UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
|
|
- Susanna Dickerson
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA STRATEGIJ POZICIONIRANJA IZBRANIH BLAGOVNIH ZNAMK NA TRGU PRALNIH STROJEV VELIKE BRITANIJE Kandidat: Janez Prezelj Študent rednega študija Številka indeksa: Program: Univerzitetni Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: izr. prof. dr. Milan Jurše Maribor, november 2007
2 Predgovor Predloženo diplomsko delo je obširna analiza strategij pozicioniranja izbranih blagovnih znamk na trgu pralnih strojev Velike Britanije. Blagovna znamka je vsesplošno uveljavljen in zelo razširjen trženjski instrument. Vendar pa mora biti znamka pravilno pozicionirana, kar pomeni, da mora njena podoba ustrezati ideologiji in identiteti podjetja, ki ga zastopa oziroma označuje. Na trgu se srečujemo z zelo različno pozicioniranimi blagovnimi znamkami, vsaka je prepoznavna na svoj način in ima svojo prepoznavno osebnost. Vzroke za ta pojav bomo skušali pojasniti v tej diplomski nalogi. Ugotavljali bomo izvore različnih identitet blagovnih znamk, torej kako podjetje kreira in upravlja podobo znamke na trgu. Pri tem si bomo pomagali z trodimenzionalnim modelom, s katerim bomo preučevali interakcijo med podjetjem, produktom in blagovno znamko. Model sestavljajo tri dimenzije pozicioniranja in sicer strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke, tehnološka in produktna strategija pozicioniranja ter cenovna strategija pozicioniranja. V prvem delu bomo predstavili teoretičen okvir blagovne znamke in pozicioniranja. Blagovna znamka ni le kombinacija znakov, ki jih lahko grafično upodobimo. Znamka kupca ne zadovolji le fizično ampak tudi psihološko. Predstavlja neopredmeten kapital podjetju, ki ga moramo upravljati enakovredno opredmetenemu kapitalu. V poglavju pozicioniranja bomo predstavili produkt skozi kupčevo perspektivo in spoznali, da kupci gledajo produkt na drugačen način. Razumevanje tega dejstva, nam utemelji pomembnost poznavanja koncepta pozicioniranja blagovne znamke. Znamka mora imeti položaj, ki je prepozaven, saj je potrebno, da odjemalci natančno prepoznajo in povezujejo določeno znamko z določenim izdelkom ali storitvijo. V drugem delu pa bomo teoretični okvir implicirali na trgu pralnih strojev Velike Britanije. V empiričnem delu bomo najprej spoznali trg bele tehnike in njegove zakonitosti. Sledi predstavitev trga pralnih strojev in posamična analiza izbranih podjetij, ki nastopajo na tem trgu. Pri analizi bomo uporabili omenjeni trodimenzionalni model. V sintezi analiz opazovanih podjetij pa bomo rezultate medsebojno primerjali. Preučevali bomo medsebojne razlike in skupne značilnosti produktov, podjetij in njihovih blagovnih znamk. Tako bomo prišli do zaključka in spoznali ter razumeli blagovne znamke, njihove značilnosti in položaje na trgu. 2
3 Vsebina 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene metode raziskovanja TEORETIČNI DEL: KONCEPTUALNI VIDIK UPRAVLJANJA BLAGOVNE ZNAMKE Blagovna znamka Blagovna znamka kot neopredmeten kapital podjetju Zavedanje blagovne znamke Zaznana kakovost Zvestoba blagovni znamki Dejavniki zvestobe blagovni znamki Asociacije v zvezi z blagovno znamko Portfelj blagovnih znamk Arhitektura blagovnih znamk Pozicioniranje Proces pozicioniranja Strategije pozicioniranja Pozicioniranje blagovne znamke EMPIRIČNI DEL: STRATEGIJE POZICIONIRANJA BLAGOVNIH ZNAMK PRALNIH STROJEV NA TRGU VELIKE BRITANIJE Panoga bele tehnike Trendi v panogi bele tehnike Trg bele tehnike v Veliki Britaniji Predstavitev in lastnosti pralnih strojev ter njihov zgodovinski razvoj Splošno o pomenu pranja Zgodovina pranja in pralnega stroja Lastnosti pralnih strojev Trg pralnih strojev Velike Britanije v letu Analiza strategij pozicioniranja podjetij in njihovih blagovnih znamk Bosch und Siemens Hausgeräte Predstavitev in zgodovina podjetja Blagovna znamka Bosch Cenovna strategija pozicioniranja znamke Bosch Tehnološka in produktna strategija pozicioniranja znamke Strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke Blagovna znamka Siemens Cenovna strategija pozicioniranja znamke Siemens Tehnološka in produktna strategija pozicioniranja znamke Siemens Strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke Siemens
4 3.5.2 LG Electronics Predstavitev in zgodovina podjetja Cenovna strategija pozicioniranja znamke LG Tehnološka in produktna strategija pozicioniranja znamke LG Strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke LG Indesit Company Predstavitev in zgodovina podjetja Blagovna znamka Indesit Cenovna strategija pozicioniranja znamke Indesit Tehnološka in produktna strategija pozicioniranja znamke Indesit Strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke Indesit Blagovna znamka Hotpoint Cenovna strategija pozicioniranja znamke Hotpoint Tehnološka in produktna strategija pozicioniranja znamke Hotpoint Strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke Hotpoint Gorenje Predstavitev in zgodovina podjetja Cenovna strategija pozicioniranja znamke Gorenje Tehnološka in produktna strategija pozicioniranja znamke Gorenje Strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke Gorenje Miele Predstavitev in zgodovina podjetja Cenovna strategija pozicioniranja znamke Miele Tehnološka in produktna strategija pozicioniranja znamke Miele Strategija pozicioniranja podjetja in blagovne znamke Miele Primerjalna analiza obravnavanih podjetij in njihovih blagovnih znamk Cenovne strategije pozicioniranja Primerjalna analiza tehničnih zmogljivosti Primerjalna analiza produktnih zmogljivosti Matrika primerjalnega pozicioniranja znamk po ceni in kakovosti Produktna usmerjenost Analiza vrednot blagovnih znamk SKLEPNE UGOTOVITVE POVZETEK ABSTRACT SEZNAM LITERATURE SEZNAM VIROV SEZNAM TABEL SEZNAM SLIK PRILOGE
5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi bomo preučevali različne strategije pozicioniranja blagovnih znamk na primeru trga bele tehnike Velike Britanije. Britanski trg bele tehnike je izredno kompetitiven in zasičen trg. Na trgu so prisotna vsa svetovna podjetja, ki pa imajo zelo različne načine komuniciranja s trgom. Vodilni trženjski inštrument pa je vsem skupen. Koncept blagovne znamke je za podjetja na omenjenem trgu ključnega pomena. Pri upravljanju le-tega pa uporabljajo različne strategije pozicioniranja. Blagovno znamko se namreč ne more graditi samo z izdelki, ampak z različnimi trženjskimi aktivnostmi, ki dajejo izdelku njegov pomen in identiteto. Rezultat tega je unikatna osebnost vsake znamke, ki vsaka na svoj poseben način odraža identiteto in filozofijo podjetja. Vzpostavljene vrednote, ki jih odraža znamka, pa je potrebno vzdrževati, kajti ravno konsistentnost daje blagovni znamki njen pomen, vsebino in karakter, ki jo uporabniki zaznajo šele skozi daljše časovno obdobje (Kapferer 1992, 31-32). Pomembnost trženja je dandanes presegla pomen same proizvodnje. Podjetja zaradi velike konkurence in primerljivih tehnologij ne črpajo dodane vrednosti iz proizvoda samega, ampak to dosegajo z apeliranjem na potrošnikovo psihološko komponento. Blagovna znamka in pozicioniranje sta neotipljiva generatorja konkurenčne prednosti. Na trgu bele tehnike je omenjen trend zelo prisoten, saj je konkurenca zelo številna in kompetitivna, prav tako pa je povpraševanje zelo omejeno, zaradi visoke stopnje opremljenosti z gospodinjskimi aparati. Podjetja se tako poslužujejo novodobnih trženjskih inštrumentov in umetno ustvarjajo povpraševanje. Vsako podjetje je vzpostavilo različno strategijo pozicioniranja in ustvarilo različno identiteto blagovne znamke, kar bomo skušali predstaviti v diplomskem delu. Obravnavano tematiko bomo v teoretičnem delu prav tako skušali celovito predstaviti. Predstavitev teoretičnega okvirja blagovne znamke in pozicioniranja nam bo pri nadaljnji analizi namreč, služila kot podlaga za lažje razumevanje izbrane problematike. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Podjetja prodajajo na trgu aparate pod različnimi blagovnimi znamkami, ki so različno prepoznavne. Preučevali bomo zakaj imajo blagovne znamke različne identitete, raziskali njihov izvor in predstavili, kako podjetje aktivno upravlja in kreira podobo znamke na trgu. Seveda so znamke različno uspešne, kar pa pomeni, da je kompatibilnost znamke in njenih aparatov s kupčevimi potrebami različna. Namen diplomske naloge bo torej osvetliti omenjene dejavnike, ki vplivajo na obravnavano tematiko. Dejavnike bomo obravnavali v prvem delu skozi posamične analize podjetij, njihovih blagovnih znamk in njihovih aparatov. V drugem delu pa bomo rezultate individualnih analiz primerjali na skupnem modelu. 5
6 Cilj diplomskega dela bo torej preučiti pozicije podjetij in njihovih blagovnih znamk. Rezultati analize pa nam bodo pokazali izvore vrednot in identitet opazovanih znamk, izvor konkurenčnih prednosti znamk, položaje le-teh na trgu in njihovo uspešnost. V diplomskem delu bomo tako preverjali trditev, da je rezultat določene pozicije podjetja in znamke na trgu, rezultat tridimenzionalne interakcije treh ravni, in sicer: ravni produkta, podjetja in blagovne znamke. Na ravni podjetja bomo predstavili podjetje in njihove blagovne znamke ter spoznali zgodovino podjetja. Na ravni produkta bomo preučevali produktni asortiman podjetja. Preučevali bomo uspešnost podjetja na trgu in predstavili oziroma proučevali pet najbolj prodanih aparatov podjetja. Analizirali bomo tehničnoproduktne atribute teh pralnih aparatov, ter tako podrobno spoznali produkte, ki jih ponujajo podjetja in spoznali v katerem tehničnem in cenovnem segmentu se želi podjetje profilirati. Na ravni blagovne znamke pa bomo predstavili in spoznali strategijo pozicioniranja blagovne znamke podjetja. Ugotavljali bomo, kako podjetje upravlja z blagovno znamko, kako upravlja z inštrumenti, ki sooblikujejo identiteto blagovne znamke in kako skrbi za pravilno in celostno strategijo pozicioniranja te znamke. Rezultate individualne analize bomo, kot že omenjeno, skupno primerjali v drugem delu empiričnega dela. V prvem poglavju bomo primerjali cenovne strategije pozicioniranja znamk. Preučevali bomo v katerih cenovnih segmentih so prisotne opazovane znamke in spoznali, da obstajajo zelo različne cenovne strategije pozicioniranja. Sledi primerjava tehničnih in produktnih atributov, kjer bomo primerjali omenjene karakteristike aparatov. Tako bomo spoznali, da so tehnični in produktni atributi pomembni sooblikovalci identitete blagovne znamke, saj na primer določene prednosti nekaterih aparatov pred drugimi, najbolj kreirajo končno podobo znamke na trgu. Preučevanje tehničnih in produktnih strategij pozicioniranja nam pojasnjuje upravičenost različnih cenovnih strategij znamk. V naslednjem poglavju bomo, upoštevajoč cene izdelkov ter njihovih tehničnih in produktnih karakteristik, sestavili matriko pozicioniranja blagovnih znamk glede na kakovost in ceno. Na poti spoznavanja identitete blagovnih znamk pa bomo v poglavju Produktne usmerjenosti spoznali različne usmerjenosti znamk. Ti opazovani atributi imajo namreč velik vpliv na končno precepcijo znamke. V zadnjem poglavju pa bomo analizirali identitete izbranih blagovnih znamk. Vrednote, ki jih zastopa posamezna znamka in, ki jo razlikujejo od preostalih znamk, so namreč gradniki asociacij in precepcij o določeni blagovni znamki, izvor zaznane kakovosti in zvestobe blagovni znamki. Tako bomo torej spoznali, od kod blagovne znamke črpajo svojo vrednost. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Opredeliti moramo predpostavko, ki je pomembna za nadaljnjo analizo in razumevanje. Predpostavljamo namreč, da je pet najbolje prodajanih aparatov, dovolj relevantno število za nadaljnjo analizo, saj imajo podjetja, kot prvič, zelo majhen produktni asortiman, in kot drugič, pri večini predstavlja obseg prodaje petih strojev večino celotne realizirane prodaje. Potrebno je tudi upoštevati, da je rezultate analize možno implicirati samo na obravnavani trg, torej trg pralnih strojev. Podobno problematiko na ostalih trgih bele tehnike, zaradi specifičnosti trga pralnih strojev, ni možno obravnavati skupaj. 6
7 Pomembno se je osredotočiti na sam predmet proučevanja, torej vpliv blagovne znamke in pozicioniranja le-te. Ker je koncept blagovne znamke v bistvu psihološka strategija, se pri proučevanju pojma srečujemo s problemom konceptualizacije, kar pomeni, da je zaradi neopredmetenosti težko točno definirati omenjen pojem. S pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih študij vsebine, prebiranje literature, tako pisne literature, kot npr, knjig, časopisnih člankov, elektronskih medijev internet, kakor tudi ustnih in avdio vizualnih virov (televizija), smo zajeli pojem blagovne znamke v najširšem in najosnovnejšem pomenu, ki je splošno sprejemljiv in razumljiv. Kredibilnost v pojem prav tako zmanjšuje jezikovna ovira, ki lahko povzroči vsebinska razhajanja. Pojem je najbolj razširjen in uporabljen v angleškem jeziku, ima zelo širok spekter specializiranega besedoslovja, ki ga težko prevedemo, ki poleg tega zajema že najnovejše izsledke spoznanj na raziskovanem področju, ki so nam lahko vsebinsko in besedoslovno novi oziroma nerazumni. Prav tako se pojem zelo ozko in specializirano uporablja v germanskih jezikih, pri katerih bi izpostavili nemškega, ki se od vseh opazovanih še najbolj osredotoča na tehnološko in pravno komponento pojma. Pri prevajanju moramo torej upoštevati morebitno mehčanje vsebinskega pomena besed, zaradi kontekstualne koherentnosti besedila, ki v bistvu teži k čim lažjem razumevanju problema in čim lažjem branju teksta. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Uporabljali bomo delno metodo kompilacije (povzemali bomo spoznanja, stališča, rezultate in sklepe različnih avtorjev), delno pa metodo deskripcije (opisovanje stališč in spoznanj drugih avtorjev, povezanih z našim problemom) in z elementi zgodovinske metode (zgodovina blagovne znamke). Delo je trženjska raziskava v empiričnem delu, saj prikazuje stanje, obnašanje in delovanje na državnem trgu, v teoretičnem delu pa je pristop mikroekonomski, kjer opisujemo strategije znamk z vidika različnih podjetij, predstavljamo številne izsledke, ki so bili narejeni iz raziskav individualnih podjetij oziroma proučuje obnašanje in delovanje temeljnih ekonomskih subjektov. Raziskava bo statičnega in dinamičnega značaja, saj bomo preučevali trenutno stanje in trende ter posledice na raziskovanem področju. Pri delu izhajamo iz relevantne literature s področja marketinga, managementa, marketing managementa, prodaje. Viri literature pa so znanstvene knjige, poslovne revije, intervjuji, časopisni članki, statistični viri, leksikoni in enciklopedije ter internet, delno pa tudi interna dokumentacija podjetja Gorenje. Kot smo že omenili, velja poudariti, da obstaja omejeno število virov, ki proučujejo preučevan koncept, zato bomo v večini izhajali predvsem iz tujih virov, predvsem nemško in angleško govorečega področja. Pri delu poskušamo biti čim bolj sodobni, saj je pojem blagovna znamka sodoben gospodarski fenomen, kar nakazuje tudi dejstvo, da bomo v večini primerov uporabljali vire novejšega datuma. 7
