanje poklicnih gasilcev v Sloveniji Predstavitev izobraževalnega centra za zaščito in reševanje ICZR OBSTOJEČE STANJE POŽARNE VARNOSTI V OBRATIH GORENJA Sistem delovanja požarne varnosti v podjetju Gorenje Naprave za zgodnje odkrivanje in javljanje požara Navodila za ukrepanje poklicne gasilske enote Gorenje v primeru izrednega dogodka z nevarno snovjo Usposabljanje poklicne gasilske enote Gorenje Organiziranost požarne varnosti v obratu Mekom Rogatec Organiziranost požarne varnosti v obratu Bistrica ob Sotli Organiziranost požarne varnosti v obratu Tiki Ljubljana Kritična analiza PREDLOG IZBOLJŠAV POŽARNE VARNOSTI V PODJETJU GORENJE Izboljšanje sistema usposabljanja PGEG Izolirani dihalni aparat (IDA) Nevarne snovi Gašenje notranjih požarov Izboljšanje požarne varnosti v obratu Mekom Rogatec Izvedba gasilske vaje Namen in cilji vaje Zamisel in predpostavka Sodelujoči v vaji Potek vaje Obveščanje javnosti Vodenje vaje Namen vaje Izboljšanje požarne varnosti v obratu Mekom Bistrica ob Sotli Izboljšanje požarne varnosti v obratu Gorenje Tiki Ljubljana Vaja evakuacije in usposabljanja Evakuacija ljudi iz objekta Namen vaje Analiza in poročilo vaje ZAKLJUČKI Ocena učinkov Pogoji za uvedbo Možnosti nadaljnega razvoja Literatura in viri... 59

6 1 UVOD Plazovi, požari, poplave, potresi, reševanje v prometnih nesrečah, razlitje nevarnih snovi in reševanje na vodi so le nekatere izmed nalog, ki jih opravljajo gasilci. Pravzaprav so gasilci prisotni ob dogodkih in težavah tistih razsežnosti, ki za seboj puščajo pogorišča, ruševine, motene oskrbe z vodo, električno energijo in druge posledice nesreč. Z organiziranjem različnih reševalnih služb in z njihovim medsebojnim povezovanjem v sistem zaščite in reševanja lahko posledice nesreč omilimo in z določenimi ukrepi celo zelo zmanjšamo. V organizirani skupini delujejo poklicne, prostovoljne in dolžnostne organizacije, nekatere lokalne javne službe in pogodbena podjetja. Gasilstvo tako spada med prostovoljne organizacije (prostovoljna gasilska društva) in tudi med poklicne organizacije (poklicne gasilske enote). Po zakonu je gasilec oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva. Za gasilsko službo je značilno, da so gasilci ob nesrečah izpostavljeni številnim nevarnostim. Zato mora biti oseba, ki opravlja ta poklic, psihofizično in zdravstveno sposobna, pa tudi strokovno usposobljena za opravljanje zahtevnih nalog reševanja ljudi, živali in premoženja. Nastanek novih tehnologij in izpopolnjevanje starih ter nove nevarne snovi v industriji priganjajo v hitrejši napredek ter v dodatna izobraževanja in usposabljanja tudi poklicne in prostovoljne gasilce. Na žalost se odnos do organiziranja te dejavnosti v industrijskih okoljih in gospodarskih podjetjih spreminja v negativno smer. Opažamo, da se požarna preventiva in tudi ravnanje ter hranjenje nevarnih snovi v industrijskih obratih po nekaterih ocenah celo poslabšuje. Tudi nepravilno deponiranje odpadnih snovi predstavljajo resno grožnjo za okolje in človeka. Menimo, da to ni le vprašanje gasilcev. To je tudi problem neodgovornega odnosa do lastnine in do varnega življenjskega okolja. In to je nekaj, kar bo potrebno spremeniti. V diplomskem delu je predstavljeno požarno varovanje proizvodnih obratov Gorenja. Prikazane so glavne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri usposabljanju delavcev, pri uporabi odprtega plamena brez požarnih straž ter opremi in sredstvih za gašenje, ki se ne vzdržujejo redno. Požar v industriji najpogosteje povzročijo dela, kot so brušenje, varjenje, poškodovane naprave in električno omrežje. Menimo, da bi z nadstandardnimi ukrepi in določenimi izboljšavami pripomogli k večji požarni varnosti zaposlenih, gasilcev in podjetja. S predlogi za izboljšanje požarne varnosti v podjetju Gorenje, ki so predstavljeni v diplomskem delu, smo skušali izboljšati trenutno obstoječe stanje v podjetju. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Na vseh lokacijah podjetja Gorenje se izdelujejo mehanske komponente za sestavljanje gospodinjskih aparatov in končni izdelki. V obratih je zaposlenih od 70 do 330 ljudi. V večini proizvodnih obratov so nameščene naprave za javljanje požara. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 1

7 V diplomski nalogi je predstavljena požarna varnost proizvodnih objektov podjetja Gorenje v proizvodnih obratih v Velenju, Šoštanju in vasi Gorenje. Tukaj za požarno varnost objektov skrbi 22 poklicnih gasilcev, ki redno izvajajo požarno preventivne obhode, zagotavljajo pa tudi požarno stražo pri vzdrževalnih delih, kjer se uporablja odprti ogenj. Gorenje ima svoje proizvodne obrate še v Rogatcu Mekom, Bistrici ob Sotli Mekom in Ljubljani Gorenje Tiki. Zaradi majhnosti teh objektov se požarna varnost zagotavlja na drugačen način. V obratu Mekom Rogatec je prisotna varnostna služba 24 ur na dan, ki opravlja redne preventivne obhode. V obratu Mekom Bistrica ob Sotli v času, ko proizvodnja ne obratuje, izvaja nadzor nad objektom varnostna služba iz Celja. Gorenje Tiki pa ima signal alarma povezan z Gasilsko brigado Ljubljana. Ugotavljamo, da v obratih Bistrica ob Sotli Mekom in Ljubljana Gorenje Tiki ni osebe, ki bi bila stalno zadolžena za izvajanje požarne preventive. PGEG v Velenju v primeru večjih del izvaja požarno stražo samo v podjetju Mekom Rogatec. V drugih obratih ni prisotnega gasilca pri vročih delih (odprtem ognju) in vzdrževalnih delih, kjer lahko zaradi nepazljivosti hitro pride do požara, ogrožena so človeška življenja, pride do izpada proizvodnje, na objektih pa nastane materialna škoda. V primeru požara v Rogatcu in Bistrici ob Sotli za operativo skrbijo lokalna prostovoljna gasilska društva, v Gorenje Tiki pa zelo dobro usposobljena in opremljena Gasilska Brigada Ljubljana. Ugotavljamo, da se kvaliteta usposobljenosti in opremljenosti prostovoljnih gasilskih društev za gašenje industrijskih obratov razlikuje glede na pripravljenost financiranja občine in podjetij za potrebe gasilstva. V obratih gorenja rokujejo z različnimi materiali in nevarnimi snovmi za izdelavo določenih izdelkov. Objekti so temu ustrezno prilagojeni. V primeru požara pa se tudi zgodi, da gasilci ne vedo s kakšnimi nevarnimi snovmi imajo opravka, kje se nahajajo skladišča nevarnih snovi, plinske zaporne pipe in glavna stikala za izklop elektrike. Zato menimo, da bi bile gasilske vaje za spoznavanje teh objektov in ravnanje z nevarnimi snovmi zelo dobrodošle in bi pripomogle k večji ozaveščenosti in varnosti zaposlenih in gasilcev v objektu. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA GORENJA, D.D. Gorenje je podjetje, ki se na trgu uveljavlja že več kot petdeset let, zato ima za sabo mnogo vzponov in padcev. Začetki Gorenja segajo v leto 1950, ko je bilo v vasi Gorenje ustanovljeno manjše podjetje za izdelavo kmetijskih strojev in pridobivanje gradbenega materiala. Leta 1958 se je v podjetju pričela proizvodnja štedilnikov na trda goriva, 1960 pa se je podjetje preselilo v Velenje se je postavila prva lastna proizvodna dvorana, 1965 pa je Gorenje pričelo s proizvodno pralnih strojev. V naslednjih letih pa se je program razširil še na proizvodnjo hladilnikov in zamrzovalnikov, na program kuhinjskega pohištva, keramike, televizorjev, računalniške opreme idr. Ob tem so se razvijale še nove dejavnosti. Podjetje se je povezovalo tudi z drugimi podjetji, s katerimi se je zaokroževal osnovni koncept Gorenja, imenovan»vse za dom«. Tako je konec sedemdesetih let minulega stoletja Gorenje imelo svoje enote na skoraj vseh področjih bivše Jugoslavije in je zaposlovalo preko ljudi. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 2

8 Velenje GORENJE Mora Češka Šoštanj Valjevo Srbija Slika 1: Obrati podjetja Gorenje, d.d. (vir: Zaradi težav, ki so sovpadale z gospodarsko in politično krizo bivše skupne države, se je podjetje nato osredotočilo na področje, kjer je imelo največ razvojnega znanja in izkušenj, torej na področje gospodinjskih aparatov. Z mednarodno konkurenco se je podjetje prvič resno soočilo že leta 1961, ko je izvozilo prvih 200 štedilnikov v Nemčijo. V 70. letih minulega stoletja se je pričelo tudi z oblikovanjem lastne prodajne in distribucijske mreže v Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Danskem in v Avstraliji. Ob visoki kakovosti aparatov in poslovanju, je podjetju ob osamosvojitvi Slovenije in izgubi trgov bivše Jugoslavije, skoraj v celoti uspelo preusmeriti gospodinjske aparate v izvoz na zelo zahtevne trge. V prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja se je preoblikoval poslovni sistem Gorenja in izpeljal lastninsko preobrazbo. Gorenje je leta 1998 postalo delniška družba. Podjetje je začelo z velikimi vlaganji in investicijami v posodobitev proizvodnje. Ta trend posodabljanja proizvodnje, tehnologije, predvsem pa posodabljanja in razvoja novih in boljših aparatov, je postal stalnica današnjega Gorenja. Gorenje je tako v strateškem načrtu ponovno oživilo poslovno filozofijo»vse za dom«. Osnovna dejavnost podjetja Gorenje Osnovna dejavnost Gorenja je proizvodnja velikih gospodinjskih aparatov in sestavnih delov za te aparate. Proizvajajo kuhalne aparate, pralne in sušilne stroje ter hladilno-zamrzovalne aparate. Aparate izdelujejo v treh velikih obratih. Poimenovani so po skupinah izdelkov, in sicer kuhalni aparati, pomivalni stroji, zamrzovalni aparati. V Gorenju se letno izdela kar 3 milijone aparatov: 1,2 milijona kuhalnih aparatov, 1 milijon hladilnikov in zamrzovalnikov, pralnih in sušilnih strojev. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 3

9 V Mori Moravija na Češkem so v letu 2008 proizvedli kuhalnih aparatov, v Valjevu v Srbiji pa hladilno-zamrzovalnih aparatov. S tem se podjetje približa količini petih milijonov velikih gospodinjskih aparatov. Takšen obseg proizvodnje seveda zahteva zelo natančno planiranje vseh delovnih operacij, točno oskrbo delovnih mest z vsemi potrebnimi materiali in polizdelki, predvsem pa natančno, kvalitetno in pravočasno opravljeno delo. Obseg poslovanja in izvoz V letu 2007 je družba Gorenje ustvarila 831 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 15,1 milijona čistega dobička, v letu 2008 pa je bilo skupnega prihodka za 767 milijonov evrov. Gorenje po skupnem prihodku tako zaseda peto mesto v Sloveniji. Vendar pa to ni vse. Na Gorenje je vezano v Sloveniji še preko dobaviteljev in storitvenih podjetij, zato je pomen Gorenja v slovenskem prostoru še toliko večji. Še pomembnejši je delež Gorenja v izvozu. Gorenje izvaža v 70 držav sveta. Manj kot 5% celotne proizvodnje ostane v Sloveniji, vse ostalo pa se izvozi v države Evropske unije (52%), v jugovzhodno Evropo (37%) ter v Severno in Južno Ameriko (6%). EU 52% 52% 6% 37% Slika 2: Mreža izvoza (vir: Gorenje v svetu in Evropi S svojim obsegom proizvodnje, prodaje in izvoza se šteje Gorenje med srednje velike proizvajalce bele tehnike v svetu, v Evropi pa je med prvimi osmimi. Proizvajalcev gospodinjskih aparatov je v svetu veliko. Precej je tudi takih, ki so mnogo večji od Gorenja. Toda s stalnim razvojnim delom, kvalitetnimi in sodobnimi aparati ter visoko stopnjo poslovnosti si je Gorenje ustvarilo trden položaj na trgu. Čeprav je na svetovnem trgu gospodinjskih aparatov konkurenca zelo huda, so možnosti razvoja še velike. A uspevajo le tisti, ki lahko ponudijo sodobne, kvalitetne in cenovno ugodne izdelke. Gorenje svoje moči za izboljšanje kvalitete izdelkov usmerja v razvoj izdelkov z manjšo porabo energije in bolj enostavnim upravljanjem. Izdelki so tudi podprti z računalniško tehnologijo. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 4

10 Gorenja ne predstavljajo samo gospodinjski aparati Gorenja ne predstavlja samo matična družba Gorenja, d.d. in tudi ne le dejavnost proizvodnje gospodinjskih aparatov. Ob osnovni dejavnosti podjetja se je razvila še vrsta drugih. Tako Skupina Gorenje danes predstavlja močno in poslovno uspešno skupino podjetij, organiziranih v tri poslovne vizije, ki so: divizija Gospodinjskih aparatov: proizvodnja gospodinjskih aparatov, sestavnih delov in sklopov ter orodjarstvo (Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje I.P.C., Gorenje Orodjarna, Gorenje Tiki v Ljubljani in INDOP d.o.o.), divizija Notranje opreme: proizvodnja kuhinjskega, kopalniškega in drugega pohištva ter opreme (Gorenje Notranja oprema), divizija Trgovine in storitev: (Gorenje GTI, Gorenje Gostinstvo, TCL, Kemis v Radomljah, ERICo, ZEOS v Ljubljani in Surovina v Mariboru). V Sloveniji je v družbah Skupine Gorenje zaposlenih okrog delavcev. Tako po obsegu poslovanja kot po številu zaposlenih je najmočnejša divizija Gospodinjskih aparatov. V družbah te divizije so zaposlene štiri petine vseh delavcev Skupine Gorenje v Sloveniji. Večina družb ima sedež v Velenju in tu dela tudi večina zaposlenih. Sedeži družb so še v Ljubljani, Mariboru in Radomljah. Posamezni proizvodnji obrati, kakor že omenjeno, so tudi v Šoštanju, Rogatcu, Bistrici ob Sotli in v vasi Gorenje. Izredno velik obseg prodaje in izvoza Skupine Gorenje ne bi bil mogoč brez močne mreže podjetij in predstavništev Gorenja v tujini. Tako ima Gorenje v kar 30 državah skupaj 43 podjetij, ob tem pa še predstavništva v nekaterih drugih državah. V glavnem gre za družbe, katerih osnovna dejavnost je prodaja in pospeševanje prodaje izdelkov Gorenja, nekaj pa je tudi proizvodnih podjetij. Največja med njimi sta MORA na Češkem (proizvodnja kuhalnih aparatov) in Gorenje aparati za domačinstvo v Valjevu v Srbiji (proizvodnja hladilno-zamrzovalnih aparatov). Temeljno poslanstvo Gorenja V Gorenju je temeljno poslanstvo proizvodnja in trženje kakovostnih, človeku in okolju prijaznih izdelkov in storitev. To je vodilo in cilj vsakega delavca v podjetju že v fazi načrtovanja in razvoja izdelkov, pri delu v proizvodnji in odnosu do kupcev. Od vsakega zaposlenega se pričakuje odličnost pri delu, stalno izpopolnjevanje znanj in delovnih veščin, dobro sodelovanje s sodelavci, skrben odnos do delovnega okolja pri ravnanju z napravami in materiali. Skozi takšen odnos se lahko uresničijo vrednote podjetja, ki so: dolgoročno ustvarjanje vrednosti Gorenja, negovanje odnosov s potrošniki in poslovnimi partnerji, skrb za zaposlene, za njihovo znanje, ohranjanje in krepitev pripadnosti Gorenju, razvijanje korporacijske identitete in blagovne znamke Gorenje, vzpodbujanje ekološke zavesti sodelavcev in okolja. Uresničevanje teh vrednot je zagotovilo za dolgoročno rast, poslovno trdnost Gorenja, pa tudi za pogoje za strokovni in osebni razvoj vsakega zaposlenega. Podjetje, ki nima jasnih ciljev, ni odločno usmerjeno v prihodnost in nima Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 5