8 2 TEORETIČNI DEL: KONCEPTUALNI VIDIK UPRAVLJANJA BLAGOVNE ZNAMKE 2.1 Blagovna znamka Zgodovina je priča, da blagovna znamka varuje zvestobo kupca do izdelka ali storitve, je jamstvo za kakovost, je odraz odgovornosti proizvajalca do svojega produkta, omogoča diferenciacijo, identifikacijo in je čustvena vez med kupcem in proizvajalcem. S tem se strinjajo tudi strokovnjaki, ki trdijo prav tako. Aaker-ju predstavlja znamka kupčevo doživetje slik in idej, oz. simbolov, kot so ime, logotip, slogan ali dizajn. Prepoznavanje blagovne znamke in ostale sorodne reakcije so rezultat akumulacije občutkov in doživljajev nekega točno določenega proizvoda ali storitve, nanašajoča se na njuno uporabo, zaradi prisotnosti oglaševanja, promoviranja in ostalih medijskih dejavnosti. Znamka vsebuje eksplicitno določen logotip, obliko pisave, barvni načrt, simbol in zvok, ki je bil razvit z namenom implicirati določene vrednote, ideje, osebnosti in celo filozofije (Aaker 1991, 7). Predsednik uprave Easygroup (lastnik podjetja Easyjet), Stelios Haji-Ioannou pravi, da se znamka oblikuje iz kupčevega odnosa in doživetja do nekega podjetja. Blagovna znamka pa je po besedah Kotlerja in Kapfererja kompleksni simbol, ki lahko sporoča do šest ravni pomenov (Kotler 2003, in Kapferer 1992, 38-41): Lastnosti: Blagovna znamka predstavlja določene lastnosti. Tako so npr., motorna kolesa Harley-Davidson prestižna, vzdržljiva kolesa kultnih oblik. Prednosti: Lastnosti je potrebno prevesti v uporabne in čustvene prednosti. Primer vzdržljivosti je prepoznavna prednost koles Harley-Davidsonda, saj so motorji grajeni za večletno uporabo. Vrednote: Blagovna znamka lahko predstavlja vrednote. Vrednote kot so uporništvo in individualizem so tipične vrednoste, ki jih izraža Harley-Davidson. Kultura: Blagovna znamka lahko predstavlja kulturo. Motorna kolesa Harley Davidson so na primer, simbol uporniške in individualistične kulture ter ameriškega prostega duha. Prepoznavna subkultura, ki ima navdušence po vsem svetu. Osebnost: Blagovna znamka lahko predstavlja osebnost. Tako npr. Harley- Davidson asociira na dominantnega moškega (oseba) in čokatega bizona (žival). Uporabnik: Blagovna znamka lahko predstavlja določenega uporabnika. Na sedežu takšnega motornega kolesa lahko na primer, pričakujemo starejšega, čokatega v črno usnje oblečenega odpadnika z dolgimi lasmi in ne sveže poročenega mladeniča. Pravni vidik na blagovno znamko opredeljuje Zakon o industrijski lastnini (2004), ki v prvem odstavku 42. člena pravi:»kot znamka se sme v Republiki Sloveniji registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in 8
9 kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.«v primeru zlorabe pravic, ki izhajajo iz tega zakona, se lahko zoper kršitelja vloži pritožba, saj je registrirani imetnik lastnik te znamke zavaroval svojo pravico pred ilegalno oz. neavtorizirano rabo znamke. Močne blagovne znamke sprožajo močan niz prepričanj in vrednot, ki poleg fizičnih karakteristik izpolnjujejo tudi psihološke, čustvene potrebe kupcev oz. uporabnikov. Prav neotipljivi, nevidni del dodane vrednosti, ki jo ima blagovna znamka pripomore, da je blagovna znamka v očeh kupca bolj zaželena kot blagovna znamka konkurenta (Kotler 1998, 444). Močna blagovna znamka postavlja standarde, ki jim mora konkurenca slediti, hkrati pa omogoča podjetju lažje uvajanje novih izdelkov na trg (de Chernatony 2002, 52). Moč blagovne znamke predpostavlja temeljni princip drugačnosti, ki jasno loči določen proizvod od drugih (Blackston 2000). Schocker (1991) prav tako predpostavlja, da je moč blagovne znamke splet asociacij in vedenj, ki pozitivno delujejo na določene kupce blagovne znamke, participante v po- in predprodajnih kanalih ter sorodne korporacije in omogoča, da uživa označen proizvod določene ugodnosti pred konkurenčnim proizvodom. Premoč na trgu pa lahko za podjetje, ki je uspešno uveljavilo svojo blagovno znamko na trgu, pomeni celo negativne posledice. T.i. generalizirana blagovna znamka je blagovna znamka oz. zaščitena blagovna znamka, ki je postala pogovorni opis določenega blaga oz. storitve. Primeri iz angleškega sveta, kot so escalator (tekoče stopnice, Aspirin in Xerox (fotokopiranje), heroin (sprva registritralo podjetje Bayer), pilates, celofan, selotejp... so postali generalizirani pojmi. Blagovna znamka postane generalizirana, ko je blago oz. storitev, s katero asociira, doseglo trajno tržno dominanco in je uporabljeno v splošnem pogovornem jeziku. Posledica tega je, da mora podjetje umakniti svojo lastninsko pravico nad tem blagom, če se spremenijo esencialne funkcije tega izdelka. Znamka postane javno dobro. Podjetje mora pravočasno ukrepati in se zavarovati, tako da se zaščiti pred pobegom lastne blagovne znamke. Spletni brskalnik Google je tako uspešno zavaroval svoje ime, saj je bila raba te besede že sestavni del računalnikškega slenga 1, podjetje pa se je uspešno ubranilo neologizacije in rezultat tega je korekcija pomena besede google, ki pomeni brskanje po spletu z uporabo brskalnika Google (Hornby, 582). Blagovno znamko torej sestavljajo vidne fizične in nevidne psihološke komponente. Fizično dimenzijo predstavljajo fizične lastnosti izdelka: embalaža, logotip, barve, tipologija in oblika črk, znakov. Psihološka dimenzija vključuje čustva, prepričanja, stališča, vrednote in osebnost, ki jo porabniki pripisujejo izbrani blagovni znamki (de Chernatony 2002, 20). Blagovna znamka je pravica industrijske lastnine, katere namen je zaščita registriranih blagovnih znakov, ki označujejo posamezne proizvode oziroma skupine proizvodov in posamezne storitve oziroma skupine storitev (Todorov 2001, 61). 1 Ang: Web-search= to google, Nem: Web-search= nachgoogeln. 9
10 2.1.1 Blagovna znamka kot neopredmeten kapital podjetju John Stuart, nekdanji predsednik uprave Quaker Oats Ltd, je pravil:»če bi bilo potrebno to podjetje razdeliti, bi z veseljem vzel blagovne znamke, zaščitene znake in dobro ime, vam pa pustil vse ostalo opredmeteno premoženje in bolje bi se mi godilo kot vam«. 2 Blagovna znamka predstavlja podjetju določen neviden kapital, ki ga lahko razdelimo v tri kategorije (Feldwick 1996, 9): vrednost blagovne znamke, pomeni celotno vrednost blagovne znamke, ki je lahko ločeno prikazana na bilanci stanja podjetja, moč blagovne znamke meri kupčevo zvestobo do določenega proizvoda, opis blagovne znamke oz. podoba blagovne znamke pa razlaga ta kapital kot splet asociacij in prepričanj kupca o določeni znamki. Blackston (2000) povzema blagovno znamko kot kupčevo idejo o izdelku. Kapital blagovne znamke pa sestavljata dva faktorja, fundamentalni kapital in kapital kot dodana vrednost. Fundamentalni faktor uvršča klasične marketinške 4P instrumente 3. Na osnovi teh faktorjev se potem skuša ovrednotiti določena blagovna znamka v številki. Faktorji, ki vplivajo na dodano vrednost, pa so težko opredeljivi, neopredmeteni elementi. Po mnenju Blackston-a se raziskovalci preveč naslanjajo na fundamentalne elemente kapitala blagovne znamke, namesto, da bi skušali opredeliti faktorje, ki vplivajo na dodano vrednost. Po njegovem so prav ti elementi ključni in bi z vključevanjem kupca v ta proces lahko razjasnili povpraševalno percepcijo o določenem proizvodu. Zaključuje, da je potemtakem blagovna znamka kot kapital interaktiven proces med blagovno znamko in kupci. Kavzalen odnos med zgoraj navedenimi elementi lahko dokažemo. Moč blagovne znamke je zadovoljiti predvidene potrebe določene ciljne skupine z uporabo 4P instrumentov. Uspeh ali neuspeh teh instrumentov je indikator moči in nakazuje zvestobo do te znamke. Zvestoba pa je garant za reden denarni pritok, ki je merljiv element za ugotavljanje vrednosti blagovne znamke. Blagovna znamka kot kapital je torej splet asociacij in vedenj na strani kupcev, sodelujočih v pred- in poprodajnih kanalih in sorodnih institucij ter podjetij, ki»dovoljuje«, da blagovna znamka uživa večje marginalne donose, kot bi ga izdelek brez znamke. Kotler (1996, 304) definira kapital blagovne znamke kot pozitivni razlikovalni učinek, katerega posledica je odziv kupcev na izdelek oziroma storitev ob predpostavki poznavanja imena blagovne znamke. Kapital blagovne znamke se odraža v preferenci kupca za določen izdelek, ob tem, da ima možnost izbrati drugega, pri čemer sta izdelka pravzaprav identična. Stopnja, do katere so kupci pripravljeni plačati več za določeno blagovno znamko, je merilo za oceno kapitala blagovne znamke Price, Product, Place, Promotion. 10