11 odgovornega odnosa do svojega okolja, zaposlenim pač ne more biti garancija za boljšo prihodnost. Vodstvo družbe Družbo vodi uprava, ki šteje sedem članov, in sicer predsednik in šest članov uprave. V ožje vodstvo družbe sodijo še sledeči izvršni direktorji: izvršni direktor za proizvodnjo, izvršni direktor za področje razvoja, izvršna direktorica za področje kadrov in izobraževanja ter izvršni direktor za področje trženja. Proizvodni program in področja Trije osnovni proizvodni programi so poimenovani po skupini gospodinjskih aparatov, ki jih proizvajajo: v programu Kuhalni aparati izdelujejo električne in plinske štedilnike, klasične in steklokeramične kuhalne plošče in pečice za vgradnjo v kuhinjske elemente, v programu Pralno pomivalni aparati izdelujejo pralne in sušilne stroje, v okviru tega programa pa je tudi Prirezovalnica, oddelek, kjer opravljajo osnovni razrez pločevine za vse ostale programe, v programu Hladilno-zamrzovalni aparati izdelujejo hladilnike in zamrzovalnike v različnih velikostih in kombinacijah. Vsako skupino velikih gospodinjskih aparatov sestavlja veliko število tipov, modelov in izvedenk. Vsak aparat ima nekaj sto sestavnih delov in na vsakem je potrebno opraviti veliko število delovnih operacij. Brez obsežnega in natančnega načrtovanja, usklajevanja in nadzora dela proizvodnja sploh ne bi bila možna. Tako ima vsak proizvodni program svoje strokovne službe, kjer razvijajo nove izdelke in proizvodne postopke, ter pripravljajo vse potrebno za proizvodnjo. Te strokovne službe so sledeče: razvoj in tehnologija, tehnična priprava proizvodnje, planiranje in zagotavljanje oskrbe z materiali in polizdelki, kontrola kakovosti. Proizvodni proces se prične v surovinskem oddelku, stiskalnicah in dodelavi, kjer izdelajo ohišja aparatov in druge pločevinaste polizdelke. V oddelkih površinske zaščite pa le-te zaščitijo z lakom in emajlom. Hladilni in zamrzovalni aparati morajo imeti zelo dobro toplotno izolacijo, kar zagotovijo v PUR oddelkih. Svojo končno podobo dobijo aparati v oddelku montaže, kjer po natančno določenih delovnih operacijah delavci iz posameznih polizdelkov sestavljajo sklope in aparate. V vseh teh fazah delavci oddelka kontrole kakovosti preverjajo kvaliteto posameznih sestavnih delov, sklopov in izdelanih aparatov. Kvaliteta izdelkov je ključnega pomena za tržno uspešnost aparatov, zato se ta preverja v različnih fazah proizvodnje. Poudariti pa je potrebno, da v Gorenju kvalitete ne zagotavlja nadzor temveč dobro delo vsakega delavca pri določeni delovni operaciji. Poleg osnovnih programov se v Gorenju izvajajo še: program MEKOM (Mehanske komponente), kjer izdelujejo sestavne dele in sklope za vgradnjo v aparate (dva obrata sta v Velenju (Galvana in Plastika), po eden pa v Šoštanju (MSP maloserijska proizvodnja), Rogatcu in Bistrici ob Sotli), Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 6

12 program INDOP (industrijska oprema), v katerem izdelujejo in sestavljajo stroje in opremo za proizvodne ter montažne linije, program POINT, kjer izdelujejo in servisirajo računalniško opremo, poudarek pa je na razvoju komponent in sistemov za informacijsko podporo vodenja ter nadzora delovanja gospodinjskih aparatov. Tako zahtevna in obsežna proizvodnja kot je v Gorenju zahteva izredno dobro službo vzdrževanja, ki skrbi za čim boljše delovanje vseh strojev in naprav. Stalno posodabljanje proizvodnje zahteva tudi dobro načrtovanje in izvedbo investicij. Obe službi sta združeni v področju investicije in vzdrževanja. Dobro delovanje aparatov se v Gorenju zagotavlja prvenstveno s kvaliteto izdelkov, pa tudi z dobro organizirano servisno službo v področju Servisa. Ta obsega predvsem razvoj postopkov servisiranja, hrambo potrebne dokumentacije za to dejavnost ter zagotavljanje oskrbe z rezervnimi deli. V Gorenjskih servisnih enotah servisirajo aparate serviserji, zaposleni v podjetju Gorenje. V skupnih strokovnih službah je po področjih organizirana vrsta poslovnih dejavnosti: trženje (Nabava, Trženje, Logistika), ekonomika in finance (Finančno upravljanje, Kontroling in računovodstvo), razvojno tehnične dejavnosti (Industrijsko oblikovanje, Prototipna delavnica, Inovacijski center, Zagotavljanje kakovosti, Varstvo okolja), kadrovske, organizacijske in splošne zadeve (Kadri in izobraževanje, Organizacija in splošne zadeve, Zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, Požarno varovanje poklicne gasilske enote Gorenje, Informatika in telekomunikacije). Poklicna gasilska enota Gorenje (PGEG) Začetek poklicnega gasilstva v podjetju Gorenju sega v leto Takrat se je v okviru službe varstva pri delu sistematiziralo delovno mesto poklicnega gasilca. V letu 1972 se je na osnovi takrat veljavnega Zakona o varstvu pred požarom v Gorenju ustanovila PGEG. Poklicna gasilska enota se je iz leta v leto številčno večala in tudi strokovno usposabljala. Leta 1989 je enota štela 14 poklicnih gasilcev, danes pa šteje 22 poklicnih gasilcev. Z uvajanjem novih tehnoloških postopkov, izgradnjo novih proizvodnih hal ter uvajanjem novih tehnologij, se je gasilska enota kadrovsko in tudi strokovno izpopolnjevala. Danes razpolaga z moderno opremo za operativno posredovanje, in sicer: gasilsko vozilo GVC 24/50 z nadgradnjo izdelano na šasiji Iveco, gasilsko vozilo HTV Mercedes Sprinter, gasilsko vozilo PV1, dva poveljniška vozila Kangoo. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 7

13 Delo je organizirano v štirih izmenah. Na izmeni je prisotnih pet gasilcev, in sicer vodja izmene, namestnik vodja izmene in trije gasilci. Enota razpolaga z gasilskim domom, v sklopu katerega je tudi dežurna soba. V njej sta nameščena nadzorna centra za spremljanje požarnih alarmov iz požarno javljalnih naprav in spremljanje varnostnega sistema za področje tehnološkega postopka, kjer se uporabljata nevarni snovi ciklopentan in izobutan. Preventiva je glavna naloga gasilcev v enoti, tako da le-ti opravljajo naslednje naloge: izvajajo redne požarno preventivne obhode po tovarni, zagotavljajo požarno stražo pri vzdrževalnih delih, kjer se uporablja odprti ogenj, servisirajo gasilnike in hidrantno omrežje, poučujejo novince s področja požarne varnosti, aktivno sodelujejo pri načrtovanju novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij in pri uvajanju novih tehnoloških postopkov, predvsem v smislu načrtovanja požarnopreventivnih in operativnih ukrepov, zaposleni gasilci so tudi člani Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, kjer imajo v upravnem odboru svojega predstavnika (so člani različnih prostovoljnih gasilskih društev, kjer opravljajo vodilne funkcije). Organizacijska umestitev PGEG PGEG organizacijsko spada v skupno službo Varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu poklicna gasilska enota. V skupni službi je zaposlenih 42 delavcev. Vse službe sodelujejo med seboj in opravljajo dela za potrebe podjetja Gorenje. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Zavedati se moramo, da ima prisotnost poklicnih gasilcev v Skupini Gorenje zelo pomembno vlogo. Gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva, je psihofizično in zdravstveno sposobna ter strokovno usposobljena oseba za opravljanje teh nalog. V skladu s predpisi o varstvu pred požarom so s požarnim redom v podjetju Gorenje v Velenju določene naloge PGEG. Zaradi manjšega obsega proizvodnje v drugih proizvodnih obratih Gorenja po Sloveniji ni organiziranih gasilskih enot. Predpostavljamo, da bodo izboljšave v diplomskem delu pripomogle k bolj primernim rešitvam za izboljšanje požarne varnosti ter okrepile sodelovanje med poklicnimi in okoliškimi prostovoljnimi gasilskimi enotami. Slednje bi tako bolje spoznale proizvodne objekte Gorenja ter znale bolje rokovati in ukrepati v primeru požara in razlitja nevarnih snovi, ki se nahajajo v objektih. Omejitve pri izvedbi predloga izboljšav lahko predstavlja nezainteresiranost vodstva obratov podjetja in gasilskih enot za opisane predloge in njihovo izvedbo. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 8

14 1.4 METODE DELA Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili različne metode dela: opis trenutnega stanja, kritična analiza in predlogi izboljšav. Opravili smo razgovore, sestanke, analize preučevanj in popise trenutnega stanja. Uporabili smo diagrame in tabele za prikaz organizacijske strukture in prikaz procesov. Za lažje razumevanje in boljše predstave so v nalogi vključene tudi slike in dokumenti. Vso potrebno strokovno gradivo smo zbrali s pomočjo različne strokovne literature, svetovanjem zunanjih strokovnjakov, s pomočjo spletnih strani, revij, na osnovi internetnega gradiva podjetja Gorenje in razpoložljive dokumentacije v PGEG. Uporabili smo programska orodja MS Windows, Adobe Acrobat, AutoCAD. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 9

15 2. TEORETIČNE OSNOVE GASILSTVA 2.1 GASILSTVO NA SLOVENSKEM Od prvotnega skupnega cilja, da gasilci zaščitijo svoje premoženje in premoženje bližnjih, se je gasilstvo z leti razvijalo v nepogrešljivo organizacijo po vaseh in mestih. Gasilstvo je od nekdaj pomenilo razvijanje solidarnosti, družbeno oporo, človekoljubno, pa tudi kulturno dejavnost. V tej organizaciji so bili združeni ljudje dobrih namenov, predani ciljem za dobro in za pomoč skupnosti. Danes se gasilstvu poleg teh nalog in utrjevanja vrednot nalagajo nove obveznosti. Dejavnost gasilstva sega tudi na preventivno področje in dodatna izobraževanja, kjer je program usposabljanja usmerjen predvsem v razvijanje sistema pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji je preko 1300 prostovoljnih gasilskih društev (PGD), kjer so gasilci organizirani samostojno, imajo samostojno vodenje in tudi poveljevanje. Prav prostovoljstvo je tista temeljna vrednota, ki dokazuje nesebičnost in pripravljenost pomagati drugim brez povračila. Tej vrednoti je predanih preko članov. Država, ki ima skoraj 7% ljudi organiziranih v taki organizaciji, je lahko ponosna nase in na številne člane, ki se združujejo z namenom pomagati pomoči potrebnim. Poklicni gasilci v Sloveniji pa sestavljajo 14 teritorialnih gasilskih enot in 24 industrijskih poklicnih enot, kar skupaj predstavlja 800 poklicnih gasilcev. Gasilska organizacija Slovenije je najbolj množična civilno družbena organizacija z odličnim vodenjem in razvejano organizacijsko sestavo. V njej je več kot četrtina mladih (in ravno toliko žensk), kar je za prihodnost gasilstva v Sloveniji zelo spodbudno. (vir: ORGANIZIRANOST GASILSTVA V SLOVENIJI V Sloveniji je zaščita in reševanje eden od podsistemov sistema nacionalne varnosti, civilna obramba pa je del obrambnega podsistema. To pomeni, da sta zaščita in reševanje izločena iz civilne obrambe in obravnavana kot samostojen podsistem sistema nacionalne varnosti. Pravno sistemska ureditev področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji temelji na resoluciji o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, ki opredeljuje naslednje vrste ogroženosti: vojaško ogrožanje nacionalne varnosti Republike Slovenije, ogrožanje notranje varnosti Republike Slovenije, ogroženost življenjskega okolja. Država ima za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje ogroženosti vseh vrst oblikovane tri pomembne samostojne dele zagotavljanja nacionalne varnosti: obrambni sistem, varnostni sistem, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 10

16 Nacionalna varnost Obrambni sistem Sistem zaščite in reševanja Varnostni sistem Slika 3: Oris sistema nacionalne varnosti v Sloveniji Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se na osnovi resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije lahko organizira kot enoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Namenjen je zaščiti in reševanju ljudi, materiala in drugih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednem stanju. Vsa delovanja sistema so humanitarne in nevojaške narave. Delovanje sistema zaščite in reševanja temelji na varnosti, zaupanju, človekoljubnosti, pomoči ter na vključevanju množice razvejanih socialnih mrež, ki v kriznih razmerah omogočajo neposredne in učinkovitejše odnose z javnostjo, hkrati pa zahtevajo odgovorno, uravnoteženo in strokovno korektno poročanje. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je enoten in celovit z natančno porazdeljenimi pristojnostmi med državo in lokalnimi skupnostmi. Pri tem so v državni pristojnosti predvsem: zakonodaja, načrtovanje razvojnega in raziskovalnega dela, organiziranje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, organiziranje sistema zvez, organiziranje in pripravljanje državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč, priprava programov izobraževanja in usposabljanja, pomoč lokalnim skupnostim ob nesrečah. V pristojnosti lokalnih skupnosti pa so: spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje ob nevarnostih, organiziranje in pripravljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, organiziranje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev. Celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v operativnem delu, ki ga sestavljajo sile za zaščito, reševanje in pomoč. Organiziran je hierarhično na ravni lokalne skupnosti, regije in države. Na vseh teh ravneh (regijska raven spada pod državo) so sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljene iz: prostovoljnih služb, poklicnih služb, dolžnostnih služb. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 11

17 Sile za zaščito, reševanje in pomoč v lokalni skupnosti (občini) Prostovoljne službe Poklicne službe Dolžnostne službe - prostovoljni gasilci - rdeči križ - potapljači - kinologi - taborniki, skavti - radioamaterji - poklicni gasilci - javna zdravstvena služba - služba socialnega varstva - javna veterinarska služba - gospodarske javne službe - pogodbene organizacije - civilna zaščita Slika 4: Sile za zaščito, reševanje in pomoč v lokalni skupnosti (občin) Gasilstvo je namenjeno preprečevanju in gašenju požarov ter reševanju ob drugih nesrečah. Gasilska služba je številčno najmočnejša javna reševalna služba. Skupaj z gorsko, jamarsko, podvodno reševalno službo, drugimi reševalnimi službami ter Civilno zaščito se povezuje v enoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Povezovanje in vključevanje gasilstva v enoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gasilstvo je po zakonu obvezna lokalna javna služba, katere nemoteno delovanje zagotavljajo posamezne lokalne skupnosti in država. Lokalne skupnosti na podlagi načrtov varstva pred požari zagotavljajo organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva, država pa zagotavlja predvsem skladen razvoj gasilstva v državi, izobraževanje gasilskih kadrov, sofinanciranje nalog zaščite in reševanja. Zagotavlja tudi delovanje enotnega sistema zvez ter sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Težišče delovanja gasilske službe je v lokalnih skupnostih. Gasilsko službo opravljajo prostovoljne in poklicne gasilske enote, ki se organizirajo v skladu z merili, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije z uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Gasilske enote se po omenjeni uredbi razvrščajo v sedem kategorij. Ob večjih požarih in nesrečah pa se vključujejo v skupne akcije zaščite in reševanja. Naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu, na tekočih ter stoječih vodah in druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena, opravlja 42 gasilskih enot (Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč), ki se sofinancirajo s sredstvi iz državnega proračuna po merilih, ki jih določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V Sloveniji se prostovoljna gasilska društva povezujejo v gasilske zveze (občinske in regijske). Te so združene v okviru Gasilske zveze Slovenije, ki predstavlja najvišjo obliko povezovanja prostovoljnih organizacij v državi. V prostovoljni gasilski Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 12

18 organizaciji deluje članov, od tega približno operativnih članov, ki hodijo na intervencije. Poklicne gasilske enote so kot javne zavode ustanovile posamezne občine in lokalne skupnosti. Posamezna podjetja pa so ustanovila poklicne industrijske enote. Poklicni gasilci so združeni v Združenju slovenskih poklicnih gasilcev. ORGANIZIRANOST POKLICNEGA GASILSTAV V SLOVENIJI Organiziranost poklicnega gasilstva v Sloveniji temelji na Zakonu o gasilstvu, ki opredeljuje: poklicne gasilske enote, prostovoljne gasilske enote, gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih ustanovah (prostovoljne in poklicne). Poklicne gasilske enote so organizirane v skladu s predpisi kot teritorialne in industrijske poklicne enote. 1. Teritorialne poklicne enote so: samostojne poklicne enote (javni zavod, režijski obrat), poklicno jedro prostovoljnih gasilskih enot. 2. Industrijske poklicne enote so: poklicna industrijska enota (notranja organizacijska shema), poklicno jedro prostovoljne industrijske enote. Poklicne gasilske enote Teritorialne poklicne enote Industrijske poklicne enote Samostojne poklicne enote (javni zavod, režijski obrat) Poklicne industrijske enote (notranja organizacijska shema) Poklicno jedro prostovoljnih gasilskih enot Poklicno jedro prostovoljne industrijske enote Slika 5: Organiziranost poklicnih enot v Sloveniji Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 13

19 Poklicne gasilske enote, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja širšega pomena, so: Poklicna gasilska enota Celje, Center požarne varnosti Domžale, Javni zavod Gasilska brigada Koper, Gasilsko reševalna služba Kranj, Gasilska brigada Ljubljana, Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost Gasilska enota Nova Gorica, Gasilsko reševalni center Ajdovščina, Gasilsko reševalni center Novo mesto, Gasilski zavod Ravne na Koroškem, Gasilski zavod Trbovlje, Poklicna gasilska enota Krško, Gasilsko reševalna služba Jesenice, Javni zavod za zaščito in požarno reševanje Maribor, Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. (vir: Poklicne gasilske enote opravljajo preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom, zaščito in reševanjem ob naravnih in drugih nesrečah. Poklicne industrijske gasilske enote, ki delujejo v nekaterih podjetjih, pa so naslednje: Poklicna gasilska enota Sava (Sava Tires, d.o.o., Kranj), Center požarne varnosti Helios Domžale (Helios poslovne storitve, d.o.o., Domžale), Poklicna gasilska enota Nafta (Nafta Lendava d.o.o., Lendava), Poklicna gasilska enota Gorenje (Gorenje, d.d., Velenje), Poklicna gasilska enota Krka (Krka d.d., Novo mesto), Poklicna gasilska enota Revoz (Revoz d.d., Novo mesto), Tehnično - gasilska služba Aerodrom Ljubljana d.d., Gasilska služba Aerodrom Maribor d.o.o., Gasilsko reševalna služba Aerodrom Portorož d.o.o., Gasilska enota SV Cerklje na Dolenjskem, Poklicna gasilska enota Petrol (Petrol d.d., Ljubljana), Poklicna gasilska enota Cinkarna (Cinkarna d.d., Celje), Poklicna gasilska enota Henkl (Henkl Slovenija d.o.o., Maribor, Poklicna gasilska enota Paloma (Paloma d.d., Sladki vrh), Poklicna gasilska enota Mariborska livarna (Mariborska livarna d.d., Maribor) Poklicna gasilska enota Impol (Impol d.d., Slovenska Bistrica), Poklicna gasilska enota Luka Koper (Luka Koper d.d., Koper), Poklicna gasilska enota Belinka (Belinka Belles d.o.o., Ljubljana), Poklicna gasilska enota Lek (Lek d.d., Ljubljana), Poklicna gasilska enota RTV (JZ RTV Slovenije, Ljubljana), Poklicna gasilska enota Color (Color d.d., Medvode), Poklicna gasilska enota Jelovica (Jelovica d.d., Škofja Loka), Poklicna gasilska enota Plama (Plama d.o.o., Podgrad), Poklicna gasilska enota Cankarjev dom (Cankarjev dom Ljubljana). (vir: Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 14

20 Leta 1995 je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Namen združenja je tudi danes uveljavljanje strokovnih načel za delovanje na področju gasilstva ter združevanje in povezovanje strokovnjakov, ki opravljajo naloge gasilstva. Kolektivne članice združenja so poklicne gasilske enote iz območja celotne Slovenije, članstvo Združenja slovenskih poklicnih gasilcev pa predstavljajo zaposleni. 2.2 MERILA ZA RAZVRŠČANJE INDUSTRIJSKIH GASILSKIH ENOT V gospodarskih družbah mora podjetje zaradi povečane nevarnosti nastanka požara, eksplozije ali druge nevarnosti pri delu ustanoviti gasilsko enoto. Vrsta in obseg gasilske enote sta določena v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Če ni povečane nevarnosti, pa lahko gospodarske družbe za opravljanje požarne straže in izvajanje drugih operativnih nalog gasilstva sklenejo pogodbo z gasilsko enoto, ki opravlja javno gasilsko službo. (glej prilogo št.: 1) 2.3 DELA IN NALOGE POKLICNEGA GASILCA Delo poklicnega gasilca težko primerjamo z drugimi zaposlitvami. Je raznoliko ter nevarno, saj intervencije zahtevajo od gasilca fizične in psihične napore. Zahtevajo tudi sposobnosti hitre prilagoditve različnim okoliščinam (različne oblike zgradb, višina, utesnjenost, težaven dostop do ponesrečenca, ovire idr.). Zato je razumljivo, da se od gasilcev pričakuje raznovrstna tehnična znanja. Za vzdrževanje ustrezne ravni znanja in kondicije pa je nujno potrebno stalno usposabljanje in urjenje. Osnovne naloge poklicnega gasilca so: gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, redno usposabljanje in vaje za dobro opravljanje teh nalog. Gasilci v poklicni enoti se vključujejo tudi v različne dejavnosti svoje enote (vzdrževanje zaščitne in reševalne opreme ter gasilskih vozil). Gasilci med svojim delovnim časom opravljajo tudi razne storitve, ki sodijo v dejavnost poklicne gasilske enote. Mednje se štejejo pregledi in vzdrževanje gasilnikov, meritve hidrantnega omrežja, gasilska straža ob požarno nevarnih delih, usposabljanje za varstvo pred požarom, izdelava požarnih načrtov in podobno. Ob vsem naštetem sta za gasilsko službo značilni in zelo pomembni tudi skupinski duh v enoti ter disciplina, saj so gasilci med posredovanjem v nezgodah zelo odvisni drug od drugega. Njihovo usklajeno in disciplinirano delo omogoča večjo uspešnost in varnost na intervencijah ter tudi ob različnih drugih posredovanjih. 2.4 IZOBRAŽEVANJE POKLICNIH GASILCEV V SLOVENIJI Po sklenitvi delovnega razmerja za določen čas mora kandidat za poklicnega gasilca v enem letu uspešno končati šolanje v gasilski šoli in opraviti strokovni izpit. Gre za šolanje oz. prekvalifikacijo na isti stopnji izobrazbe, kar pomeni, da kandidati s tem ne pridobijo višje stopnje strokovne izobrazbe. Kandidati pridobijo nov poklic ter poglobijo in razširijo specifična znanja, ki jih bodo potrebovali kot poklicni gasilci. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 15

21 Šolanje poteka v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) Republike Slovenije na Igu pri Ljubljani. 2.5 PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE (ICZR) Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani deluje v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Zgrajen je bil leta 1993, v njem pa potekajo vsi programi izobraževanja in usposabljanja iz državne pristojnosti za vse enote in službe za zaščito in reševanje. Na površini sedmih hektarov so učilnice, vadbeni poligoni in bivalni objekti. Učilnice so opremljene s sodobnimi učnimi sredstvi. Usposabljanju in urjenju so namenjeni osrednji objekt s predavalnicami, avditorij, zaklonišče in vadbeni poligon. Na poligonskem delu so urejeni različni vadbeni objekti za praktične vaje, to so: požarna hiša, dimna hiša, visoka ruševina, 15 m visok stolp za reševanje z višin, predor za posredovanje pri nesrečah, kompleks kontejnerjev za urjenje pri različnih vrstah ognja v nadstropjih, pokrit bazen in naravni bajer (namenjena sta usposabljanju za reševanje na vodi in iz nje), poligon za simuliranje prometnih nesreč, poligon za usposabljanje reševalnih psov, ruševine za urjenje odkrivanja preživelih v ruševinah s pomočjo elektronskih sredstev in poligon za odkrivanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Rekreaciji je namenjena telovadnica. Na sodobni stezi za praktično delo z izoliranim dihalnim aparatom, ki jo je mogoče različno oblikovati, so možne simulacije dima, hrupa, različnih ovir idr. Vse poteka pod neposrednim nadzorom inštruktorjev. Poleg steze so naprave za preverjanje telesne zmogljivosti udeležencev usposabljanja. Izobraževalni center ima za praktično usposabljanje in urjenje bodočih gasilcev in tehničnih reševalcev svoja gasilska in druga vozila. Za bodočega poklicnega gasilca so nameni izobraževanja sledeči: osvoji znanja, potrebna za delo v gasilstvu, pridobi osnovna znanja o pravilni uporabi orodij in naprav v gasilstvu, uporablja delovne naprave in orodja v gasilstvu ter ohranja njihovo osnovno funkcionalnost, se usposobi za izvajanje osnovnih opravil v gasilstvu (gašenje požarov, tehnično reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, požarno preventivnih ukrepov ter drugih nalog s področja zaščite in reševanja), spozna ukrepe varstva pri delu in jih izvaja pri delu, pozna organizacijske in tehnične ukrepe požarne varnosti v bivalnem, delovnem in naravnem okolju, pridobi teoretična in praktična znanja iz prve pomoči, oblikuje pravilen odnos do telesne kulture in pridobiva trajnejše navade na tem področju, razvija ustrezne psihomotorične sposobnosti za uspešno opravljanje gasilske službe, zna povezovati pridobljena teoretična znanja s praktičnim delom v gasilstvu. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 16

22 Izobraževanje za poklicnega gasilca traja 6 mesecev. Obsega 5 mesecev usposabljanja v gasilski šoli, ki deluje v okviru Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Republike Slovenije, in 1 mesec praktičnega usposabljanja v Sežani (gašenje gozdnih požarov, rokovanje z motorno žago, gašenje požarov z helikopterjem in ogled poklicne gasilske enote v Trstu v Italiji). V spodnji tabeli so predstavljeni tematski sklopi, ki se obravnavajo v osnovnem izobraževanju za poklicnega gasilca, ter obseg izobraževanja, ki je namenjen posameznim tematskim sklopom. Število ur TEMATSKI SKLOPI teorija vaje skup. št. ur 1. Pisno poslovanje - PIS Spoprijemanje s stresom - STR Splošni pravni predpisi ter predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - ZAK 4. Prva pomoč - PPO Varstvo pri delu - VPD Športni praktikum - ŠPO Osnovne gasilske veščine - OGV Operativni postopki dela - OPD Požarna varnost - POV Gasilska orodja in naprave - GOR Osnovne tehnične mehanike in tehnično reševanje MTR 12. Kemija v gasilstvu, osnove gorenja in gašenja - KEM Osnove elektrotehnike in sistema zvez - ELZ Osnove informatike in računalništva - RAC Praktično usposabljanje - PRA Skupaj Tabela 1: Prikaz predmetov, tematskih sklopov (vir: ICZR,Ig 2008) Po uspešno opravljenem šolanju postane kandidat poklicni gasilec, ki poklicno opravlja naloge gasilstva. Poklicni gasilec mora vsako leto opraviti preizkus znanja psihofizičnih sposobnosti in zdravniški pregled. Glede na zahtevnost dela poklicnega gasilca, njegove spretnosti in sposobnosti so mnogi gasilci v svojem prostem času tudi aktivni alpinisti, jamarji ali potapljači idr. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 17

23 3. OBSTOJEČE STANJE POŽARNE VARNOSTI V OBRATIH GORENJA PGEG ima požarni nadzor po vseh objektih podjetja Gorenje v Velenju. Glavni del sistema za javljanje požara so požarne centrale (Zarja in Iskra). Skrbijo za brezprekinitveno napajanje sistema, za nadzor javljalnikov in njihovega stanja ter za alarmiranje in proženje ustreznih naprav za preprečevanje širjenja požara. Na te požarne centrale je vezan tudi šprinkler, sistem za gašenje z vodo, ki se vključi pri določeni temperaturi v prostoru. Ta sistem je nameščen v nekaterih bolj požarno ogroženih objektih skupaj z javljalniki za zaznavanje dima. V nadzorno sobo je napeljana povezava požarnega javljanja tudi iz proizvodnje v Šoštanju, ki je oddaljena 5 km, in pa iz proizvodnje Keramike v vasi Gorenje, ki je oddaljena 9,5 km. Organiziranost požarne varnosti v drugih proizvodnih obratih Gorenja po Sloveniji je naslednja: Mekom Rogatec ima požarno javljanje, ki je vezano na varnostno službo Gorenja. Ta je v objektu prisotna 24 ur na dan. Pri preventivnih obhodih po obratu so varnostniki pozorni tudi na požarno varnost. Operativno dejavnost opravlja javno lokalno gasilstvo občine Rogatec. Sestavljajo ga tri prostovoljna gasilska društva in gasilsko društvo iz Hrvaške, ki je v bližini objekta. Mekom Bistrica ob Sotli ima po celotnem proizvodnem obratu nameščeno požarno javljanje. V času delovanja proizvodnje ga upravljata receptor in oseba, ki je zadolžena za požarno varnost objekta. V času prostih dni v objektu ni nikogar, zato za varnost po pogodbi skrbi varnostna služba iz Celja, na katero je vezano požarno javljanje. Operativno dejavnost pa opravlja javno lokalno gasilstvo občine Bistrica ob Sotli (pet prostovoljnih gasilskih društev). Gorenje Tiki ima v sklopu varstva pri delu skrbnika, ki je zadolžen za požarno preventivo. V času proizvodnje za požarno varnost skrbita receptor in skrbnik, v času prostih dni pa v obratu ni nikogar. Operativno dejavnost pokriva Gasilska brigada Ljubljana. Ta je v primeru požarnega alarma obveščena preko infraneta. 3.1 SISTEM DELOVANJA POŽARNE VARNOSTI V PODJETJU GORENJE PGEG deluje samo za potrebe požarne varnosti v sklopu podjetja Gorenje. Enota spada v skupno službo Varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu poklicna gasilska enota. PGEG sestavljajo poveljnik in namestnik poveljnika ter štiri izmene poklicnih gasilcev. Gasilsko enoto vodi poveljnik enote, v njegovi odsotnosti pa namestnik poveljnika. V odsotnosti obeh enoto vodi vodja izmene, ki je v službi, v njegovi odsotnosti pa namestnik vodja izmene. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 18

24 VARSTVO OKOLJA TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU POKICNA GASILSKA ENOTA POVELJNIK POKLICNE GASILSKE ENOTE NAMESTNIK POVELJNIKA IZMENA I IZMENA II IZMENA III IZMENA VI VODJA IZMENE 1 VODJA IZMENE 1 VODJA IZMENE 1 VODJA IZMENE 1 NAM. VODJE IZMENE 1 NAM. VODJE IZMENE 1 NAM. VODJE IZMENE 1 NAM. VODJE IZMENE 1 GASILCI 3 GASILCI 3 GASILCI 3 GASILCI 3 Slika 6: Organizacijska shema PGEG DELOVNI ČAS Delo za poklicne gasilce poteka v turnusu (12-24 ur, ur). Poveljnik in njegov namestnik delata v delovnem času, ki velja v podjetju za režijske delavce. Delovni čas obsega redno delo, intervencije, storitve, strokovno in kondicijsko usposabljanje. Med delovnim časom ni dovoljeno zapuščati območja Gorenja, razen, če gre za opravljanje delovnih nalog zunaj območja podjetja. Območje Gorenja je varovano območje. Čas rednega dela se porabi za dela v delavnici, opravljanje storitev, čiščenje delovnih prostorov, vozil, vzdrževanje opreme in opravljanje obhodov v varovanem območju. Delo mora biti organizirano tako, da je v kratkem času vedno možen izvoz na intervencijo. Ob pozivu na intervencijo se vsa dela v enoti prenehajo, razen aktivnosti v zvezi s pripravami na intervencijo. Delovni čas dnevne izmene je od 7. do 19. ure, nočne izmene pa od 19. do 7. ure zjutraj. Menjava dnevne izmene je ob 7. uri, nočne pa ob 19. uri. Delovni čas se ob Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 19

25 izjemnih dogodkih (intervencije) lahko podaljša vsej izmeni ali pa le posameznim gasilcem. Prav tako se morajo na poziv na delo vrniti gasilci, ki niso v službi. Kadar se takšni dogodki vnaprej pričakujejo, lahko poveljnik odredi obvezno prisotnost doma (dežurstvo na domu). RAZPORED DELA Mesečni razpored dela pripravi poveljnik enote, dnevni razpored pa vodja izmene. Zaradi dopustov (ne glede na vrsto in razlog) je lahko odsoten največ en gasilec. Vodja izmene ali njegov namestnik ne moreta biti odsotna istočasno. Dopust na izmeni po predhodnem dogovoru z vodjo izmene odobri poveljnik enote. Z dnevnim razporedom se določi dežurni gasilec v nadzorni sobi, ki je zadolžen za: prijavo v računalniški sistem (ime, priimek in geslo), spremljanje stanja na požarnih centralah v posameznih objektih, vodenje gasilcev po objektih do točke požara, spremljanje sistemov z UPS napajanjem (njihova naloga je zagotavljanje nemotenega delovanja požarnojavljalnih naprav v primeru izpada električne energije), spremljanje protipožarnega sistema šprinkler, ki je povezan do nadzorne sobe preko požarnojavljalnih central, sprejemanje obvestil, ki veljajo kot dovoljenje za izvajanje del zunanjih izvajalcev v območju Gorenja pri vročih delih, sprejemanje in beleženje poškodb zaposlenih, opravljanje dela telefonista v enoti, skrb za vstop v objekte, ki so v nočnem času zaklenjeni. ZAMENJAVA IZMEN Zamenjavo opravita vodji obeh izmen oz. namestniki vodij izmen. Ob zamenjavi morajo biti prisotni vsi gasilci obeh izmen. Obe izmeni izvedeta postroj na hodniku gasilskega doma. Vodja izmene, ki preda izmeno, prebere poročilo o delu svoje izmene. Poda tudi obvestila o pomembnih dogodkih in nalogah, ki jih mora opraviti izmena, ki prevzema delo. Vodja izmene, ki prevzema službo, naredi dnevni razpored dela, preveri prisotnost gasilcev in določi dežurnega gasilca. V kolikor izmena, ki prevzema službo, ni popolna (manj kot trije gasilci), je dolžnost izmenovodje, ki končuje službo, da določi gasilca, ki bo dopolnil število v manjkajoči izmeni. O dogodku se obvesti poveljnika oz. namestnika poklicne gasilske enote. Izmena je prevzeta takrat, ko oba izmenovodja ali namestnika podpišeta poročilo o delu izmene, ki končuje delo. Zamenjava posameznikov v izmeni se lahko opravi izjemoma tudi izven določenih prostorov, če to zahteva delovni proces (npr. gasilska straža, ki se nadaljuje iz izmene v izmeno). Takšno zamenjavo opravi izmenovodja, ki prevzame izmeno. Delavec, ki zamudi zamenjavo izmen, se mora ob prihodu javiti vodji izmene. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 20