11 Aaker definira kapital blagovne znamke s štirimi dimenzijami: zvestoba do določene blagovne znamke, zaznana kakovost, asociacije v zvezi z blagovno znamko in zavedanje blagovne znamke (Aaker 1991, 16) Zavedanje blagovne znamke»pomaranča je pomaranča, je oranžna in okrogla. Razen če je ta pomaranča pomaranča Sunkist, ime, katerega prepozna in ji zaupa 80 % porabnikov«(russel L. Hanlin, Predsednik uprave Sunkist). 4 Zavedanje o blagovni znamki je, po Aakerju, fundamentalna dimenzija, saj je zavedanje ali nezavedanje o izdelku inicialna determinanta v nadaljnjem nakupnem procesu. Aaker (1991, 61) definira zavedanje o znamki kot sposobnost potencialnega kupca da prepozna oziroma pripiše, da je določena znamka povezana z določenim izdelkom. Tako se določena kategorija produkta pripisuje točno določeni znamki. Znamko Levi's, na primer, asociiramo izključno s tekstilnimi oblačili oziroma kavbojkami. Prisotnost tega imena v drugem kontekstu pa ne bi vzbujala enakega zavedanja o blagovni znamki. Tako je razpon o zavedanju o blagovni znamki zelo širok in sega od določenih občutkov do neke znamke do izključnega prepričanja, da je ta specifična blagovna znamka edina asociacija o obstoju določene produktne kategorije. Zavedanje o blagovni znamki je komponenta, potrebna pri zbiranju informacij znotraj nakupnega procesa. Zavedanje o blagovni znamki pomeni, da ciljni porabniki blagovno znamko prepoznajo in si zapomnijo njeno ime ali logotip. S stališča porabnika blagovna znamka nima vrednosti, če se je ne zaveda, saj je v tem trenutku ne uvršča v krog blagovnih znamk, med katerimi se odloča za nakup. Prav zaradi tega je doseganje zavedanja izziv vsake blagovne znamke, doseganje visoke ravni zavedanja pa tisto, za kar se morajo zavestno boriti vsi lastniki blagovnih znamk (Czinkota in drugi 2000, 423) Zaznana kakovost Zaznana kakovost je, po Aakerju (1991, 85), kupčeva percepcija vsesplošne kakovosti in superiornosti produkta ali izdelka in uživa spoštljivo prednost pred primerljivo alternativo. Razlago lahko prenesemo tudi na same blagovne znamke. Zaznana kakovost je precepcija in ni element, ki se bi ga dalo objektivno determinirati. Sestavljajo ga predsodki, ki so za kupce zelo pomembni, saj se na podlagi njih razlikujejo medsebojne potrebe, preference in osebnostne karakteristike. Ponavadi visoka kakovost ni dovolj, dejanska kakovost se mora transformirati v zaznano kakovost. Zaznana kakovost ne pomeni enako kot zadovoljstvo kupca, saj lahko kupca zadovoljimo, kljub temu, da je bil brez pričakovanj nad učinkom nekega produkta. Visoka raven zaznane kakovosti pa ne konvergira z nizkimi ali neobstoječimi pričakovanji. Enako velja za odnos do nekega proizvoda, ki je lahko pozitiven, kljub cenenosti in slabi kakovosti
12 Zaznana kakovost navadno temelji na elementih zanesljivosti in učinka, in je neotipljiv, splošen občutek o znamki. V bistvu je naloga zaznane kakovosti podati razlog za nakup izdelka, omogočati mora razlikovanje specifičnega proizvoda od drugih, nuditi možnost za dodaten zaslužek in privlačiti zanimanje vseh sodelujočih v pred- in ponakupnih procesih (Aaker 1996, 2). Aaker (1996, 68) trdi, da je zaznana kakovost pomembna komponenta spleta asociacij o določeni blagovni znamki in hkrati predstavlja pomembno neotipljivo premoženje podjetja iz naslednjih razlogov: izmed vseh asociativnostnih komponent o določeni blagovni znamki, samo zaznana kakovost potrjeno finančno pozitivno vpliva na poslovanje podjetja, zaznana kakovost je temeljno strateško vodilo upravljanja, je pomembna iztočnica za percepcijo ostalih komponent izdelka Zvestoba blagovni znamki Zvestoba kupcev je poleg zavedanja blagovne znamke, zaznane kakovosti in asociacij v zvezi z blagovno znamko eden izmed najpomembnejših virov blagovne znamke kot kapitala podjetja. Pojem zvestobe kupca odraža porabnikovo namero za ponovni nakup iste blagovne znamke ter porabnikovo čustveno in psihološko vez z blagovno znamko (Delgado-Ballester in Manuera-Aleman 2001, 1239). Način porabnikovega izražanja zadovoljstva je, po Solomon, Bamossy in Askegaard-u (2002, 259), prav zvestoba, vendar pa zadovoljni kupci niso nujno zvesti blagovni znamki. Potrebno je razlikovati med kupci, ki neko blagovno znamko kupujejo iz navade in kupci, ki so resnično zvesti blagovni znamki, prav zvestoba je po njihovem odraz porabnikove resnične naklonjenosti določeni blagovni znamki kljub številni ponudbi konkurenčnih blagovnih znamk. Aaker (1991, 38) zvestobo blagovnim znamkam opredeli kot, mero navezanosti porabnikov na določeno blagovno znamko. Zvestoba prikazuje, kolikšna je verjetnost, da bo kupec zamenjal blagovno znamko s katero drugo, še posebej takrat, ko se tej blagovni znamki spremenijo cena ali določene značilnosti izdelka. S povečevanjem zvestobe blagovnim znamkam se zanimanje porabnikov za dejavnosti konkurentov zmanjšujejo. Aaker opredeljuje pet ravni zvestobe (ibid., 39-40). 1. Najnižjo raven zvestobe predstavljajo nezvesti kupci, ki so popolnoma indiferentni do blagovne znamke, vsaka se jim zdi ustrezna, njeno ime pa igra zelo majhno vlogo pri njihovi nakupni odločitvi. Kupci lahko kupijo tiste izdelke, ki so takrat na razpolago ali pa so na razprodaji. 2. Drugo raven predstavljajo kupci, ki so z izdelkom zadovoljni oziroma vsaj niso nezadovoljni. Obseg morebitnega nezadovoljstva v osnovi ni takšen, da bi jih spodbudil k zamenjavi blagovne znamke. Ta segment kupcev je privlačen za konkurente, ki jih na podlagi svojih vidnih prednosti skušajo pripraviti do 12
13 zamenjave blagovne znamke. To jim le redko uspe, saj kupci ne čutijo nobene potrebe po iskanju drugih možnosti. 3. Tretjo raven sestavljajo kupci, ki so prav tako zadovoljni z blagovno znamko, poleg tega pa mislijo, da bi imeli le negativne koristi od zamenjave blagovne znamke. Da bi konkurenti lahko pritegnili te kupce, morajo preseči njihove negativne koristi zamenjave tako, da jim pustijo ustrezne napotke za zamenjavo ali pa jim ponudijo dovolj koristi, s katerimi nadomestijo prejšnje. 4. Na četrti ravni so tisti kupci, ki so privrženi blagovni znamki. Privrženost lahko temelji na dobrih preteklih izkušnjah ali visoki predpostavljeni kakovosti. Porabniki niso vedno sposobni natančno razložiti, zakaj jim je nekaj ali nekdo všeč, še posebej takrat, kadar je njihova zveza dolgotrajna. Včasih lahko dolgotrajnost zveze ustvari močno čustvo celo ob odsotnosti všečnih simbolov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na všečnost. 5. Peta raven je najvišja raven zvestobe. Predstavljajo jo zvesti, predani kupci, ki jim blagovna znamka pomeni bodisi odraz funkcionalnih lastnosti ali pa odraz tistega, kar so oziroma kar predstavljajo. Njihovo zaupanje v blagovno znamko je tako močno, da jo priporočajo drugim. SLIKA 1: Piramidni prikaz Aaker-jevih petih ravni zvestobe Vir: Prilagojen model po Aakerju. 13
14 Dejavniki zvestobe blagovni znamki Značilnosti potrošnika in značilnosti izdelka so karakteristike, ki se najbolje odražajo v zvestobi do blagovne znamke. Vsak potrošnik je osebnost zase, saj ima vsak svoje značilnosti, svoj način obnašanja in življenja. Kako značilnosti potrošniško-kulturne, družbene, osebne in psihološke vplivajo na nakupno vedenje nam pojasnjuje Kotler (1996, ): Kulturni dejavniki vplivajo na potrošnikove želje in vedenje. Že odraščajoči otrok od družine in drugih ključnih institucij pridobi niz vrednot, zaznav, nagnjenj in vedenjskih značilnosti. Vsako kulturo sestavlja več subkulturnih skupin, ki nudijo bolj izrazito identifikacijo in socializacijo. Marsikatera subkulturna skupina pomeni tržni segment s posebnimi značilnostmi, za katerega tržniki načrtujejo ustrezno zasnovane izdelke in trženjske programe. Na potrošnikovo vedenje vplivajo tudi dejavniki, kot so referenčne skupine, družina ter družbene vloge in položaji. Referenčne skupine imajo vpliv na porabnikova stališča in njegovo vedenje. Najvplivnejša primarna skupina pa so družinski člani. Človek celo življenje sodeluje v različnih skupinah: v družini, klubih, organizaciji. Njegovo sodelovanje v posameznih skupinah lahko opredelimo s stališča vloge in položaja. Na potrošnikove odločitve vplivajo tudi osebne značilnosti: starost in stopnja v življenjskem ciklusu, poklic, premoženjsko stanje, življenjski slog ter osebnost in samopodoba. Na nakupno izbiro vplivajo tudi štirje pomembni psihološki dejavniki: motivacija, zaznavanje, učenje ter prepričanje in stališča. Tudi vrsta izdelka, vpletenost potrošnika in konkurenca vplivajo na zvestobo določeni blagovni znamki. Od vrste izdelka je odvisno, ali bo potrošnik sploh opazil izdelek z blagovno znamko in ga poizkusil ter s tem naredil prvi korak do zvestobe. Največjo zvestobo porabnikov uživajo alkoholne pijače in cigarete. Nizka vpletenost potrošnika v nakup lahko predstavlja visoko stopnjo zvestobe določeni preizkušeni blagovni znamki. Pri takih izdelkih ljudje ne porabijo veliko časa od tedaj, ko začutijo potrebo, pa do nakupa in tako se navadno ne ukvarjajo toliko z blagovno znamko. Tudi pri izdelkih, ki zahtevajo daljšo nakupno odločitev, obstaja zvestoba blagovni znamki, podjetje pa mora biti pri teh izdelkih še posebej pozorno na kakovost in ponakupne storitve, saj je le-to zagotovilo, da se bodo potrošniki se naprej odločali za njihovo blagovno znamko in jo priporočali dalje. Ločimo štiri vrste porabniškega nakupnega vedenja, ki je odvisno od stopnje kupčeve zavzetosti in različnosti blagovnih znamk. Tako ločimo (ibid., ): 1. Kompleksno nakupno vedenje o njem govorimo takrat, ko je kupec zelo vpleten v nakup in ko se zaveda pomembnih razlik med blagovnimi znamkami. Visoka vpletenost v nakup je značilna za drage izdelke, ki jih ne kupuje pogosto, katerih nakup je zahteven in ki so zanj zelo pomembni. Tržnik izdelka z visoko kupčevo vpletenostjo mora razviti strategijo, ki kupcu omogoči spoznati značilnosti izdelka, 14
15 njihovo sorazmerno pomembnost in visoko mesto blagovne znamke v zvezi s pomembnejšimi lastnostmi. 2. Nakupno vedenje, usmerjeno k uravnovešanju nesorazmerja se pojavi takrat, ko je kupec visoko vpleten v nakup, vendar ne vidi pomembnejših razlik med blagovnimi znamkami. Visoka vpletenost je posledica dejstva, da gre za drag, redek in kočljiv nakup v takšnem primeru bo kupec sicer raziskal ponudbo, a se bo za nakup odločil razmeroma hitro, saj razlike med blagovnimi znamkami niso izrazite. Velikokrat se kupec odzove na ugodno ceno ali druge nakupne ugodnosti. 3. Običajno nakupno vedenje pri nakupu teh izdelkov porabniki niso tako vpleteni, prav tako ni pomembnejših razlik med blagovnimi znamkami, zato porabniki ne iščejo podatkov o blagovnih znamkah, ne ocenjujejo njihovih značilnosti in ne razmišljajo preveč, katero blagovno znamko bodo kupili. Ker je vpletenost nizka, pogosto po nakupu sploh ne ocenjujejo izdelka. 4. Nakupno vedenje, usmerjeno v raznolikosti zanj je značilna nizka porabnikova vpletenost ob precejšnji raznolikosti blagovnih znamk. V takšnih primerih porabniki pogosto menjavajo blagovno znamko, saj se iz radovednosti in želje po drugačnem okusu, barvi ali obliki odločijo za drugo blagovno znamko, do menjave blagovnih znamk torej pride zaradi potrebe po raznolikosti in ne zaradi nezadovoljstva. Za zaključek lahko podamo misel znanega investitorja, enega najbogatejših ljudi na svetu, Warren-a Buffett-a, ki si razlaga zvestobo do znamke po svoje:»povedal vam bom, zakaj ljubim tobačno industrijo. Stane te penny, da jo zgradiš, prodaš pa jo za dolar. In če še upoštevaš odvisnost, je to najlepši primer zvestobe neki znamki.« Asociacije v zvezi z blagovno znamko Edinstveni pomen, ki ga asociiramo z določeno blagovno znamko in, ki ga lahko uporabimo kot sredstvo diferenciacije ene blagovne znamke nasproti preostalim, predstavljajo asociacije v zvezi z blagovno znamko (Rangaswamy 1993, 66). Asociacije so, z vidika podjetja, uporabni prijemi, ki kupcem pomagajo razumeti informacije povezane z blagovno znamko, so sredstva diferenciiranja in so kupčev razlog za nakup označenega izdelka (Aaker in Keller 1990, 27). Kapferer trdi (1997, 30), da lahko asociacije uporabimo kot sredstvo za ustvarjanje pozitivnih učinkov in vedenj do določene blagovne znamke. Potrebno je upoštevati, da imajo asociacije v zvezi z blagovno znamko stimulativen vpliv na kupčevo nagnjenost do izdelkov, njegovih preferenc, njegovega nakupnega asortimana, njegovega namena za nakup, pripravljenosti plačati dodatno višjo ceno na račun označenega produkta ter da je pripravljen pozitivne izkušnje z zadovoljstvom s to znamko posredovati naprej (Aperia in Back 2004, 15)
16 Blagovna znamka lahko s pomočjo lastne identitete in asociacij nudi nekaj več kot le dejanski ponujen objekt, torej večjo dodano vrednost, ki je ključna pri odločitvi za neko določeno blagovno znamko (Leuthesser in drugi 2003, 2). Kapferer (1997, 30) dodaja, da je s posedovanjem neke znamke imetnik deležen široke prepoznavnosti oziroma dodatnih bonitet, ter s tem povezanih asociacij, ki večajo moč blagovne znamke in zmanjšujejo tveganja povezana z znamko in podjetjem. Czinkota (2000, 424) imenuje kupčev vidik asociacij v zvezi z določeno znamko kot podoba blagovne znamke, ki jo sestavljajo naslednji faktorji: vrste asociacij blagovne znamke, ugodnost asociacij, moč asociacij, unikatnost asociacij. Zaznana kakovost, zvestoba znamki, asociacije v zvezi z znamko in zavedanje blagovne znamke so torej sestavne komponente vrednosti blagovne znamke. V tem razdelku smo spoznali pomen blagovne znamke, v nadaljevanju pa bomo predstavili portfelj blagovnih znamk, ki ga morajo vzpostaviti podjetja, ki so lastniki večih znamk hkrati. Znamke morajo imeti medsebojno jasno razločne značilnosti in vloge znotraj portfelja, saj lahko le tako individualno in celostno prispevajo k večanju prepoznavnosti in vrednosti podjetja. 