26 OPRAVLJANJE STORITEV O opravljanju storitev zunaj območja podjetja določa direktorica za Varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu poklicna gasilska enota, o načinu izvedbe pa poveljnik ali namestnik poklicne gasilske enote. Zunaj območja Gorenje se opravljajo samo dela, ki ne zahtevajo večjega števila delavcev (največ dva dopoldan). Gasilci morajo vedno vzdrževati radijsko zvezo z dežurnim gasilcem. Ob pozivu na intervencijo prekinejo delo in odidejo na intervencijo. Intervencijska skupina (manj kot trije gasilci) v nobenem primeru ne sme biti okrnjena. Gasilci morajo osnovno intervencijsko opremo vedno nositi seboj. V popoldanskem času in dela prostih dneh se dela zunaj območja podjetja Gorenje načeloma ne opravljajo, razen na zahtevo poveljnika ali namestnika poklicne gasilske enote oz., če to zahteva delovni proces. INTERVENCIJA V primeru intervencije dežurni gasilec sprejme obvestilo (prijavo) nezgode in si zabeleži pomembne podatke (vrsta nezgode, kraj nezgode, kdo in kaj sporoča, čas). Po radijski zvezi o dogodku takoj obvesti izmenovodjo ali njegovega namestnika, vse takrat v službi prisotne gasilce, poveljnika in njegovega namestnika. Vodja izmene ali vodja intervencije po svoji presoji določi vozila za izvoz. Pri vožnji na kraj nezgode uporabljajo intervencijska vozila z utripajočimi modrimi lučmi, po potrebi tudi z zvočnimi signali. Ponoči se uporabljajo zvočni signali samo izjemoma. UPORABA ZAŠČITNE OPREME Intervencijska zaščitna oprema je osnovna (osebna) in posebna (skupna). Pod osnovno intervencijsko opremo spada podobleka, škornji, hlače, jopič, podkapa, čelada z zaščitno zavesico in rokavice. Osnovna intervencijska oprema je obvezna pri vseh intervencijah. Samo vodja intervencije lahko po svoji presoji na kraju intervencije dovoli, da gasilci odložijo posamezne dele zaščitne opreme. Posebna intervencijska zaščitna oprema se uporablja pri zelo nevarnih delih na intervencijah, v bližini ognja, pri delu v strupenem okolju ali z vnetljivimi tekočinami in pri delu s plini. PO INTERVENCIJI Po vrnitvi iz intervencije je treba vozila hitro spraviti v uporabno stanje za naslednjo intervencijo. Vodja izmene odredi potrebna dela. Vozila, ki so bila na intervenciji, je potrebno očistiti še pred koncem izmene. Gasilci so dolžni ugotovljene napake na opremi in strojih sporočiti vodji izmene, ta pa poveljniku ali njegovemu namestniku. Kadar je nujno, je potrebno takoj organizirati popravilo. POROČANJE O STANJU IN DOGODKIH Poročanje o stanju in dogodkih nadrejenemu je ustno. V pisni obliki se poroča le, če je to posebej določeno. Gasilec po vsaki opravljeni nalogi redno poroča vodji o izvršitvi naloge, izredno poroča le na zahtevo ali željo vodje. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 21

27 Po vsaki končani izmeni vodja izmene ali njegov namestnik napiše poročilo o delu gasilske enote. V poročilu navede dnevne oz. nočne dogodke, delo, ki ga je opravila izmena in napotke za naslednjo izmeno. Poročilo mora biti napisano na računalnik po predpisanem obrazcu. Podpišejo ga vsi gasilci ter vodja izmene ali njegov namestnik. Vodja izmene, njegov namestnik ter gasilci izdelajo tudi naslednja poročila: poročilo o intervenciji, poročilo o prevozu poškodovanih oseb v dežurno ambulanto, poročilo o nezgodah (poškodbe delavcev), poročilo o pregledu šprinkler sistemov, poročilo o pregledu gasilnih naprav Bonpet, evidenca uporabe gasilnih vozil, evidenca prispelih najav za postavitev požarne straže. PREVENTIVNA DEJAVNOST Osnovna dejavnost PGEG je preventivna dejavnost. V ta namen se na vsaki izmeni opravijo obhodi po objektih. Spremembe, ki jih gasilci opazijo, se vpišejo v poročilo o delu enote. Dnevna izmena mora ob delavnikih v popoldanskem času opraviti najmanj en obhod, v prostih sobotah, nedeljah in praznikih pa najmanj dva obhoda. Enako delo ima tudi nočna izmena. Vrstni red obhodov določi vodja izmene ali njegov namestnik. Požarna straža se postavi na osnovi zahteve izvajalca (npr. izvajalca varjenja ali brušenja). Gasilec, ki izvaja požarno stražo, mora pred začetkom dela izdati pisno potrdilo o opravljanju gasilske straže. V primeru nujne potrebe po požarni straži gasilec nemudoma prekine svoje trenutno delo in izvrši požarno stražo. Po zaključku požarne straže gasilec nadaljuje z delom, ki ga je izvajal pred požarno stražo. Vodja izmene ali njegov namestnik imata pravico zaustaviti delo, če ugotovita, da obstaja nevarnost za nastanek požara. O tem ukrepu obvestita poveljnika oz. njegovega namestnika. V sklopu svoje dejavnosti gasilci opravljajo tudi prevoz poškodovancev v Zdravstveni dom Velenje. Prevoz se opravi na osnovi zahteve medicinske sestre oz. po odobritvi vodje izmene ali njegovega namestnika. V okviru preventivne dejavnosti PGEG izvaja tudi vse dodatne aktivnosti (organizacijske predpise, izobraževanje zaposlenih o požarni varnosti idr.). SUŽBENA OBLEKA Poleg določila v Pravilniku o uniformah poklicnih gasilcev, je v zvezi z uporabo službene obleke potrebno upoštevati še naslednje: gasilci v skladu s pravilnikom sami izberejo dele uniforme, v postroju pri zamenjavi izmen gasilci lahko nosijo različne dele uniforme, obvezno pa vsi nosijo kapo, na uniformi morajo biti oznake, ki so določene v skladu s pravilnikom, Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 22

28 zaščitna delovna obleka (kombinezon, zaščitni plašč) se nosi pri opravljanju del, pri katerih bi se lahko delovna uniforma umazala ali poškodovala, kadar gasilska enota nastopa v javnosti, določi dele uniforme poveljnik ali njegov namestnik. NAČIN ZAPOSLOVANJA IN POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI ZAPOSLENI V POKLICNI GASILSKI ENOTI GORENJE Zaposlovanje v PGEG izvaja kadrovska služba Gorenja. Kandidat za poklicnega gasilca mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje: zaključena srednja tehnična ali strokovna izobrazba, ne sme biti v kazenskem postopku oz. pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper telo in premoženje, opraviti mora predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti po merilih zapisanih v spodnji tabeli: Disciplina Norma 1. Tek na 60 m 10 sek 2. Skok v daljavo z mesta 205 cm 3. Visenje na drogu 40 sek 4. Tek na 2400 m 12 min 5. Počepi z bremenom (40 kg) 25 krat v min 6. Dvig bremena z rokami - ležeče na hrbtu (40 kg) 25 krat v min 7. Zgibi v vesi 6 Tabela 2: Preizkus psihofizičnih sposobnosti za zaposlitev v PGEG po sklenitvi delovnega razmerja mora kandidat v roku 18 mesecev zaključiti izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opraviti predpisan strokovni izpit. Kandidatu za poklicnega gasilca, ki ni uspešno končal gasilske šole in ki tudi po ponovnem preverjanju ni opravil predpisanega strokovnega izpita, se izredno prekine pogodba o zaposlitvi. Zaposleni morajo enkrat letno opraviti predpisani preizkus znanja, psihofizičnih sposobnosti in zdravniški pregled. Zdravniški pregledi se za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev opravi v zdravstveni ustanovi na medicini dela. Za opravljanje preizkusa znanja operativnih gasilcev se preizkus znanja zaposlenih v gasilski enoti izvaja na osnovi programa, ki ga pripravita poveljnik in namestnik poveljnika. S podpisom ga odobri direktorica skupne službe za Varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu poklicna gasilska enota. Za ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti se v gasilski enoti uporabljajo sledeča merila: Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 23

29 Disciplina Norma 1. Tek na 60 m 11,3 sek 2. Skok v daljavo z mesta 203 cm 3. Visenje na drogu 30 sek 4. Tek na 2400 m 13 min 5. Počepi z bremenom (40 kg) 20 krat v min 6. Dvig bremena z rokami - ležeče na hrbtu (40 kg) 20 krat v min 7. Zgibi v vesi 5 Tabela 3: Trenutne zahteve za uspešno opravljen preizkus psihofizičnih sposobnosti za zaposlene gasilce v PGEG Če gasilec pri preizkusu psihofizičnih sposobnosti ni izpolnil zahtevane norme, mora opraviti ponovni preizkus v naslednjih časovnih rokih: Ponovni preizkus Dodeljeni kop 1 V roku 3 mesecev V roku 6 mesecev V roku 9 mesecev 0,900 Tabela 4: Ponovno izvajanje psihofizičnih sposobnosti V kolikor pri ponovnem preizkusu v roku enega leta gasilec ne izpolni zahtevane norme, delodajalec preveri, če ga je mogoče zaposliti pod spremenjenimi okoliščinami. V primeru, da to ni mogoče, se mu prekine pogodba o zaposlitvi iz razloga neizpolnjevanja pogojev za zaposlitev. V PGEG se vsako leto izvajajo priprave na psihofizični preizkus sposobnosti. Izvajajo se v zimskem času (5 mesecev), vključujejo pa igre z žogo, tek in plavanje. Priprave vodi športni trener. Po pripravah se izvede preizkus psihofizičnih sposobnosti. NAVODILO ZA IZVAJANJE POŽARNE STRAŽE Namen in področje uporabe Navodilo predpisuje izvajanje požarne straže v podjetju za tiste delovne prostore, kjer je predvideno izvajanje požarne straže. Način izvajanja požarne straže Pred izvajanjem požarne straže gasilec izpolni obrazec (potrdilo) o opravljanju požarne straže, katerega nato podpiše naročnik. V delovnih prostorih, kjer se uporablja ciklopentan in izobutan, se izvede meritev prisotnosti hlapov. Izmerjeno vrednost se vpiše v potrdilo. Če izmerjena vrednost presega 10% spodnje eksplozijske meje, se potrdilo za delo ne sme izdati. Najprej je potrebno izvesti ukrepe za zmanjšanje koncentracije oz. ugotoviti vzrok povečane prisotnosti koncentracije hlapov. Med obratovanjem se na postrojenjih poliuretana (vrata, ohišja) in izobutana (polnilnica in črpališče) ne smejo izvajati dela, ki povzročajo iskre. V kolikor so Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 24

30 posegi nujni (zastoj proizvodnje), se mora obratovanje postrojenja poliuretana in izobutana zaustaviti, očistiti prostor odpadnih poliuretanskih delcev, izmeriti koncentracijo in na osnovi meritev izdati potrdilo. Meritve koncentracije prisotnih vnetljivih hlapov se izvajajo tudi tam, kjer je možno pričakovati prisotnost takšnih hlapov (plinske postaje, skladišča nevarnih snovi). Gasilec, ki izvaja požarno stražo, mora pred izdajo potrdila pregledati stanje protipožarnih naprav (gasilniki, hidranti, gasilne naprave). Pri izvajanju požarne straže na postrojenju poliuretana in izobutana mora gasilec uporabljati antistatični zaščitni kombinezon. Pred pričetkom izvajanja požarne straže mora gasilec zagotoviti sledeče: - s širšega delovnega področja odstraniti vnetljiv material (premer 10 m), - v izjemnih primerih se težko vnetljiv material pokrije z negorljivimi ponjavami, v nobenem primeru pa se ne sme pokrivati lahko vnetljivih snovi (tekočine in plini), - v dosegu rok mora imeti pripravljen gasilnik ali druga gasilna sredstva, - po potrebi prostor, kjer se opravlja delo z odprtim plamenom, zmoči z vodo. Po končanem delu gasilec v potrdilo vpiše čas zaključitve dela. Originalno potrdilo vroči izvajalcu del, drugi izvod pa odda izmenovodji oz. namestniku. On pa vsa izdana potrdila, skupaj s poročilom o delu izmene, ob predaji izmene preda izmenovodji ali namestniku, ki sprejema izmeno. Za izvajanje tega navodila so odgovorni izmenovodje ali namestniki. V kolikor se ugotovi, da izvajalci del ne upoštevajo ukrepa po postavitvi požarne straže, je potrebno takšno delo prekiniti, zagotoviti požarno stražo in dogodek vpisati v izmensko poročilo (podatki o izvajalcu del). Slika 7: Potrdilo o opravljeni gasilski straži 3.2 NAPRAVE ZA ZGODNJE ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA POŽARNE CENTRALE V objektih Gorenja se uporabljajo protipožarne centrale (Zarja in Iskra) za zgodnje odkrivanje in javljanje požara. Objekte v grobem razdelimo na proizvodni del, anekse in skladišča. Za zgodnje odkrivanje in javljanje požara so vgrajene sodobne adresne požarno javljalne naprave z avtomatskimi in ročnimi javljalniki požara. Z javljalniki požara so pokriti vsi prostori v objektih. Za zgodnje odkrivanje požara v tovrstnih prostorih so najprimernejši adresni optični javljalniki požara, ki zaznavajo požarne veličine že v fazi tlenja. V prostorih, kjer se pri normalnem procesu dela Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 25

31 pojavljajo dimni aerosoli (lakirnica in del proizvodnje) so ponavadi adresni termični javljalniki požara. V določenih prostorih pa so pri tleh ali pod streho nameščeni tudi plinski senzorji (odvisno od lastnosti plina). Slika 8: Naprave za požarno javljanje (vir: ŠPRINKLER SISTEM Šprinkler sistem tvori del številnih aplikacij. Primeren je za zaščito poslovnih in industrijskih zgradb, pa tudi hotelov in bolnišnic. Z dodatkom penila se močno razširi področje uporabe šprinklerjev, saj jih tako lahko uporabimo za zaščito pred skoraj vsemi požarnimi nevarnostmi. Srce šprinklerja tvori razpršilna šoba, ki jo prekriva sprožilni element - steklena ampula, ki avtomatsko reagira na toploto ognja. Šprinkler se sproži v trenutku, ko steklena ampula zaradi povečane temperature poči. Odpre se šoba, skozi katero vodni curek brizgne na okroglo razpršilno ploščo. Razpršene vodne kapljice tako pokrijejo večje področje izvora požara. V podjetju Gorenje je šprinkler sistem nameščen v dveh, na novo zgrajenih regalnih skladiščih ter v tistih objektih, ki so požarno bolj ogroženi. V šprinkler sistem spada objekt, imenovan črpališče, v katerem se nahajata dva dizelska motorja, rezervoar z vodo in rezervoar s penilom. Sistem šprinkler pod konstantnim tlakom 12 barov vzdržuje manjša črpalka. V primeru sprožitve razpršilne šobe zaradi požara se vključita dizelska motorja, ki dovajata veliko količino vode na mesto požara. Sistem šprinkler je izjemno učinkovit zaradi svojega selektivnega delovanja izključno na področju gorenja, saj aktivirani šprinkler preprečuje širjenje začetnega požara. Sistem tako olajšuje delo gasilcem. Pripomore pa tudi k hitremu obveščanju o mestu požara, saj je sistem povezan s požarnimi centralami. To dežurnemu gasilcu omogoča, da v zelo kratkem času zazna vključitev sistema in poškodbe razpršilne šobe ali sabotaže. Slika 9: Šprinkler sistem za gašenje z vodo (vir: Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 26

32 3.3 NAVODILO ZA UKREPANJE POKLICNE GASILSKE ENOTE GORENJE V PRIMERU IZREDNEGA DOGODKA Z NEVARNO SNOVJO PODROČJE UPORABE Navodilo predpisuje ukrepanje PGEG v primeru izrednega dogodka z nevarno snovjo na območju podjetja Gorenje v Velenju. POJMI IN DEFINICIJE Nevarne snovi se shranjujejo v steklenicah, ročkah, sodih, kontejnerjih, cevovodih, jeklenkah, vrečah in rezervoarjih. Steklenica je prenosna posoda s prostornino do 5 litrov. Ročka je prenosna posoda iz jeklene pločevine ali drugega ustreznega materiala s prostornino do 50 litrov. Sod je prenosna zaprta valjasta posoda iz ustreznega materiala s prostornino do 250 litrov. Kontejner je prenosna zaprta posoda iz ustreznega materiala prirejena za prevažanje s prostornino do 1000 litrov. Cevovodi so ustrezne inštalacije po katerih se pretakajo nevarne snovi. Jeklenka je tlačna posoda valjaste oblike iz ustreznega materiala prirejena za polnjenje snovi v tekoči ali plinski fazi. Vreča je vrsta embalaže za transport sipkih materialov. Rezervoar pa je vsaka zaprta posoda zgrajena iz ustreznega materiala, ki je namenjen za skladiščenje določene snovi v nadzemni ali podzemni izvedbi. Kot izredni dogodek se smatra požar, eksplozija, razlitje, razsutje in izpust nevarne snovi na mestu uporabe, med transportom, na prostoru za skladiščenje in v pretakališču. Možni vzroki za pojav izrednega dogodka z nevarno snovjo: nepazljivost in malomarnost na delovnem mestu, kjer se uporablja nevarna snov, poškodovanje cevovodov z transportnimi sredstvi (npr. nalet viličarja), nepazljivost in malomarnost pri vzdrževalnih delih, neupoštevanje predpisov pri pretakanju, razkladanju, nakladanju, prevozu in skladiščenju nevarnih snovi, namerna povzročitev izrednega dogodka z nevarno snovjo. TEHNIČNO VARSTVENI PODATKI ZA CIKLOPENTAN Zunanji videz Brezbarvna tekočina z vonjem po bencinu. Nevarnost požara, eksplozije in drugih nesreč Lahko vnetljiva tekočina, plamenišče -20 C, vžigna temperatura 380 C. Hlapi so zelo lahko vnetljivi. Tekočina je zelo hlapna. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka in se razširijo pri tleh. Pri vžigu lahko ogenj zajame velike površine. Lahko reagira v stiku z oksidirajočimi snovmi. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 27