2.2 Portfelj blagovnih znamk V devetdesetih je podjetje Intel doseglo zavidanja vredne uspehe na področju povečanja prodaje, dokapitalizacije in trzne moči. Njihova prodaja mikroprocesorjev se je povečala iz 1,2 miljarde USD leta 1989 na več kot 33 milijard $ v letu Zahvaljujoč takšnemu ogromnemu porastu ni samo tehnološka prednost in dovršenost procesorjev, ampak tudi inovativen marketinški pristop z uporabo široke palete individualnih podznamk pod skupno krovno družinsko blagovno znamko. Pričetek Intelove zgodbe sega v leto 1978, ko so podpisali pogodbo z IBM, ki je vgrajeval v svoje osebne računalnike Intelove procesorje serije X86 (8086, 186, 286, 386, 486). Tržno atraktivnost je zaznala tudi konkurenca, ki je zatresla tržen položaj podjetju Intel (kot npr. AMD). Leta 1991 je z $100 miljonsko investicijo podjetje lansiralo oglaševalski program»intel inside«. S sodelovanjem različnih proizvajalcev osebnih računalnikov, ki so vgrajevali Intelove mikroprocesorje in prilepili nalepko na računalnik z imenom»intel Inside«, se je to sodelovanje več kot obrestovalo. Proizvajalcem so dodatno ponudili 6% popust na nakup teh procesorjev, s katerim so financirali lastno oglaševanje, pod pogojem, da se obvesti povpraševalce, da ta računalnik vsebuje Intelov mikroprocesor. Intelovi vzdržljivi, dovršeni, inovativni in kompatibilni procesorji so kmalu pridobili povpraševalčevo zaupanje in dosegli visok tržni delež. Skozi ves ta čas pa so previdno lansirali številne nove procesorje z novo strategijo trženja, z individualnim poimenovanjem novih procesorjev (kot na primer Pentium, Celeron,...), ki so bistveno diferencirali in individualizirali svoj proizvod od drugih (pred tem je namrec podjetje AMD prav tako poimenovalo lastne izdelke z enakim imenom in predpono AMD (kot na primer AMD386). S pomočjo tržne segmentacije so za vsak segment ponujali različen procesor (ki so bili enako tehnološko dovršeni le degradirani v lastnih zmogljivosti). Najbolj 16
17 zahtevnim je bila na voljo serija Xeon, procesor Pentium je bil namenjen srednjemu segmentu, spodnji segment pa je pripadal Celeronu. Skozi ves čas so proizvode tehnološko izpopolnjevali in tako poskrbeli za atraktivnost izdelkov. Pri tem je bila najboljša tehnologija na voljo najvišjim cenovnim segmentom, ko pa so lansirali nove procesorje, pa so to isto tehnologijo predstavili spodnjim segmentom pod drugim imenom (na primer starejše procesorje Pentiuma, ki so jih zamenjali novi, so preimenovali in vključili v Celeronov segment). Tako so»reciklirali«procesorje in»uživali«konkurenčno prednost. Dodelana marketinška strategija se je večkrat izplačala in podobne strategije uporabljajo v različnih sektorjih in branžah, kot na primer avtomobilska industrija in industrija bele tehnike (Aaker, 2004, str. 55). Zakaj je takšna strategija označevanja blaga uspešna in zmogljivo marketinško orodje, lahko ilustriramo s štirimi argumenti (Aaker 2004, 60): Kot prvo, portfelj blagovnih znamk, znotraj katerega ima vsaka znamka točno dodeljeno pozicijo in naloge, ustvari odločilen konkurenčni in sinergijski efekt. Samostoječe znamke namreč tendirajo k manjši optimizaciji in efektivnosti poslovanja. Na portfelj znamk lahko gledamo kot moštvo, kjer ima vsak igralec svojo pozicijo in nalogo, kar celostno gledano ustvari močno kompetitivno ekipo, znotraj katere posamezni uspehi pomagajo celotnemu podjetju. Kot drugo, portfeljski način upravljanja blagovnih znamk, zagotavlja transparentno upravljanje z resursi, kar pomeni, da se največ investira v uspešne in potencialne znamke. Kot tretje, razumevanje takšne strategije omogoča preglednejše taktično in operativno upravljanje portfelja, kar pomeni hitrejše odzivanje ob tržnih spremembah in hitrejše prilagajanje novim trendom. Tako se lahko podjetje na spremembe, na primer, hitreje odzove z lansiranjem blagovnih znamk s podporo znanega imena, partnerskih blagovnih znamk in podznamk. Kot četrto, logična strukturiranost znamk pomeni jasnost, ki kupcu olajša razumevanje znamke in njenega poslanstva. Podjetje se tako izogne netransparentnosti oziroma kompleksnosti arhitekture znamk ter onemogoča zmedo v očeh kupcev. Potreba po strategiji portfelja blagovnih znamk se povečuje z naraščanjem kompleksnosti segmentov, produktov, konkurentov in distribucijskih kanalov. Ustrezna strategija tako določa strukturo portfelja blagovne znamke, njegovo razsežnost, vloge posameznih znamk in odnose med njimi. Znamke imajo različne vloge znotraj portfelja. Glede na raziskovano problematiko moramo izpostaviti tri vrste odnosov med glavno znamko in njenimi podznamkami znotraj portfelja blagovne znamke: Monolitna znamka ali označena hiša oz. samostojna znamka 6. Kot npr, Virgin Group, Rdeči križ ali Oxford University. Te znamke imajo eno ime, ki se uporablja za označevanje vseh aktivnosti v okviru tega podjetja. 6 Angl. Monolithic brand or Branded house, Single Brand. 17
18 Podrejena znamka 7. Kot na primer Kit-Kat od Nestle-ja ali Playstation od Sony-a. Ob priključitvi podrejene znamke h glavni znamki, se poveča verodostojnost do podrejene znamke v očeh povpraševalcev. Takšna strategija omogoča podjetjem, ki so dejavne v različnih panogah, diferenciirati lasten proizvod od drugih podobno pozicioniranih blagovnih znamk. Izdelčna znamka ali hiša znamk 8. Kamor spadajo znamke Pampers od Procter & Gamble-a in Persil od Henkel-a. Vsak proizvod ima lastno podznamko, vendar glavna znamka ne označuje tega izdelka. Družinska znamka 9. Vsi izdelki se označujejo z uporabo glavne znamke in podznamke. Kot na primer Nivea in Nivea Creme, Nivea Visage, Vsaki znamki s svojo vlogo je potrebno določiti operativni razpon. Produktni asortiman mora biti označen tako kot zahteva strategija in znotraj te strategije so določeni razponi znamk. Določeni produkti, promocije, sponzorstva, programi služijo kot sredstva oziroma znamke za krepitev in diferenciacijo glavne (najpomembnejše) blagovne znamke 10. Namen teh sredstev je krepiti asociacije, ki jih povezujemo z glavno znamko. Na primer Chryslerjev PT Cruiser je namenjen samo krepitvi Chryslerjeve znamke, Serena Williams krepi znamko Puma,... Tybout in Carpenter (2001, 74-98) poudarjata, da je pomembno določiti strategijo posamezni blagovni znamki, saj se tako podjetje ustrezno in učinkovito prilagaja vedno novim spremembam v okolju. Po mnenju avtorjev Tybout in Carpenter se delijo strategije blagovne znamke glede na to, ali gre za funkcionalno blagovno znamko 11, podobo 12 ali za izkustveno blagovno znamko 13. Funkcionalno blagovno znamko kupec kupi z namenom zadovoljitve funkcionalnih potreb, kot na primer potreba po obleki, hrani in podobno. Takšne znamke temeljijo predvsem na značilnostih izdelka in cene. Blagovne znamke kot podobe nastajajo z izdelki in s storitvami, pri katerih je težko razviti razlikovalne značilnosti, oceniti kakovost ali izraziti ugotovitev o uporabniku. Strategije vključujejo ustvarjanje značilnega dizajna (pisala Parker), povezovanja s slavnimi osebami (Armani in Robert de Niro) ali pa ustvarjanje vplivne oglaševalske podobe (na primer Marlboro Man). Pri izkustvenih blagovnih znamkah pa ne gre le za pridobitev določenega izdelka, pač pa kupec povezuje ljudi in kraje z blagovno znamko (Starbucks).»Portfelj znamk je kot družina, kjer vsak član potrebuje vlogo in odnos do drugega.«jeffrey Sinclair, strateg na področju brandinga Angl. Endorsed brand. 8 Angl. Product brand or House of brands. 9 Angl. Umbrella Brand. 10 Angl. Brand energizer in diferentiator. 11 Angl. Functional brand. 12 Angl. Image brand. 13 Angl. Experiental brand. 14 Slo. veda o blagovnih znamkah. 18