33 Sredstva za gašenje Za gašenje majhnih požarov se uporabljajo gasilniki na prah ali CO 2, za velike požare pa peno in razpršen curek. Nevarnost za zdravje Hlapi dražijo oči in dihalne poti, vdihavanje visokih koncentracij deluje narkotično. Stik s tekočino draži oči in kožo. Varnostni ukrepi Prezračevanje, odsesavanje iz spodnjih delov prostora, uporaba tal, ki so obstojna pred topili, uporaba gasilnih sredstev, gasilnih pregrinjal in steklenic za izpiranje oči, prosti zasilni izhodi in evakuacijske poti, ozemljitev električnih naprav. V primeru razlitja je potrebno odsesavanje. Pri delu je potrebno uporabljati minimalne količine nevarnih snovi (le toliko, kolikor je potrebno za nemoten potek dela). Nevarne snovi je potrebno hraniti v nepropustno zaprtih posodah. Preprečiti je treba možnost brizganja in pretakanja s prostim padom, prepovedano je zlivanje odpadkov v kanalizacijo, vodo ali prostor. Uporabljati je potrebno ognjevarne antistatične zaščitne obleke, zaščitne rokavice, očala in zaščitno masko. Prva pomoč Ponesrečenca se takoj prenese na sveži zrak. Tesno obleko se mu zrahlja. Pri zastoju srca se mu nudi umetno dihanje in masažo srca. Kontaminirane dele obleke se takoj odstrani, prizadete dele telesa pa izpere z vodo. Pri poškodbah oči se oko z vodo izpira od 10 do15 minut. Takoj se pokliče zdravniško pomoč. (Oblak-Lukač, 1985, ) TEHNIČNO VARSTVENI PODATKI ZA ACETILEN Zunanji videz Brezbarvni plin, ki ima neprijeten vonj zaradi prisotnosti vodikovega sulfida, fosforjevega hidrida in arzenovega hidrida. Primeri uporabe Uporablja se pri avtogenem varjenju in rezanju in kot izhodna snov za nekatere kemične spojine. Nevarnosti požara, eksplozije in druge nevarnosti Zelo vnetljiv, vžigna temperatura je 305 C. Plin tvori z zrakom eksplozivne zmesi. Eksplozijsko območje je od 1,5 do 82 vol. %. Eksplozivno razpada že pri majhnem nadtlaku v vodik in ogljik, razen, če ni raztopljen v acetonu ali pomešan z dušikom. Tvori eksplozijsko nevarne metalne soli. Sredstva za gašenje Za gašenje majhnih požarov uporabljamo aparate na prah in CO 2, za velike požare pa razpršen vodni curek. Nevarnosti za zdravje Čist acetilen ni strupen. V visoki koncentraciji deluje narkotično. Vdihavanje nečistega acetilena povzroča glavobol, slabost in bruhanje. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 28

34 Varnostni ukrepi Prezračevanje, izsesavanje plina iz zgornjih delov prostora, uporaba varnostnih ukrepov pred statično elektriko, uporaba gasilnih pregrinjal, ozemljitev priključenih aparatur in vode, lokalno izsesavanje, redno preverjanje nepredušnosti, zapustitev prostorov pri uhajanju plina in ponovni vstop z izolacijskim dihalnim aparatom, prepovedana uporaba oblek, ki so prepojene z olji, pri varjenju uporaba zaščitnih rokavic, očal in zaščitne maske, v ozkih prostorih uporaba IDA. Prva pomoč Ponesrečenca se prenese na sveži zrak. Tesno obleko se mu zrahlja. Pri zastoju dihanja se mu do prihoda prve pomoči nudi umetno dihanje. Kontaminirane dele obleke se takoj odstrani, prizadete dele telesa pa se mu temeljito izpere z vodo. Pri poškodbah oči je potrebno oko od 10 do 15 minut spirati z vodo. Takoj se pokliče prvo pomoč. (Oblak-Lukač, 1985, ) UKREPANJE V PRIMERU IZREDNEGA DOGODKA Obvestilo o izrednem dogodku je pričakovati: preko telefona (obvestilo posredujejo zaposleni), preko telefona ali osebno (obvestilo posreduje naključno prisotni delavec, obhodni varnostnik), izredni dogodek opazi gasilec na obhodu, preko avtomatskih javljalnih naprav. Razlitje ali razsutje nevarne snovi Ob razlitju ali razsutju nevarne snovi je potrebno: ugotoviti kraj dogodka, zavarovati kraj dogodka in intervencije, zaustaviti iztekanje ali razsipanje nevarne snovi, zavarovati kraj pred iztekanjem v kanalizacijo, uporabiti absorpcijska sredstva, poskrbeti za odpadke (odstranjevanje, skladiščenje in uničevanje), v primeru razlitja iz cevovoda obvestiti dežurnega energetika, ki zapre pretok snovi, v primeru nekontroliranega dogodka alarmirati PGD Velenje, v primeru poškodb oseb obvestiti zdravstveni dom, reševalno službo. Izpust nevarne snovi Ob izpustu nevarne snovi se: ugotovi kraj dogodka, zavaruje kraj dogodka in intervencije, zaustavi izhajanje nevarne snovi (poskušati zapreti jeklenko ali zaporni ventil na cevovodu), poskrbi za prezračevanje, če je izpust v zaprtih prostorih, Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 29

35 pri vstopu v zaprti prostor je potrebno uporabljati zaščitna sredstva za dihala in izvesti detekcijo plina oz. hlapov nevarnih snovi, v primeru spuščanja jeklenke v zaprtem prostoru poskušati prenesti jeklenko na odprt prostor, v primeru izpusta iz cevovoda obvestiti dežurnega energetika zaradi zapore pretoka snovi, v primeru nekontroliranega dogodka alarmirati PGD Velenje, v primeru poškodb oseb obvestiti zdravstveni dom, reševalno službo. Požar ali eksplozija V primeru požara ali eksplozije pa se: ugotovi lokacijo požara, zavaruje kraj dogodka in intervencije, izvede gašenje (o uporabi vrste gasilnega sredstva se odloči na osnovi vrste nevarne snovi), uporabi zaščitna sredstva in sredstva za zaščito dihal (izoliran dihalni aparat), poskrbi za odpadke (odstranjevanje, skladiščenje in uničevanje), v primeru nekontroliranega dogodka alarmira PGD Velenje, v primeru poškodb oseb obvesti zdravstveni dom, reševalno službo. UKREPANJE POKLICNE GASILSKE ENOTE GORENJE V PRIMERU ALARMA 1. IN 2. STOPNJE NA POSTROJENJIH POLIURETANA IN IZOBUTANA V PROGRAMU HZA (hladilno-zamrzovalnih aparatov) Namen in področje uporabe Navodilo predpisuje postopek ukrepanja PGEG v primeru alarma 1. in 2. stopnje na postrojenjih poliuretana in izobutana v programu HZA. Ta del proizvodnje je najbolj nevaren v Gorenju zaradi uporabe ciklopentana. Temu ustrezno so poostreni tudi varnostni ukrepi. Ukrepanje v primeru alarma 1. stopnje na postrojenju poliuretana Preko interfona mora dežurni gasilec: takoj vzpostaviti vezo z vodjem postrojenja in izmenjati informacijo oz. pridobiti potrditev alarma 1. stopnje na postrojenju, o alarmu 1. stopnje obvestiti vse ostale gasilce na pripravljenost za intervencijo, ter odpreti garažna vrata za izvoz gasilskih vozil, z vodjem postrojenja izmenjati informacijo o preklopu odsesavanja na 2. stopnjo, ugotoviti, če koncentracija hlapov ciklopentana pada, istočasno pa tudi pridobiti informacijo, kateri senzor je zaznal prisotnost hlapov, v primeru prekinitve alarma 1. stopnje z vodjem postrojenja izmenjati informacijo o stanju alarmnega sistema, o tem obvestiti ostale gasilce in preklicati alarm 1. stopnje. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 30

36 Ukrepanje v primeru alarma 2. stopnje na postrojenju poliuretana V kolikor ne pride do prekinitve alarma 1. stopnje, se sproži alarm 2. stopnje. Takrat je ukrepanje naslednje: izvede se intervencija z gasilsko avtocisterno in orodnim vozilom, dežurni gasilec preko interfona preveri stanje na področju poliuretana, kjer je alarm 2. stopnje in pridobi informacije: - o izklopu kompletnega postrojenja, - o ukrepanju s strani vzdrževalcev na poliuretanu, - o izvajanju evakuacije zaposlenih, - o lokaciji, ki je sprožil alarm 2. stopnje, o alarmu 2. stopnje dežurni gasilec obvesti medicinsko osebje triažne ambulante Gorenje in zahteva njihovo prisotnost, istočasno pa o alarmu 2. stopnje obvesti reševalno postajo v Velenju za pripravljenost na intervencijo. Vodja gasilske intervencije mora na mestu intervencije še pridobiti informacijo o izklopu postrojenja in delovanju ventilatorja. Preveriti mora, če je izvedena evakuacija po Pravilniku o hišnem redu, izvesti meritve prisotnosti hlapov ciklopentana v delovnem okolju, pripraviti vod za gašenje s peno in sodelovati pri odstranitvi vzroka alarma 2. stopnje. V primeru, da je alarm 2. stopnje prekinjen, mora dežurni gasilec preveriti informacijo o stanju alarmne naprave v obratu. Če je v obratu stanje normalno, se lahko dovoli nadaljevanje obratovanja in prekine pripravljenost v reševalni službi. Ukrepanje v primeru alarma na postrojenju izobutana V primeru alarma na postrojenju za izobutan je postopek sledeč: izvede se intervencija z gasilsko avtocisterno in orodnim vozilom, dežurni gasilec o alarmu obvesti medicinsko osebje triažne ambulante Gorenje in zahteva njihovo prisotnost, istočasno pa o alarmu obvesti reševalno postajo v Velenju za pripravljenost na intervencijo, vodja gasilske intervencije mora na mestu intervencije pridobiti informacijo o izklopu postrojenja in vklopu odsesavanja v 2. stopnjo, o nastalem alarmu obvestiti vzdrževalce, izvesti meritve prisotnosti izobutana v delovnem okolju in sodelovati pri odstranitvi vzroka alarma, v primeru, da je alarm prekinjen, dežurni gasilec preveri informacijo o stanju alarmne naprave za izobutan in če je v obratu stanje normalno, dovoli nadaljevanje obratovanja in prekine pripravljenost v reševalni službi. Ukrepanje v primeru eksplozije V primeru eksplozije se nemudoma: izvede gasilsko intervencijo, obvesti reševalno postajo v Velenju in medicinsko osebje triažne ambulante Gorenje ter zahteva njihovo prisotnost, pristopi k reševanju morebitnih ponesrečencev, izvede intervencijo gašenja (v primeru, ko je to potrebo), Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 31

37 preceniti situacijo in na osnovi te ocene aktivirati gasilske enote. Ukrepanje v primeru alarma 1. in 2. stopnje po 22 uri in v času dela prostih dni V takem primeru se nemudoma izvede intervencija in na mestu alarma ugotovi stanje v objektu. Istočasno se obvesti dežurnega vzdrževalca za objekt, v katerem se je alarm pojavil. Nadaljnje ukrepanje je odvisno od ugotovljene situacije. V primeru resnosti alarma se izvedejo postopki za zmanjšanje koncentracije izobutana v objektu. 3.4 USPOSABLJANJE POKLICNE GASILSKE ENOTE GORENJE V PGEG se narava dela razlikuje od narave dela teritorialne gasilske enote. Manj je rokovanja z gasilskim orodjem in opremo, posledica tega pa je tudi manj praktičnih izkušenj. Prednost tovrstnega dela je več pridobljenega znanja na področju poznavanja in rokovanja z nevarnimi snovmi ter na napravah za zgodnje odkrivanje požara. Trenutno v enoti ni usposabljanja za pridobitev novega znanja in ustreznih postopkov, s katerimi bi gasilci lažje in varneje opravljali svoje delo. Prav tako ni usposabljanja za pridobitev spretnosti pri rokovanju z gasilskim orodjem in opremo. Tudi na državnem nivoju do sedaj še ni bilo izdelanega programa za dodatno izobraževanje in usposabljanje poklicnih gasilcev. To poteka samo na prvi stopnji poti poklicnega gasilca, to je izobraževanje za poklicnega gasilca. Vse nadaljnje aktivnosti usposabljanja so v rokah posameznih enot in njihovega vodstva. 3.5 ORGANIZIRANOST POŽARNE VARNOSTI V OBRATU MEKOM ROGATEC V obratu Mekom Rogatec je zaposlenih približno 260 delavcev. Delo se opravlja v treh izmenah. Dopoldan je prisotnih 150 delavcev, popoldan pa delo opravlja približno 100 delavcev. Ponoči dela le 5 zaposlenih delavcev. V času, ko v obratu Mekom Rogatec proizvodnja ne deluje, je odgovorna oseba za požarno varnost varnostnik, ki je v objektu prisoten 24 ur na dan. Prisotni varnostnik opravlja svoje obhodno delo na celotnem varovanem območju. Poleg nalog, ki jih opravlja kot varnostnik (varovanje objekta), je pozoren in odgovoren tudi za požarno varnost objekta. Več pozornosti nameni odprtemu plamenu (ki je občasno pozabljen na kakšnem varilnem mestu), morebitnim vključenim električnim napravam v omrežju električne energije in upoštevanju prepovedi kajenja na celotnem varovanem območju (razen na treh kadilnih mestih zunaj objekta, kjer je to dovoljeno). V primeru požara se od njega tudi pričakuje, da poskuša morebitni požar brez nevarnosti zase in za okolico pogasiti sam. V kolikor presodi, da temu ne bo kos, je njegova naloga v nekaj sekundah ustrezno alarmirati in pripraviti teren za nemoten prihod gasilskih in vseh drugih reševalnih služb. Poskrbeti mora tudi za izklop električne energije in zaprtje plinskih pip. Za požarno varnost je objekt Mekom Rogatec opremljen z protipožarnim sistemom podjetja Zarja Elektronika požarna centrala NJP 102A. Zaradi majhnosti Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 32

38 varnostnega mesta je sama centrala nameščena na hodniku objekta takoj pri glavnem vhodu. Na varnostnem mestu pa je nameščen tudi sprejemnik alarma SA- 01/P. Ta zabeleži in javi varnostniku stanje na požarni centrali (to je lahko požar, napaka, izklop enote in izklop skupine javljalnikov). Obrat Mekom Rogatec je v celoti pokrit z javljalniki požara. Gre za 95 javljalnikov požara, ki so nameščeni v vseh pisarniških prostorih in na celotnem proizvodnem področju. Ob požaru varnostnik zlahka pravilno locira požar, saj se na centrali izpiše mesto požara. Obrat je dokaj dobro opremljen z različnimi gasilniki na prah in na CO 2. Preglede in vzdrževanje gasilnikov ter hidrantov opravlja poklicna gasilska enota Gorenje iz Velenja. Gre za večje število hidrantov nameščenih po celotni notranjosti objektov, pa tudi na treh zunanjih nadzemnih hidrantih, nameščenih v neposredni okolici objekta (na treh vogalih same tovarne). Na streho objekta vodijo tri kovinske požarne lestve, ki so prirejene za možnost transporta vode iz tal na streho. Ena nosilna cev je opremljena z ustreznimi nastavki za priklop gasilnih cevi. V nadaljevanju bomo opisali ukrepanje varnostnika v primeru požarnega alarma. Po neprekinjenem pisku in goreči rdeči kontrolni lučki na sprejemniku alarma mora varnostnik odhiteti do požarne centrale. Tam dobi natančen podatek o lokaciji požara. Potem odide na to mesto in se prepriča o dejanskem stanju. Požar skuša pogasiti sam. Če oceni, da to nebo možno, po službenem telefonu pokliče na pomoč center za obveščanje 112. Odhiti do varnostnega mesta, kjer je nameščena tudi centrala za vklop območne sirene. Če so v objektu zaposleni, je glavna in prednostna naloga varen umik zaposlenih iz objekta na prosto. V primeru, da gre samo za lažni alarm, resetira napako, izklopi posamezni javljalnik ali skupino javljalnikov ter ga ponovno vklopi tako, da se na prikazovalniku pokaže normalno delovanje. Zaradi povečanja požarne varnosti v programu Mekom obrat Rogatec, je prepovedano brušenje s prenosno brusilko (rezalko), varjenje in rezanje (plamensko, elektro) kjerkoli izven delavnice vzdrževanja. Pri tem mora požarno stražo izvajati za to usposobljena oseba. To so delavci vzdrževalci iz oddelka vzdrževanja, ki so opravili usposabljanje v PGEG. Požarno stražo organizira odgovorni vodja skupine vzdrževanja. V primeru pomanjkanja teh vzdrževalcev pri opravljanju večjih nevarnih del, ki so kritična s stališča požarne varnosti, zagotavljajo požarno stražo tudi gasilci iz PGEG. Neizvajanje požarne straže se smatra za hudo kršitev delovnih dolžnosti. Zato pristojni varnostnik kršitelja takoj odstrani iz delovnega mesta. V obratu Mekom Rogatec so po katastrofalnem požaru Galvane leta 2001 v Velenju organizirali bolj nadzorovan sistem dela. Vsak vstop in gibanje zunanjih izvajalcev ter vozil v varovanem območju je možen samo po predhodni najavi, ki jo podpiše direktor programa ali direktor vzdrževanja. Na njej je vedno označeno, če je pri delu posameznega izvajalca potrebna prisotnost gasilca ali ne. Pred pričetkom nevarnih del, ki so kritična z vidika požarne varnosti in za katere se zahteva opravljanje požarne straže, gasilec varnostniku sporoči o pričetku dela. Varnostnik to zapiše v svoje službeno poročilo. Tudi po končanem delu gasilec varnostniku sporoči, da je požarna straža in delo zaključeno. To potrdi tudi s podpisom na službeno poročilo varnostnika. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 33

39 Zaradi dodatne varnosti je požarna centrala v obratu Mekom Rogatec dvostopenjska. V primeru, da je varnostnik na obhodu in ne sprejme signala za požar 1. stopnje na sprejemniku alarma (s pritiskom na najbližji ročni javljalnik požara si varnostnik lahko podaljša čas, da ugotovi lokacijo alarma in preveri dejansko stanje), se po obratu samodejno vklopijo zelo glasne sirene, ki se slišijo povsod po objektu. Varnostnik jih sliši in ustrezno ukrepa. V obratu Mekom Rogatec sta najbolj požarno ogroženi dve lakirnici, črna in bela oz. praškasta lakirnica. V praškasti lakirnici je dodatno nameščen tudi požarni sistem CO 2. Gre za sistem, kjer je skupaj povezanih šest velikih jeklenk s CO 2. Njihove cevi so speljane po stropu prostora, šobe pa so nameščene na dveh najbolj kritičnih mestih, to je lakirna kabina in sušilnik. Aktiviranje tega dodatnega požarnega sistema je ročno. Naloga varnostnika je, da ga pravočasno aktivira. Vsi varnostniki sistem dobro poznajo in vedo, da imajo le nekaj sekund časa, da varno zapustijo prostor po aktiviranju sistema. V obratu se nahaja tudi nekaj bolj nevarnih snovi, kot so lak iz obeh lakirnic, kemične snovi (kisline in baze, železov sulfat, NaOH), vnetljive tekočine (metanol, etanol) in maziva, pa tudi jeklenke kisika, acetilena in plina (Ar, N 2 ). 3.6 ORGANIZIRANOST POŽARNE VARNOSTI V OBRATU BISTRICA OB SOTLI V obratu Bistrica ob Sotli je zaposlenih 71 delavcev. Delo se v opravlja v dveh izmenah, občasno pa dela manjše število delavcev tudi v tretji izmeni. V proizvodnem obratu ni osebe, ki bi bila prisotna in odgovorna za požarno varnost v objektu 24 ur na dan. Za požarno varnost, nadzor nad dokumentacijo in koordinacijo med PGEG in Mekom Bistrica ob Sotli skrbi oseba, ki dela v času režije. Za požarno varnost je objekt Mekom Bistrica ob Sotli opremljen s protipožarnim sistemom podjetja Iskra Prins, požarna centrala siemens CS Obrat je v celoti pokrit z javljalniki požara. Nameščeni so v vseh pisarniških prostorih in na celotnem proizvodnem področju. Obrat je dobro opremljen tudi z velikim številom gasilnikov na prah in na CO 2. Po celotnem obratu in v okolici objekta je nameščeno hidrantno omrežje. Na streho objekta vodijo požarne stopnice, ki so opremljene s cevjo. Nanjo lahko gasilci pripnejo svoje cevi za transport vode na streho objekta. V primeru požarnega alarma v času proizvodnje v obratu alarmni signal najprej sprejme varnostna služba v Celju. Iz nadzornega centra nato osebi, zadolženi za požarno varnost sporočijo, kateri javljalnik se je sprožil in v katerem delu stavbe se le-ta nahaja. Oseba odhiti na kraj in sporoči, kaj se dejansko na tistem mestu dogaja. V primeru požara mora oceniti, ali ga lahko pogasi sama ali pa je potrebno na pomoč poklicati center za obveščanje. Ob prostih dnevih, praznikih in v nočem času je objekt zaklenjen, saj nihče ne dela. Če se v tem času sproži požarni alarm, nadzorni center varnostne službe v Celju o alarmu obvesti trenutnega obhodnega varnostnika, ki na terenu opravlja preventivne obhode po obratih. Ta varnostnik se odpelje do obrata, kjer je bil sprožen požarni alarm, in preveri dejansko stanje. O tem obvesti nadzorni center, ki po potrebi ukrepa. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 34

40 V času proizvodnje je zaradi povečane požarne varnosti prepovedano varjenje, brušenje ali rezanje kjerkoli izven delavnice brez prisotnosti usposobljene osebe za gašenje. Za organiziranje požarne straže je odgovoren vodja vzdrževanja. Neizvajanje tega navodila se smatra za hudo kršitev delovnih dolžnosti. Za tako neodgovorno dejanje se kršitelja takoj odstrani iz delovnega mesta. Vsak vstop zunanjih izvajalcev del na varovano območje je možen samo po predhodni najavi. Vstop in gibanje zunanjih oseb ter vozil v varovanem območju obrata Mekom Bistrica ob Sotli se v celoti nadzoruje. Na najavi, ki jo podpiše direktor programa ali direktor vzdrževanja, je vedno tudi označeno, če je pri delu posameznega izvajalca potrebna prisotnost gasilca ali ne. V obratu ni zaposlene osebe, ki bi opravljala preventivne obhode. V času, obratovanja proizvodnje so delavci na svojih delovnih mestih, zato se hitreje opazi dim in ogenj ter se temu tudi primerno hitro ukrepa. Večja težava pa nastane, če pride do požara v času, ko proizvodnja ne deluje. V obratu ni nikogar, ki bi poizkusil pogasiti začetni požar in takrat mine veliko dragocenega časa preden se ugotovi, kaj se dejansko v obratu dogaja. Posledica tega je velika časovna zakasnitev prihoda gasilcev ter manjša uspešnost intervencije. 3.7 ORGANIZIRANOST POŽARNE VARNOSTI V OBRATU TIKI LJUBLJANA V obratu Gorenje Tiki je zaposlenih 330 ljudi. Delo se opravlja v dveh izmenah. Kadar se pojavijo dodatna naročila, se delo opravlja tudi v tretji izmeni. Po ugotovitvah je največja storilnost, zbranost in kvaliteta opravljenega dela v prvi izmeni. V obratu za požarno varnost skrbi tako imenovani skrbnik, ki je prisoten v obratu 8 ur na dan. V tem času preverja stanje opreme, naprav in sredstev za varstvo pred požarom, preverja vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite ter izvaja ukrepe za varstvo pred požarom. Pozoren je na upoštevanje požarnovarnostnih predpisov, na upoštevanje prepovedi kajenja znotraj obrata, pregleduje pa tudi ustreznost gasilnikov, hidrantov in naprav za javljanje požara. Proizvodni obrat Gorenje Tiki je opremljen z protipožarnim sistemom Iskra Cerberus, požarna centrala CS Nahaja se v recepciji, z njo pa upravljata skrbnik in receptor. Če se sproži alarm, požarnojavljalni sistem deluje po sistemu dvostopenjskega alarma. Receptor zaradi signalizacije na požarni centrali odčita številko javljalnika, ki se je sprožil, in o tem obvesti skrbnika. Skrbnik poišče lokacijo sproženega javljalnika. V najkrajšem času ugotovi dejansko stanje in o tem poroča receptorju. Istočasno, ko se sproži požarni alarm, požarna centrala preko infraneta vzpostavi povezavo z nadzornim centrom Gasilske brigade Ljubljana in jim pošlje alarmno sporočilo. Od takrat naprej je receptor na telefonski liniji z Gasilsko brigado Ljubljana o morebitnem ukrepanju. Če pa se sproži alarm v času, ko proizvodnja ne obratuje in v obratu ni nikogar, požarna centrala preko infraneta vzpostavi povezavo z Gasilsko brigado Ljubljana. Iz nadzornega centra brigade obvestijo skrbnika, da preveri stanje v tovarni. Skrbnik odide v tovarno na lokacijo, kjer se je sprožil požarni javljalnik, in preveri, kaj se dogaja in zakaj je prišlo do alarma. O dejanskem stanju Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 35

41 ali o potrebi intervencije obvešča Gasilsko brigado Ljubljana. V primeru prihoda gasilcev mora omogočiti nemoten dostop gasilcev in drugih reševalcev do objekta, izklopiti električno energijo ter zapreti dovod plina v objekt. Kadar pa proizvodnja ne obratuje, v obratu nihče ne opravlja preventivnih obhodov. Javljalniki požara so v obratu nameščeni v lakirnici, emajlirnici, skladišču gotovih izdelkov in v skladišču repro materiala. Javljalniki so nameščeni v bolj požarno ogroženih delih proizvodnje in skladiščih. Obrat je dobro opremljen s prenosnimi in prevoznimi gasilniki na CO 2 in prah ter z notranjim in zunanjim hidrantnim omrežjem. Na streho objekta vodi več kovinskih požarnih lestev, ki so prirejene za možnost transporta vode na streho. V obratu Gorenje Tiki za požarno varnost pri vročih delih (varjenje, rezanje, brušenje) skrbijo vzdrževalci sami. Pri izvajanju popravil, vzdrževalnih del ali remontov, morajo delavci vzdrževanja na mestih, kjer bodo izvajali dela z odprtim ognjem, predhodno odstraniti ali pokriti stvari, ki bi lahko zanetile požar. V bližino izvajanja del morajo prinesti tudi gasilnik ali pa napeljati cev iz najbližjega hidranta. V obratu Gorenje Tiki je najbolj požarno ogrožena lakirnica. Za požarno varnost le-te je dodatno nameščena požarna centrala NJP-401A/32 podjetja Zarja Elektronika. V lakirnici so nameščeni senzorji, ki zaznajo iskro. Če se v kabini lakirnice pojavi iskra in jo senzor zazna, se preko požarne centrale sproži avtomatsko gašenje. Za gašenje sta nameščeni dve jeklenki s CO 2, ki imata speljane šobe v notranjost lakirnice. V primeru požara centrala prične oddajati alarmni zvok, tako da zaposleni, ki opravljajo delo v lakirnici, ustrezno ukrepajo. Centrala pošlje signal tudi do glavne centrale, da si tudi pristojni ogledajo kraj dogodka in po potrebi dodatno ukrepajo. V tovarni delajo tudi z nekaterimi bolj nevarnimi snovmi, kot so žveplena kislina, plin acetilen, poliol, izocianat. V proizvodnji, kjer se uporabljata poliol in izocianat, so nameščeni senzorji za zaznavanje koncentracije teh snovi. V primeru nekontroliranega izhajanja in prekoračitve koncentracije se sproži alarm 2. stopnje za evakuacijo ljudi iz prostora. Plini so shranjeni v jeklenkah in v posebej ločenem prostoru, kakor zahtevajo predpisi. 3.8 KRITIČNA ANALIZA PGEG v Velenju veliko pripomore k varnosti zaposlenih. S stalnim nadzorom naprav za zgodnje odkrivanje in javljanje požara varuje premoženje podjetja in skrbi za nemoteno delovanje proizvodnje. Tako je gasilska enota v sodelovanju z upravo podjetja Gorenje z leti dobila zelo pomembno vlogo v podjetju. PGEG deluje samo znotraj podjetja. Tu je pogostost intervencij manjša, prav tako tudi rokovanje z gasilsko opremo. Nova spoznanja in sodobna gasilska oprema pa spreminjajo potek in načine gašenja ter reševanja. Sodobna oprema zahteva drugačen način dela, ki pa ga je potrebno dobro poznati in usvojiti. Pomanjkljivosti v PGEG se kažejo predvsem pri obnavljanju in nadgrajevanju pridobljenega znanja, to pa je pomemben razlog za dodatno usposabljanje poklicnih gasilcev v podjetju Gorenje. Na žalost v drugih proizvodnih obratih Gorenja (Tiki, Mekom) s strani vodstva pa Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 36

42 tudi s strani okoliških gasilskih društev opažamo premalo zanimanja za izvajanje gasilskih vaj gašenja, reševanja in evakuacije. Posledično teritorialni gasilci ne poznajo dovolj dobro niti obratov, v katere vstopajo, niti nevarnih snovi, ki jih uporabljajo v proizvodnji. Težave se pojavljajo tudi v času prostih dni. Požarno preventivne obhode opravljajo službe, ki so precej oddaljene od objektov in niso usposobljene za gašenje požarov. Zato v primeru požarnega alarma prihaja do velikih zakasnitev ugotavljanja dejanskega stanja ter tudi do prepoznega ukrepanja. V obratih, kjer ni stalne prisotnosti gasilcev in preventivnih obhodov, obstaja tudi nepopolna pokritost s senzorji za javljanje požara. S predlogom izboljšav požarne varnosti bomo težave, s katerimi se srečujejo omenjeni obrati, poizkusili odpraviti ter tako izboljšati dejansko stanje (večja varnost vseh zaposlenih, boljše varstvo okolja, boljša poučenost gasilcev in zaposlenih). Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 37

43 4. PREDLOG IZBOLJŠAV POŽARNE VARNOSTI V PODJETJU GORENJE 4.1 IZBOLJŠANJE SISTEMA USPOSABLJANJA PGEG Z razvojem tehnike in industrije je tudi delo poklicnih gasilcev vse bolj zahtevno. Če je bila v preteklosti osnovna dejavnost poklicnih gasilcev gašenje požarov, to za današnje razmere ne moremo trditi. Delež požarnih intervencij se iz leta v leto zmanjšuje (tudi na račun razvoja in uporabe ustreznih sistemov protipožarnega varovanja), povečuje pa se število različnih tehničnih intervencij. Tako se lahko poklicni gasilci pri opravljanju svojega dela znajdejo pred nalogo, za katero niso dovolj dobro pripravljeni in usposobljeni. Delo poklicnega gasilca je tako raznovrstno, da lahko gasilec postane samostojen pri opravljanju svojega dela šele po nekaj letih praktičnih izkušenj. Med tem pa se lahko zgodi tudi, da poklicni gasilec ukrepa napačno, s čimer se v tem času zelo poveča tveganje za poškodbe pri delu, stopnja uspešnosti posredovanja pa se zniža. Tveganje bi se dalo znižati z izboljšanjem sistema usposabljanja zaposlenih poklicnih gasilcev v Gorenju. Razvoju tehnike in napredka v industriji bi morale slediti tudi dejavnosti za izboljšanje varnega bivanja in dela. Prav tako je potrebno, da se z novo tehnologijo seznanijo tudi poklicni gasilci, ki so sestavni del sistema zaščite in reševanja. Časovni zamik med vgraditvijo nove tehnologije v prakso in pridobivanjem znanj o njej bi moral biti čim krajši. Poklicne gasilske enote morajo biti usposobljene in opremljene trenutnim razmeram primerno. Ker je področje delovanja poklicnih gasilcev zelo široko, mora biti tudi usposobljenost za različna posredovanja na čim višjem nivoju. Nekaj osnovnega znanja in usposobljenosti poklicni gasilci pridobijo med izobraževanjem za poklicnega gasilca v ICZR na Igu, katerega izvajajo inštruktorji in predavatelji, ki so za to strokovno usposobljeni. To znanje se brez rednega obnavljanja in utrjevanja, brez spremljanja novih tehnik in postopkov in ob manjšem številu določenih vrst intervencij pozabi. To je vsekakor potrebno preprečiti, saj se tako zmanjša stopnja tveganja za poškodbe pri reševanju, s tem pa tudi število bolniških dni. Za potrebe PGEG bi bilo od različnih vrst usposabljanj (vrvna tehnika, izolirani dihalni aparati, nevarne snovi, gašenje požarov, reševanje na in iz vode, tehnično reševanje, prva pomoč, vodenje, vzdrževanje kondicije) najbolj potrebno obnavljanje znanja na naslednjih področjih: izolirani dihalni aparati (IDA), nevarne snovi, gašenje požarov, prva pomoč. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 38

44 4.1.1 IZOLIRANI DIHALNI APARAT (IDA) Namen in cilji usposabljanja za IDA IDA se uporablja za zaščito dihal v okolju, v katerem je poklicni gasilec ogrožen, npr. premajhna koncentracija kisika v zraku ali prevelika koncentracija strupenih plinov. Take razmere se velikokrat pojavijo pri notranjih požarih, zato je dobra usposobljenost za delo z IDA zelo pomembna. Osnovna navodila za uporabo IDA pridobijo poklicni gasilci na osnovnem izobraževanju in usposabljanju. Tam se poklicnim gasilcem omogoči stalno uporabo IDA, to pa jih izuri za pravilno in varno uporabo IDA. Cilji usposabljanja za IDA so: osvežitev teoretičnega znanja o delovanju IDA, osvežitev teoretičnega znanja o pravilni uporabi IDA, osvežitev dosledne in pravilne uporabe osebne varovalne opreme ob uporabi IDA (uporaba podkape, podobleke, rokavic, ), izvedba tematskih vaj s področja uporabe IDA (v dobrih in slabih razmerah), urjenje reševanja ponesrečenca z IDA, urjenje gibanja z IDA v prostoru (brez in z ovirami, ob dobri in slabi vidljivosti). Oblika, sredstva, pripomočki ter elaborat usposabljanja za IDA Usposabljanje za IDA naj bi se izvajalo kombinirano: - najprej teoretični del (obnovitev znanja), sledi mu obsežnejši, praktični del. Za usposabljanje za IDA naj se uporablja oprema, ki je v poklicni gasilski enoti namenjena za tovrstno posredovanje. S tem se tudi zagotovi stalno preverjanje stanja opreme in uporabo le dobre in zanesljive opreme. Prav tako se poklicni gasilci navadijo dela z opremo in jo dobro spoznajo (njene lastnosti, prednosti in slabosti). Pri uporabi opreme je potrebno paziti le, da se obrabljena in poškodovana oprema takoj zamenja z novo. Za usposabljanje z IDA je potrebno (še posebej za praktični del) izdelati elaborat vaje oz. vaj, ki se bodo praktično izvajale. V njem se predvidijo vsa tveganja, ki lahko nastanejo pri usposabljanju, in predpišejo ukrepi za zmanjšanje tveganja na minimum. Opredeli se tudi odgovorne za izvajanje vaj. Vsebina usposabljanja za IDA Teoretični del: osnove delovanja IDA, pravilna uporaba osebne varovalne opreme ob uporabi IDA. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 39