19 2.2.1 Arhitektura blagovnih znamk Strukturno organiziranje portfelja blagovnih znamk znotraj podjetja se imenuje arhitektura blagovnih znamk. S pomočjo arhitekture blagovnih znamk se določijo vloge med posameznimi znamkami in kriteriji diferenciranja med seboj. Omogoča se razumevanje različnih kategorij blagovnih znamk znotraj določene organizacije, torej kako korporativna znamka podpira podznamko in kako podznamke odražajo in krepijo identiteto korporativne blagovne znamke pod katero spadajo (Wikipedia, povzeto po Bennie, 2000). Pozitivni učinki arhitekture blagovnih znamk se kažejo na različnih področjih. Tako se krepi moč samih blagovnih znamk. Močnejša reprezentativnost še bolj povečuje zvestobo do blagovne znamke, s čimer se širi krog odjemalcev. Pregled nad arhitekturo blagovnih znamk omogoča optimalno alokacijo resursov, kar pomeni, da se sredstva dodeljujejo tistim blagovnim znamkam, ki ta sredstva najbolj potrebujejo. Efekti, ki se pozitivno odražajo zaradi strateškega vodenja blagovnih znamk, se kažejo tudi na asociacijah, ustvarjenih s strani kupcev. Sinergijska grafična podoba prav tako povečuje efektivnost in ustvarja željene asociacije. S pomočjo takšnega upravljanja pa se tudi vzpostavijo temelji za nadaljnjo rast blagovnih znamk, tako vertikalno kot tudi horizontalno. Podjetje ima ob pomoči vzpostavljene arhitekture blagovnih znamk, široko odprte možnosti za nadaljnji razvoj blagovne znamke. Kotler (1996, 454) ponuja štiri osnovne možnosti upravljanja s strategijo blagovnih znamk v prihodnosti: (1) širitev skupine izdelkov, pri čemer gre za širitev blagovne znamke v isti skupini izdelkov 15, (2) širitev blagovne znamke, pri čemer gre za širitev blagovne znamke v novo skupino izdelkov 16, (3) več blagovnih znamk, pri čemer gre za vpeljavo novih imen blagovnih znamk v že obstoječi skupini izdelkov 17 in (4) nove blagovne znamke, pri čemer gre za novo blagovno znamko, za novo skupino izdelkov. V njegovem novejšem delu (2003, ) pa med strategije blagovne znamke uvrsti tudi partnersko povezovanje blagovnih znamk, torej kooperiranje dveh ali več uveljavljenih blagovnih znamk v ponudbo, ki ga poimenuje tudi kot dvojno označevanje z blagovno znamko 18. Strategijo pojasnjuje kot pričakovanje vsakega izmed udeležencev v tej zvezi, da bo druga blagovna znamka spodbudila izbor ponujenega izdelka ali storitve oziroma nakupni namen. Prav tako gre za zaupanje obeh udeleženih strank, da bosta na ta način dosegle nove ciljne skupine in nove trge oziroma tržne deleže. 15 Angl. Line extension. 16 Angl. Brand extension. 17 Angl. Multibrands. 18 Angl. Dual branding. 19
20 2.3 Pozicioniranje Pojem pozicioniranja je sicer med strokovnjaki dolgo prisoten pojem, vendar pa se je šele pred kratkim uspel prebiti v ekonomski vsakdan. Blagovna znamka podprta z ustrezno politiko pozicioniranja je v tem trenutku najbolj uspešen inštrument trženja produktov. Posedovanje blagovne znamke ni dovolj, znamko je potrebno še pravilno pozicionirati. Kaj to pomeni, bomo spoznali v naslednjem poglavju. Položaj proizvoda je takšen kakršnega vidijo potencialni odjemalci (Ries in Trout 1986, 5). Oglaševalska strokovnjaka Ries in Trout sta pred dobrimi dvajsetimi leti začela uvajati pojem pozicioniranja. Poudarjata, da podjetje ne more vplivati na izdelek sam, ampak na mišljenje oziroma zavest odjemalcev. Izdelek je torej produkt odjemalčeve zavesti. Jurše (1993, 363) pravi, da je pozicioniranje takšen proces oblikovanja imidža podjetja in vrednosti njegove ponudbe, da bodo odjemalci v ciljnem segmentu razumeli in sprejeli razlikovani položaj podjetja v primerjavi s konkurenti. Pozicioniranje je, po Kotlerju, postopek oblikovanja ponudbe in podobe podjetja z namenom, da si v očeh ciljnih odjemalcev pridobi vidno mesto z določeno vrednostjo. (Kotler 1998, 307) Pozicioniranje je po besedah Hooleya in Saudersa, določanje trgov ter strategij razlikovanja od konkurence (Hooley in Sauders, 1993). Bistvo pozicioniranja znamke je poudarjanje posebnih lastnosti znamke v primerjavi s konkurenco. Močna znamka je rezultat uspešnega pozicioniranja. Znamko odjemalci poznajo, jo sprejemajo, cenijo in ji zaupajo. Zavedati se je potrebno, da moč znamke izhaja iz vrednosti, ki je oblikovana v mislih odjemalcev, zato si je v tem kontekstu potrebno zastaviti tri vprašanja (Oseli in Hrastar 2004, 1): - Kakšna je trenutna pozicija znamke katere lastnosti veljajo za znamko? - Kako močna je znamka kakšna je njena vrednost v očeh odjemalcev? - Katere lastnosti najbolj vplivajo na moč znamke 19? S poudarjanjem katerih lastnosti bi lahko najbolj povečali moč znamke? Znamka Levi's bi težko požela takšen uspeh in postala simbol za novodoben denim, brez ustreznega pozicioniranja. Kavbojke Levi's so tržili kot blago, ki ga je odlikovala visoka trpežnost. Pletenje bombaža po metodi denim bombažno tkanino naredi zelo odporno in trpežno. Sprva so bile kavbojke namenjene fizičnim delavcem, ki so potrebovali odporno opremo. Podjetje pa je to lastnost uporabilo pri pozicioniranju blaga na potrošniškem trgu. Pravilno pozicioniranje se je izkazalo kot pomembna konkurenčna prednost, ki je kavbojke Levi's povzdignilo med najbolj prepoznavne blagovne znamke na svetu. 19 Angl. Key drivers. 20
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl Razvoj osebnih tržnih znamk v športu: študija primerov Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Turkl
More informationMARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600
REPUBLIKA SLOVENIJA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR SPECIALISTIČNO DELO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU GORENJE NOVA GENERACIJA APARATOV NGC 600 Kandidat: David Pirc, dipl.ekon. rojen leta 1977,
More informationDIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POMEN OLIMPIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM TRGU Z ZORNEGA KOTA TRŽENJA Ljubljana, december 2001 ANDREJA BEZJAK IZJAVA Študentka ANDREJA BEZJAK
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAVNANJE S KLJUČNIMI KUPCI V GORENJU Ljubljana, avgust 2008 AJDA SENIČAR IZJAVA Študentka Ajda Seničar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationDržavni izpitni center. Osnovna raven ANGLEŠČINA. Izpitna pola 3
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15224113* Osnovna raven ANGLEŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (120
More informationSEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA SEGMENTATION OF THE MOTOROLA USERS ON THE MARKET Kandidat: Dežman
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA
Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N18124121* 6. razred ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Sreda, 9. maj 2018 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Bijuklić Organizacijska kultura, struktura in organizacijsko okolje kot dejavniki inovativnosti organizacij v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2014
More informationJan Gerič. Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad dolarjev
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jan Gerič Načrtovanje uspešne Kickstarter kampanje izdelka s ciljem nad 25.000 dolarjev Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA
More information36. mednarodni. plavalni miting Ilirija. 7. maj
36. mednarodni plavalni miting Ilirija 2 16 7. maj Kopališče Kolezija Swimming pool Kolezija DATUM / DATE: sobota: 07. maj 2016 / saturday: 07 th of may 2016 KRAJ / PLACE: kopališče Kolezija, Gunduličeva
More information57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM?