45 Praktični del: praktične vaje nameščanja IDA v različnih situacijah, praktična uporaba dodatne maske za reševanje ponesrečenca. Nosilci, kraj in čas usposabljanja za IDA Nosilec usposabljanja je lahko poklicni gasilec, ki ima zaključeno izobraževanje za poklic gasilski tehnik. Teoretični del usposabljanja za IDA bi potekal v ICZR, praktični del in vaje iz področja reševanja pa v obratih podjetja Gorenje in na poligonu šole za poklicne gasilce v ICZR. Usposabljanje za IDA bi se lahko izvajalo med izmenskim delom enote, ko so v službi najmanj štirje gasilci NEVARNE SNOVI Namen in cilji usposabljanja za nevarne snovi Poklicni gasilci se pri svojem delu velikokrat srečajo s prometnimi, tehničnimi in ostalimi nesrečami, kjer pride do razlitja in uhajanja različnih nevarnih snovi. Sicer te nesreče niso tako pogoste, vendar zahtevajo ustrezen nivo odziva poklicne enote, ki zagotavlja, da bo intervencija izvedena čimbolj uspešno. Pri posredovanju v nesrečah z nevarnimi snovmi se poklicni gasilci srečujejo z zahtevnimi nalogami, ki zahtevajo dobro izurjene in zaščitene poklicne gasilce, ki so sposobni te naloge uspešno odpraviti. Cilji usposabljanja za nevarne snovi so naslednji: osvežitev teoretičnega znanja o različnih nevarnih snoveh, ki se nahajajo v podjetju, osvežitev in spoznavanje baze podatkov o nevarnih snoveh, osvežitev taktike ukrepanja pri nesrečah z nevarnimi snovmi, osvežitev znanja za nudenje prve pomoči poškodovanim udeležencem nesreče, urjenje pravilne uporabe osebne zaščitne opreme, urjenje pravilne in varne uporabe različne opreme za delo pri nesrečah z nevarnimi snovmi. Oblika, sredstva, pripomočki ter elaborat usposabljanja za nevarne snovi Usposabljanje za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi bi se izvajalo kombinirano: - najprej teoretični del (obnovitev znanja), nato še obsežnejši, praktični del. Pri usposabljanju za nevarne snovi naj se uporablja ustrezna oprema za tovrstno reševanje. Tako se lahko sproti preverja stanje opreme in zagotavlja, da je v uporabi samo dobra in zanesljiva oprema. Pri uporabi opreme je potrebno paziti le, da se obrabljena ali poškodovana oprema takoj zamenja z novo. Za usposabljanje, še posebej za praktični del, je potrebno izdelati elaborat vaje oz. vaj, ki se bodo praktično izvajale. V njem se predvidijo vsa tveganja, ki bi lahko Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 40

46 nastopila pri usposabljanju, in predpišejo ukrepi za zmanjšanje stopnje tveganja na minimum. Določijo se tudi odgovorni za izvajanje vaje. Vsebina usposabljanja za nevarne snovi Teoretični del: nevarne snovi, gasilska taktika, osebna varovalna oprema za varno delo z nevarnimi snovmi, orodje in oprema za delo z nevarnimi snovmi, prva pomoč ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Praktični del: praktične vaje ukrepanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, pravilna uporaba osebne varovalne opreme pri nesrečah z nevarnimi snovmi, pravilna uporaba orodja in opreme za delo z nevarnimi snovmi. Nosilci, kraj in čas usposabljanja za nevarne snovi Nosilec usposabljanja je lahko poklicni gasilec, ki ima zaključeno izobraževanje za poklic gasilski tehnik in najmanj 5. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri (npr. kemijski tehnik). Teoretični del usposabljanja za nevarne snovi bi potekal v učilnici ICZR, praktični del in vaje iz področja reševanja pa v obratih podjetja Gorenje in tudi na poligonu šole za poklicne gasilce v ICZR. Usposabljanje za nevarne snovi bi se lahko izvajalo med izmenskim delom enote, ko so v službi najmanj štirje gasilci GAŠENJE NOTRANJIH POŽAROV Namen in cilji usposabljanja za gašenje notranjih požarov Prvi in osnovni cilj gasilskih služb je gašenje požarov. To danes ne pomeni več le polivanje z vodo, ampak zahteva veliko več. Potrebna so tudi posredovanja v zaprtih prostorih, kjer pa so gasilci izpostavljeni visokim tveganjem za lastno življenje. Cilji usposabljanja za gašenje notranjih požarov: osvežitev teoretičnega znanja o gorenju, osvežitev teoretičnega znanja o gašenju, osvežitev taktike gašenja notranjih požarov. Oblika, sredstva, pripomočki ter elaborat usposabljanja za gašenje notranjih požarov Usposabljanje za gašenje notranjih požarov bi se izvajalo kombinirano: - najprej teoretični del (obnovitev znanja), sledil bi praktični del. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 41

47 Za gašenje notranjih požarov se mora uporabljati oprema za gašenje notranjih požarov. Tako se lahko sproti preverja stanje opreme, zagotavlja pa tudi dobro in zanesljivo opremo. Poklicni gasilci se tako navadijo dela s tovrstno opremo ter tudi bolje spoznajo njene lastnosti, prednosti in slabosti. Obrabljeno in poškodovano opremo morajo gasilci takoj zamenjati z novo. Za praktični del je potrebno izdelati elaborat vaje oz. vaj, ki se bodo izvajale. V njem se predvidijo vsa tveganja, ki lahko nastopijo pri usposabljanju, in predpišejo ukrepi za zmanjšanje stopnje tveganja na minimum. Opredelijo se tudi odgovorni za izvajanje vaj. Vsebina dodatnega usposabljanja za gašenje notranjih požarov Teoretični del: teorija gorenja (osnove gorenja, gorenje različnih goriv, razvoj požara, ), teorija gašenja (osnove gašenja, gašenje z ustreznimi curki, ), osebna varovalna oprema pri gašenju notranjih požarov, orodje za gašenje notranjih požarov (posebni ročniki), prva pomoč pri opeklinah, izpostavitvah visokim temperaturam in zastrupitvam s požarnimi plini. Praktični del: pravilna uporaba osebne varovalne opreme pri gašenju notranjih prostorov, praktične vaje pravilnega vstopanja v goreč zaprt prostor, praktične vaje gibanja v zadimljenem in gorečem prostoru, praktične vaje pravilnega oblikovanja in uporabe vodnega curka. Nosilci, kraj in čas usposabljanja za gašenje notranjih požarov Nosilec usposabljanja je lahko poklicni gasilec ali gasilski tehnik, ki ima zaključeno izobraževanje za inštruktorja na vroči stezi in najmanj 5. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri. Teoretični del usposabljanja iz gašenja notranjih požarov bi potekal v učilnici ICZR, praktični del pa po vseh obratih v podjetju Gorenje ter na poligonu šole za poklicne gasilce v ICZR. Usposabljanje za gašenje notranjih požarov bi se izvajalo med izmenskim delom enote, ko so v službi najmanj štirje gasilci. Menimo, da bi bilo tako v podjetju Gorenje (kot tudi v celotni Republiki Sloveniji) potrebno organizirati in omogočiti celovito in enotno usposabljanje poklicnih gasilcev od vstopa v poklicno gasilsko enoto naprej. S tem bi bil za poklicne gasilce konstantno zagotovljen visok nivo znanja, ki bi ga vzdrževali do konca svoje kariere. 4.2 IZBOLJŠANJE POŽARNE VARNOSTI V OBRATU MEKOM ROGATEC Glede na velikost obrata (dve proizvodni hali in nadstrešnica) menimo, da stalna prisotnost gasilca ni potrebna, razen pri večjih vzdrževalnih delih, kjer gasilci iz Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 42

48 PGEG zagotavljajo požarno stražo. Obhodno delo po obratu opravljajo varnostniki, ki so tam prisotni 24 ur na dan. Čeprav je njihova osnovna naloga varovanje objekta, so poleg tega tudi poučeni glede pomoči v primeru požara. Poskrbijo za proste transportne poti, dostope do hidrantov in gasilnikov. Prav tako tudi poskrbijo, da so izhodna vrata vedno prosta. Da bi bilo v obratu Mekom Rogatec kar najbolje poskrbljeno za požarno varnost, bi lahko v PGEG vsako drugo leto izvajali praktično in teoretično usposabljanje varstva pred požarom. Vaje bi postale stalni način usposabljanja s področja varstva pred požarom. Usposabljanja bi se udeležili delavci vzdrževanja in varnostna služba. V teoretičnem delu bi se vzdrževalcem in varnostnikom predstavile značilnosti nevarnih snovi in rokovanje z njimi, v praktičnem delu pa bi se predstavilo gašenje nevarnih gorljivih snovi, ki se nahajajo v proizvodnem obratu Mekom Rogatec. PGEG ima svojo polnilnico za polnjenje gasilnikov na CO 2 in prah. Tako bi lahko vsak izmed udeležencev tudi preizkusil delovanje in gašenje z različnimi gasilniki in vodo. S takšnim usposabljanjem bi dosegli boljše poznavanje nevarnih snovi in tudi hitrejše in bolj učinkovito rokovanje z gasilnimi sredstvi. V službi vzdrževanja delavci obrata Mekom v času proizvodnje sami opravljajo nalogo požarne varnosti. V podjetju Gorenje v Velenju morajo pred začetkom vročih del delavci vzdrževanja najprej poklicati gasilce. Gasilci pridejo na mesto, kjer se bodo opravljala dela, in preverijo, če je prostor primerno očiščen in zaščiten. Potem izdajo potrdilo za izvajanje del. Menimo, da bi tako potrdilo morali uporabljati tudi vzdrževalci obrata Mekom Rogatec. Pred začetkom del bi vzdrževalec izpolnil potrdilo o požarni straži. Navedel bi svoje ime in priimek, datum in mesto poteka dela v objektu, točno lokacijo dela in čas pričetka del. Na potrdilo bi se tudi podpisal. Po prenehanju del bi zabeležil čas zaključitve ter zaradi možnosti požara počakal v tem območju še 15 minut. Vzdrževalec bi nato o končanem delu obvestil varnostnika, se podpiše na potrdilo ter mu izročil en izvod. Varnostnik bi tako pri svojem obhodu po obratu dodatno preveril, če je na mestu, kjer so prej potekala vroča dela, vse pod kontrolo in bi to tudi zabeležil v svoje dnevno poročilo. Drugi izvod potrdila o požarni straži bi dobil vodja vzdrževanja za dokazovanje ali preverjanje o izvajanju del. Tretji izvod pa bi ostal vzdrževalcu za osebno evidenco. Primer tovrstnega potrdila je prikazan na spodnji sliki: Slika 10: Potrdilo o opravljeni gasilski straži Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 43

49 Delavci vzdrževanja izvajajo požarno stražo za delo v obratu. Menimo, da bi bilo dobro, da bi izvajali požarno stražo tudi za zunanje izvajalce. Nekateri zunanji izvajalci ne posvečajo pozornosti požarni varnosti, zato je zelo nevarno, če delo opravljajo brez nadzora gasilca ali osebe, ki je zadolžena za požarno varnost. Tako bi jim vzdrževalec po prihodu na delovno mesto izdal potrdilo o izvajanju del ter jim razložil in pokazal, na kaj morajo biti pozorni v določenem obratu. Za proizvodni obrat Gorenja bi bilo tudi zelo dobrodošlo, če bi se enkrat letno izvedla napovedana ali nenapovedana gasilska vaja gašenja in evakuacije s teritorialnimi prostovoljnimi gasilskimi enotami. Vaje naj bi postale stalni način izobraževanja s predlaganega področja. S tem bi se pokazala in izboljšala učinkovitost, usposobljenost in izurjenost delovanja gasilskih enot. V nadaljevanju bomo predstavili način izvedbe gasilske vaje za izboljšanje požarne varnosti IZVEDBA GASILSKE VAJE V zadnjih desetih letih je bilo v nekaterih gospodarskih družbah več velikih požarov, pri katerih je intervencija zahtevala visoko stopnjo usklajenosti in koordinacijo dela reševalnih služb. Še posebej to velja za požare, pri katerih so prisotne tudi nevarne snovi. V nekaterih industrijskih kompleksih in objektih obstaja (odvisno od vrste proizvodnje oz. tehnološkega procesa in obsega proizvodnje) zelo velika možnost nastanka velikega požara ali nesreče zaradi nepravilnega rokovanja z nevarno snovjo. To pa lahko prinese resne posledice za naravno okolje in ljudi v okolici, škoda pa nastane tudi na infrastrukturnih in drugih objektih. Tako temeljna zamisel vaje temelji na predpostavki, da naj bi se v prvi vrsti omogočila evakuacija, reševanje ljudi in gašenje požara NAMEN IN CILJI VAJE Temeljni cilj vaje je preverjanje in izpopolnjevanje usklajenosti delovanja različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob velikem požaru in sočasni nesreči z nevarno snovjo v industrijskem objektu Gorenje. Poleg temeljnega cilja so postavljeni tudi posebni cilji, in sicer: izdelati strategijo obvladovanja velikih požarov na industrijskih objektih in kompleksih ter izvesti gašenje tovrstnih požarov z vsemi razpoložljivimi silami in sredstvi, izpolniti načrte za izvedbo zaščitnih ukrepov, preveriti operativno usposobljenost, pripravljenost in skupno delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob gašenju požara na industrijskem objektu, odpraviti posledice nesreč požara, in sicer: - reševanje ponesrečencev iz ogroženih objektov, - gašenje požara večjega obsega v industrijskem okolju, - evakuacija okoliškega prebivalstva, preveriti možnost sodelovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč (zlasti gasilskih enot in enot Civilne zaščite), Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 44

50 preveriti možnost uporabe helikopterjev za prevoz poškodovanih oseb med izvajanjem kombinirane požarne intervencije in intervencije ob nesreči z nevarnimi snovmi, preveriti in izboljšati postopke ukrepanja, obveščanja in alarmiranja ob večji kombinirani nesreči v industriji, in sicer na industrijski, lokalni in državni ravni, preveriti možnost sodelovanja z ustreznimi institucijami pri odstranitvi in uničenju v intervenciji odstranjenih nevarnih snovi, preveriti sistem in način vodenja intervencij pri gašenju, reševanju in ukrepanju ob nesreči z nevarnimi snovmi na vseh ravneh. Posebna pozornost mora biti namenjena: sodelovanju med teritorialnimi gasilskimi enotami ter drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč, ukrepanju vodstva gospodarske družbe in teritorialne gasilske enote ob večji nesreči v industriji, vodenju intervencije z uporabo različnih enot zaščite, reševanje in pomoči, izvajanju zaščitnih ukrepov, uporabi ustrezne tehnike, opreme in sredstev, preprečiti izpust nevarnih snovi v okolje, postopku in načinu odstranitve in uničenja v intervenciji odstranjenih nevarnih snovi ZAMISEL IN PREDPOSTAVKA Vaja je načrtovana kot enodnevna praktična skupna vaja podjetja Gorenje, obrata Mekom Rogatec, državnih in občinskih organov ter sil za zaščito, reševanje in pomoč. Vaja naj bi se izvedla na podlagi predpostavke, da je v proizvodnem delu obrata prišlo do razlitja zelo hlapljivega in vnetljivega utekočinjenega plina acetilena. Začetni požar se zaradi plina hitro razširi na skladišče mehanskih komponent, kjer najprej ogrozi zaposlene v pisarnah nad skladiščem. Požar zajame tudi skladišče z nevarnimi snovmi. Zaradi strupenih plinov in vetra so ogroženi prebivalci okolice obrata. Iz skladišča nevarnih snovi prihaja do iztekanja snovi, kar povzroči veliko nevarnost za onesnaženje kanalizacije in s tem podtalnice ter reke Sotle. Za gasilsko vajo se izdela elaborat, ki ga vse enote za zaščito in reševanje pred tem natančno preučijo SODELUJOČI V VAJI V vaji bi sodelovale gasilske enote, službe CZ, zavodi in društva ter njihove zveze s svojimi enotami, službami in operativnimi sestavi, ki so na podlagi izdelanih načrtov zaščite in reševanja vključeni v reševanje ob tovrstnih nesrečah: Gasilska zveza celjske regije z GZ Šmarje pri Jelšah občina Rogatec (PGD Rogatec, PGD Dobovec pri Rogatcu, PGD Donačka gora, PGD Straža iz Hrvaške), Poveljstvo Gasilske zveze Celje, Poklicna gasilska enota Celje, Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 45

51 podjetje Mekom Rogatec (vodstvo in službe podjetja, enota prve pomoči civilne zaščite), Zdravstveni dom Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Zdravstveni dom Celje (služba nujne medicinske pomoči, reševalna postaja), Policijska uprava Celje (uprava kriminalistične službe, operativno komunikacijski center, policijska postaja Celje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina), Uprava RS za zaščito in reševanje (center za obveščanje RS), Izpostava URSZR Celje (strokovna služba, center za obveščanje, logistični center), Mestna občina Rogatec in Rogaška Slatina (strokovna služba za zaščito in reševanje, poveljnik CZ in štab CZ mestne občine Celje), Mobilni ekološki laboratorij (MEL), Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo (MEMH), Helikopterska enota 15. letalske brigade Slovenske vojske POTEK VAJE Grafični prikaz poteka vaje Slika 11: Načrt gasilske vaje Rogatec Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 46

52 Delavec v delu proizvodnje poleg skladišča nevarnih snovi in skladišča mehanskih komponent z viličarjem prebode jeklenko acetilena, močno vnetljivega plina, ki se razlije po viličarju in zagori. Ker je v tem delu obrata skladiščena velika količina zelo vnetljivih snovi (laki, različne kemične snovi (kisline in baze železov sulfat, NaOH), vnetljive tekočine (metanol, etanol), maziva, jeklenke (kisika, acetilena)) se požar hitro razširi. Pri tem se aktivira javljalnik požara, ki je povezan z požarno centralo, ta pa s sprejemnikom alarma v bližini varnostnega mesta. Varnostnik sprejme požarni alarm in takoj odhiti na mesto, kjer se je sprožil javljalnik. Varnostnik ugotovi, da je požar že tako močno razvit, da ga sam ni sposoben pogasiti. Požar se hitro širi in v nevarnosti so zaposleni v pisarnah nad skladiščem mehanskih komponent. O dogodku takoj obvesti regijski center za obveščanje ter tudi vodstvo podjetja. ReCO na podlagi obvestila izvede 2. stopnjo alarma in aktivira vse gasilske enote na območju občine Rogatec. Odzovejo se PGD Rogatec, PGD Dobovec in PGD Donačka gora. Zaradi neposredne bližine objekta z mejo republike Hrvaške pa se odzove tudi gasilsko društvo Straža iz Hrvaške. ReCO aktivira še enote prve pomoči in enote policije. V tem času vodstvo podjetja aktivira tudi ekologa. PGD Rogatec, ki je najprej na kraju požara, obvesti ReCO o poškodovanih, ti pa obvestijo službo nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Celje. Enota za prvo pomoč je medtem pripravila prostor za sprejem ranjenih. Policijske patrulje so skupno z varnostno službo podjetja v tem času zavarovale dostop na območje. Gasilska enota PGD Rogatec naj bi prispela na kraj dogodka v čim krajšem času. Ko prispejo še druge enote, vodenje intervencije prevzame poveljnik PGD Rogatec. V tem času se požar že razširi na skladišče nevarnih snovi in povzroči njihovo izhajanje. S tem neposredno povzroči tudi življenjsko nevarnost ne-le zaposlenih, ki so ujeti v svojih pisarnah, ampak tudi življenjsko nevarnost okoliških prebivalcev v smeri vetra proti Brezovcu. ReCO na zahtevo vodje intervencije izvede 3. stopnjo alarma ter zaradi možnosti nesreče z nevarno snovjo zahteva dodatno pomoč gasilskih enot, opremljenih in usposobljenih za nevarne snovi. Aktivirajo poklicno gasilsko enoto Celje za nevarne snovi in PGD Rogaška Slatina. Po vzpostavitvi poveljniškega mesta vodje intervencije, vodstvo podjetja zagotovi prisotnost vodje skladišča. Poveljnik CZ občine Rogatec zaradi prisotnosti nevarnih snovi v ozračju preko ReCO zahteva aktiviranje poveljnika CZ za zahodno Štajersko. Ta odredi takojšnje aktiviranje delavcev Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Preko ReCO zahteva tudi aktiviranje regijske enote CZ za RKB izvidovanje (oddelek za radiološko, kemijsko in biološko zaščito). Zaradi širjenja nevarnih snovi v smeri vetra proti Brezovcu poveljnik odredi pripadnike CZ, ki obvestijo prebivalce, da zaprejo okna stanovanj in se ne gibljejo na prostem. Po prihodu vodenje intervencije prevzame vodnik gasilske enote Celje. Vse razpoložljive gasilce in opremo vključi v reševanje ljudi iz gorečih pisarn v 2. nadstropju objekta ter v lokaliziranje požara. Gasilci se z notranjimi napadi prebijajo proti 2. nadstropju, iz zunanje strani pa s pomočjo avtolestve rešujejo ljudi preko oken. Zaradi gašenja nevarnih snovi se ustvarjajo odpadne vode, ki odtekajo v kanalizacijo. S tem se povzroči velika nevarnost za onesnaženje kanalizacije, podtalnice ter reke Sotle. Vodja intervencije o dogodku obvesti štab CZ in preko ReCO zahteva aktiviranje dodatnih gasilskih enot, opremljenih in usposobljenih za ravnanje z nevarnimi snovmi. Poveljnik CZ za zahodno Štajersko zaradi tega Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 47

53 zahteva aktiviranje MEL. Zaradi vetra, ki širi nevarne snovi, pa zahteva še aktiviranje MEMH. Služba nujne medicinske pomoči Celje in enota prve pomoči Rogatec oskrbita večino ranjenih, ki jih pripeljejo gasilci iz objekta. Reševalna vozila nujne primere prepeljejo v bolnišnico Celje. Zaradi specifičnosti poškodb poškodovanega v nesreči z nevarno snovjo, zdravnik preko ReCO zahteva aktiviranje helikopterja za prevoz poškodovanega v UKC v Ljubljano. Gasilci nadaljujejo z gašenjem in odpravljanjem posledic z nevarno snovjo OBVEŠČANJE JAVNOSTI Javnost je potrebno o sami vaji obvestiti preko lokalnih časopisov in televizije. V času izvajanja vaje bi bilo smiselno, da bi ReCO Celje na lokalne radijske postaje posredoval navodilo o ravnanju prebivalcev, skladno z načrtom obveščanja ob sprožitvi sirene z znakom za splošno nevarnost VODENJE VAJE V vaji bi bil preizkušen celoten sistem operativno strokovnega vodenja zaščite, reševanja in pomoči od tovarniške do občinske in regijske ravni. Aktivnosti na sami vaji bi potekale na mestu požara, na mestu nesreče z nevarno snovjo in na mestu oskrbe ranjenih in poškodovanih z nujno medicinsko pomočjo. Na vsakem od teh mest bi posamezna enota imela svoje mesto delovanja in svojo nalogo. Aktivnosti bi potekale tudi na sedežu štabov CZ za zahodno Štajersko, občine Rogatec, podjetja Mekom Rogatec ter v naselju Brezovec. Vajo bi vodil poveljnik CZ za zahodno Štajersko v sodelovanju z vodstvom vaje. Praktične aktivnosti bi skladno s svojimi pristojnostmi organizirali in vodili poveljnik CZ občine Rogatec, regijski poveljnik CZ Celje, poveljnik GZ Celjske regije, poveljnik in vodnik poklicne gasilske enote Celje, policijska postaja Celje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Zdravstveni dom Celje, služba nujne medicinske pomoči in reševalna postaja ter 15. letalska brigada Slovenske vojske NAMEN VAJE Gasilska vaja bi bila odličen pokazatelj medsebojnega sodelovanja in dopolnjevanja znanja med velikim številom različnih enot Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dobili bi časovnico, torej v kolikšnem času so te enote lahko zbrane in pripravljene za interveniranje. Videli bi tudi, kako uspešno bi potekalo vodenje in usklajevanje pristojnih gasilskih poveljnikov pri reševanju. Vaja bi pokazala tudi pomanjkljivosti v sodelovanju in dopolnjevanju, ki bi jih v naslednjih poizkusih lahko odpravili. Poleg tega je namen vaje tudi spoznavanje objekta in učenje reševanja v primeru izlitja nevarnih snovi. Med vajo bi se uporabljal sistem zvez ZA-RE. Frekvenca prometa bi bila verjetno zelo gosta, vendar menimo, da bi z discipliniranimi udeleženci obveščanje o vaji sistem moral delovati. Najpomembnejše v vaji pa je učenje pravilnega in učinkovitega ukrepanja za lastno varnost reševalcev, udeleženih oseb in varovanje okolja. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 48

54 4.3 IZBOLJŠANJE POŽARNE VARNOSTI V OBRATU MEKOM BISTRICA OB SOTLI V obratu Mekom Bistrica ob Sotli je zaposlenih nekaj več kot 70 ljudi, zato menimo, da glede na velikost tega obrata in na število zaposlenih stalna prisotnost gasilca ni potrebna. Zelo pomembno je, da varnostna služba redno opravlja preventivne obhode v času prostih dni in da je na teh obhodih pozorna tudi na požarno varnost. Ker v obratu v času prostih dni ni nikogar, ki bi skrbel za požarno varnost, varnostna služba v primeru požarnega alarma intervenira obhodnega varnostnika, ki je nekje na terenu. Zaradi razdalj, ki jih opravi obhodni varnostnik preden pride na kraj alarma, se podaljša ugotovitev dejanskega stanja ter čas posredovanja. Menimo, da bi bilo zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri požarni varnosti v obratu smiselno med zaposlenimi določiti osebo, ki bi bila dežurna na domu. To bi bile osebe, ki so zaposlene v podjetju, živijo v bližini in so po možnosti člani prostovoljnega gasilskega društva. Čas in ukrepanje v primeru požara bi se precej skrajšal, hitreje bi dobili dejanske podatke o stanju v obratu in tudi okoliška prostovoljna gasilska društva bi preko ReCO hitreje intervenirala. Dežurne osebe na domu bi se tedensko menjavale in za dežurstvo na domu dobile tudi plačilo. K požarni varnosti bi veliko doprinesle tudi gasilske vaje na objektu. Enkrat letno bi se izvedla napovedana ali nenapovedana gasilska vaja, v kateri bi sodelovala okoliška prostovoljna gasilska društva. Vaje naj bi postale stalni način usposabljanja s področja požarne varnosti. Gasilci bi tako bolje spoznali objekt in tudi nevarne snovi, s katerimi delajo v obratu. S takimi vajami bi v primeru požara z nevarno snovjo poskrbeli za večjo varnost in ozaveščenost gasilcev ter zaposlenih. V obratih Gorenja veliko pozornosti namenjajo požarni varnosti predvsem pri delih z odprtim ognjem. V industrijskih obratih zelo pogosto zanetijo požar delavci pri vzdrževalnih delih in zunanji izvajalci, ki niso pozorni na požarno varnost. Delavci vzdrževanja v obratu Mekom Bistrica ob Sotli pri vročih delih sami opravljajo požarno varnost. Da bi bilo za to delo dobro in kvalitetno poskrbljeno, bi zaposleni v vzdrževanju vsako drugo leto v PGEG opravili preizkus znanja iz varstva pred požarom, tako teoretični kot praktični del. Teoretični del bi opravili s pomočjo testa za preizkus znanja iz varstva pred požari. (glej prilogo št.: 2) Praktični del pa bi opravili z gašenjem različnih nevarnih snovi s pomočjo gasilnikov na prah in CO 2 ter z notranjimi hidranti. Na takšen način bi si pridobivali in izpopolnjevali znanje na področju požarne varnosti, ki bi ga v primeru resničnega požara lahko uporabili za lastno varnost, varnost zaposlenih in za varnost proizvodnega objekta. 4.4 IZBOLJŠANJE POŽARNE VARNOSTI V OBRATU GORENJE TIKI LJUBLJANA Proizvodni obrat Gorenje Tiki Ljubljana obsega m 2 površine, v njem pa je zaposlenih 330 ljudi. Za formiranje poklicne gasilske enote je to premajhen objekt in tudi prevelik finančni zalogaj. Poleg tega se v bližini nahaja Gasilska Brigada Ljubljana, ki ima do objekta 5 km. V času prostih dni se objekt zapre. V njem ni nihče prisoten, tudi varnostna služba ne opravlja varovanja. Požarna centrala je Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 49

55 povezana z nadzornim centrom Gasilske brigade Ljubljana, ki v primeru požarnega alarma obvesti gasilce o nevarnosti. Ker v obratu ni povsod nameščen sistem požarnega javljanja po celotnem obratu, menimo, da bi ga bilo potrebno namestiti v čim krajšem času. Z namestitvijo javljalnikov za zaznavanje dima po celotnem objektu, bi se povečala varnost zaposlenih in proizvodnje, zmanjšali pa bi se zavarovalni stroški podjetja. Dokler požarno javljanje ni nameščeno po celotnem proizvodnem obratu, menimo, da bi bilo zelo smiselno, da bi obrat sklenil pogodbo o izvajanju požarno preventivnih obhodov v času prostih dni z Gasilsko brigado Ljubljana ali najbližjim prostovoljnim gasilskim društvom. Za izboljšanje požarne varnosti v objektu Gorenje Tiki bomo v nadaljevanju predstavili vajo evakuacije, ki bi bila izrednega pomena za reševanje življenj zaposlenih v obratu. V tej vaji bi sodelovala Gasilska brigada Ljubljana, na pomoč bi prišla tudi okoliška prostovoljna gasilska društva VAJA EVAKUACIJE IN USPOSABLJANJA Za obrat Gorenje Tiki smo izdelali gasilsko vajo evakuacije v primeru požara, potresa, eksplozije in delne porušitve objekta EVAKUACIJA LJUDI IZ OBJEKTA Usposabljanje ljudi za evakuacijo iz objekta ima velik pomen za učinkovito reševanje ljudi iz objektov, ki jih je zajel požar. Namreč na kraju nesreče je potrebno najprej rešiti ljudi, živali in premoženje. Uporabniki objekta morajo zato dobro poznati evakuacijske poti in zbirna mesta. Po statistiki PGEG je bilo ugotovljeno, da ob evakuaciji ljudje uporabljajo poti, ki jih poznajo. Pogosto ob evakuaciji eden ali več izhodov ostane povsem neuporabljen, pa čeprav so povsem varni in varno vodijo na prosto. Z izvajanjem vaj evakuacije bi uporabniki objekta spoznali tudi druge varne poti, ki vodijo iz objekta. Uporabniki objekta morajo poznati zvok alarma oz. potek alarmiranja. Tako je ob evakuaciji odziv uporabnikov objekta hitrejši in tudi manj stresen. Zaposleni v objektu morajo poznati način odpiranja in zapiranja požarnih vrat, delovanje tehnološkega postopka v času evakuacije, delovanje sistemov aktivne in pasivne požarne zaščite. Ob požaru se ljudje zelo neradi gibljejo skozi področje, kjer se je aktiviral šprinkler sistem in prši voda. Prav zato je tudi seznanjenost z delovanjem sistemov za gašenje zelo pomembno. Zaposleni in drugi uporabniki objekta morajo poznati in razumeti svoje naloge ob evakuaciji, zato bi se uporabnike objekta tudi seznanilo z njihovimi nalogami, ki jih morajo na delovnem mestu v času evakuacije izvršiti (npr. izklop energentov (elektrika, plin) in tehnoloških postopkov). Vsi uporabniki objekta, še posebej pa odgovorne in pooblaščene osebe, morajo podrobneje poznati postopke obveščanja gasilcev in reševalcev ob požaru. Ko se po evakuaciji uporabniki objekta zberejo na zbirnem mestu, je potrebno opraviti evidenco prisotnosti ter zbrati podatke o pogrešanih oz. poškodovanih osebah. Te podatke je treba posredovati gasilcem in reševalcem. Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 50

56 Predlagamo, da bi se pred izvajanjem praktične evakuacije zaposlene v objektu seznanilo tudi z nekaterimi teoretičnimi osnovami, in sicer: z osnovnimi zakonskimi določili, z osnovami o pričakovanem razvoju požara, s pomenom evakuacije, z vplivom na čas evakuacije ter toplotnega toka, ki ga povzroči požar, z navodili za evakuacijo, z izvlečkom požarnega reda in izvlečkom evakuacije. Zaposlenim v podjetju bi se v teoretičnem delu prikazal tudi film o nastanku in razvoju požara. Tako bi si lažje predstavljali, kaj se lahko dejansko zgodi v primeru, ko zagori poslopje, ter tudi lažje predvideli in ravnali v podobni situaciji. Primer razvoja požara kaže spodnja slika: Slika 13: Požarni preskok (vir: Zaposlenim bi se ob posredovanju teoretičnega dela razdelile tudi zgibanke, ki bi vsebovale sledeče informacije: Zakonska določila V Zakonu o varstvu pred požarom zakonska določila določajo, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov (razen eno in dvostanovanjskih stavb) in lastniki ali uporabniki poslovnih in industrijskih objektov določiti požarni red, ki vsebuje: organizacijo varstva pred požarom, ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere (prepoved kajenja, prepoved uporabe odprtega ognja ali orodja, ki se iskri, odstranjevanje vseh gorljivih snovi iz požarno ogroženih prostorov) in druge ukrepe ter način in kontrolo izvajanja teh ukrepov, navodila za ravnanje v primeru požara, način usposabljanja, Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 51

57 Za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, je treba izdelati tudi požarne načrte in načrte evakuacije ob požaru. Lastnik ali uporabnik takega objekta mora en izvod požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je tak objekt. Gasilska enota požarni načrt lahko uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog, lastniki ali uporabniki objektov morajo najmanj enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru. Pomen evakuacije Za evakuacijo je pomembno: čas evakuacije, pomen evakuacijskih poti in izhodov, odgovornosti in naloge zaposlenih, varnost pri evakuaciji, pomen vaj. Vpliv na čas evakuacije Na čas evakuacije vpliva: hitrost umika iz objekta, dolžina evakuacijskih poti mora biti krajša od 45 m, osebe, ki potrebujejo pomoč pri gibanju, morajo biti nameščene čim bližje izhodu. Hitrost Skupina 1,6 m/s Fizično in psihično v dobrem stanju 1 m/s Fizično mobilne osebe 0,85 m/s Omejeno mobilne osebe (otroci in starejše osebe) 0,5 m/s Osebe, ki potrebujejo pomoč pri gibanju Tabela 5: Vpliv na čas evakuacije Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 52

58 Vpliv toplotnega toka, ki ga povzroči požar Tabela 6: Vpliv toplotnega toka, ki ga povzroči požar Slika 14: Vpliv toplotnega toka, ki ga povzroči požar (vir: Kdaj ne gasimo požara? Požara ne gasimo, ko: ne poznamo vrste gorljive snovi, se požar razvija zelo hitro, nimamo ustrezne opreme za gašenje, je prostor močno zadimljen. Kaj je dobro vedeti ob evakuaciji? Ob evakuaciji je dobro : predhodno se seznaniti s potjo umika iz prostora oz. pisarne, kjer je ogenj, predhodno se seznaniti z lokacijo najbližjega ročnega gasilnika, o požaru takoj obvestiti osebo, ki je določena v požarnem načrtu oz. takoj poklicati regijski center za obveščanje (gasilci 112), ob klicu na 112 povedati naslednje podatke: - ime in priimek, - kraj, - kaj se je zgodilo, - ali je v požaru kdo poškodovan, Boštjan Jevšnik: Predlog organiziranosti Poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje, d.d. stran 53