57 IS BASIC CAPABILITY IMPORTANT ENOUGH TO DISTINGUISH BETWEEN GROUPS OF DIFFERENT COMPETITIVE PERFORMANCE LEVELS IN WILD-WATER SLALOM? Anton U{aj ALI JE OSNOVNA ZMOGLJIVOST KAJAKA[EV V SLALOMU NA DIVJIH
More informationTHE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH MATCHES. Goran Vučković* 1 Nic James 2
44 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 44 50 (2010) Goran Vučković* 1 Nic James 2 THE DISTANCE COVERED BY WINNING AND LOSING PLAYERS IN ELITE SQUASH
More informationPredstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,
Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o
More informationDIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INOVACIJE IN NJIHOV POMEN ZA PODJETJE INNOVATIONS AND THEIR IMPORTANCE FOR THE COMPANY Kandidatka: Violeta Novak Študentka rednega študija
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2.
Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno
More informationPredstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE,
Predstavitev ključnih kadrov: VODENJE, UPRAVLJANJE, KRAGELJ & KRAGELJ, kadrovski in karierni center t: 01 430 17 87 m: 041 719 475 kragelj.kragelj@kadrovanje.com www.kadrovanje.com 1. Osnovni podatki o
More informationDOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Sandra Laketić Maribor, 2015 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR INOVATIVNO VODENJE IN ORGANIZACIJSKA
More informationČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH
UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Petra Emeršič ČUSTVENO PROCESIRANJE, DRUŽINSKI ODNOSI IN DELINKVENTNOST PRI MLADOSTNIKIH MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA
More informationMANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management delovnih procesov MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. PROGRAM HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV Mentor: izr. prof. dr.
More informationHose manipulation with jet forces
Hose manipulation with jet forces Davor EBERL, Franc MAJDIČ Abstract: The innovation was drafted in search of a technically more advanced and safer strategy of firefighting. The resulting solution has
More informationUPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ: PROJEKTNI MANAGEMENT SPECIALISTIČNO DELO UPORABA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V EVROPSKI UNIJI Ljubljana, september 2006
More informationJUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JUGOVZHODNA EVROPA V KONCEPTU IN METODAH INTERNACIONALIZACIJE GORENJA Ljubljana, julij 2007 JURE KARAS IZJAVA Študent JURE KARAS izjavljam, da sem
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. April 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./ okt. 30.11./ nov. 31.12./ dec.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VIRUSNO TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE: ČUSTVA KOT KLJUČEN DEJAVNIK USPEHA VIRUSNE KOMUNIKACIJSKE KAMPANJE Ljubljana, september 2010 JERKO GROM IZJAVA Študent/ka
More informationRAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.
RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2010/37 hasbro.si, playdoh.si, mylittlepony.si 1. Stranke Pritožnik: Hasbro, Inc., 1027 Newport Avenue,
More informationTRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Celje, 2016 Anja Križan TRŽENJE STORITEV V PODJETJU RCM D.O.O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
More informationVPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV INOVACIJ NA USPEŠNO DELOVANJE PODJETJA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Ljubljana, julij 2011 SAŠA KRŽIČ IZJAVA Študent/ka Saša Kržič izjavljam, da
More informationSYSTEM DYNAMIC MODEL OF MEASURES FOR REDUCING THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS DUE TO WRONG-WAY MOVEMENT ON MOTORWAYS
85-91 D. Topolšek, M. Lipiènik: System Dynamic Model of Measures for Reducing the Number of Road Accidents Due to Wrong-Way... DARJA TOPOLŠEK, M.Sc. E-mail: darja.topolsek@uni-mb.si MARTIN LIPIÈNIK, Ph.D.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Joga način življenja ali oblika rekreacije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Vratanar Mentorica:
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU
Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10124121* REDNI ROK 2. obdobje ANGLEŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno
More informationSEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, MILENA Černilogar Radež
SEJEM NATOUR ALPE ADRIA VIZIJA RAZVOJA GORSKEGA KOLESARSTVA V OKVIRU KZS Ljubljana, 28. 1. 2016 MILENA Černilogar Radež Umestitev KZS v sistem Na nacionalni ravni KZS je soustanoviteljica in članica OKS-ZŠZ
More informationPoškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba
MANAGING STATE ROADS Poškodbe na omrežju državnih cest in vzdrževalna potreba mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad. Direkcija Republike Slovenije za ceste Omrežje državnih cest Zakaj: Splošna zahteva
More informationEmancipacija najstnic in mobilni telefon
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Emancipacija najstnic in mobilni telefon Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Ćiković Mentorica:
More informationAli je znanost izboljšala šport?
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Otrin Ali je znanost izboljšala šport? Primer anaboličnih steroidov Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUSPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID
UVODNIK USPEŠNO ZAKLJUČEN EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT INTREPID Projekt je sofinanciran s strani Evropske Komisije v okviru 7. Okvirnega Programa (Grant Agreement No. 317983) 1 UVOD Decembra se je uspešno
More informationSITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM * ZGS, OE Kocevje, Rozna ul. 39, 1330, Slovenia
Hystrix If. J. Mamrn. (n.s.) 12 (2) (2001): 43-51 SITUATION AND DISTRIBUTION OF THE LYNX (LYNX LYNX L.) IN SLOVENIA FROM 1995-1999 CVETKO STANISA", IZTOK KOREN" AND MIHA ADAMIC"' * ZGS, OE Kocevje, Rozna
More informationRaziskovalna naloga:
MESTNA OBČINA CELJE KOMISIJA MLADI ZA CELJE Raziskovalna naloga: Avtorji: Almedin Imamović, 8.a Mentorica: Simona Mesojedec, prof. RP Rok Pilih, 8.a Uroš Polimac, 8.a Celje, marec 2015 OSNOVNA ŠOLA HUDINJA
More informationKošarkarsko sojenje: zbornik raziskav. Urednika Brane Dežman in Simon Ličen
Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav Urednika Brane Dežman in Simon Ličen Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Inštitut za kineziologijo Katedra za košarko Košarkarsko sojenje: zbornik raziskav Uredila
More informationNaslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja)
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mateja Gaber Naslov diplomske naloge: Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja) Kraj: Ljubljana Leto: 2011
More informationMornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar
Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet Pot pomorščakov 4 6320 Portorož Tel.: (05) 6767-295 Mornarske veščine Doc. dr. Peter Vidmar 1 HISTORY OF SHIPS... 5 1.1 O LESU ZA BARKE... 8 2 NOMENCLATURE...
More informationANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ANDREJ FRANC DOLINŠEK ANALIZA PROCESOV JAVNEGA NAROČANJA Z VIDIKA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN EKONOMSKE MODERNIZACIJE JAVNEGA SEKTORJA DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana,
More informationProjekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil
Funded by the European Union s Seventh Framework Programme Projekt MIZŠ: Inovativne fermentacije za razvoj novih funkcionalnih živil Martina AVBELJ, Monika ŠPORIN, Boris KOVAČ, Sonja SMOLE MOŽINA, Peter
More informationUPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠPELA IVANUŠA UPORABA DROG IN ALKOHOLA V VZGOJNIH ZAVODIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 - 2 - UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za socialno pedagogiko
More informationStudying Basketball Officiating. Brane Dežman and Simon Ličen Editors
Studying Basketball Officiating Brane Dežman and Simon Ličen Editors University of Ljubljana Faculty of Sport Institute for Kinesiology Basketball Department Studying Basketball Officiating Edited by
More informationHevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Timotej Hodnik Hevristična analiza uporabnosti spletnih mest družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA
Frane Erčulj, Mitja Bračič MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŠARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAJO V SKUPINAH A IN B EVROPSKEGA PRVENSTVA Izvleček Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti in analizirati morfološke
More informationŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. Ime in priimek uenca:
ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠINE ZA UENCE 9. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 21. november 2013 Ime in priimek uenca: NALOGA MOŽNE TOKE A) Reading Comprehension 1. JUNK FOOD 9 2. FIVE MASCOTS SELECTED FOR 8 SOCHI 2014
More informationDECLARATION OF CONFORMITY
SPLOŠNA GENERIC IZJAVA O SKLADNOSTI DECLARATION OF CONFORMITY PREVOD ORIGINALA Z DNE 07.10.2013 Proizvajalec (Manufacturer): LEGRAND 128, Avenue de Lattre-de-Tassingny 87045 LIMOGES Cedex - FRANCE Izjavljamo,
More informationBarvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour Transforms in CIECAM02 and CIELAB
222 Nika Bratuž, Andrej Javoršek in Dejana Javoršek Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Snežniška 5, 1000 Ljubljana Barvne pretvorbe v CIECAM02 in CIELAB Colour
More informationJoga - le telovadba ali del širšega verskega sistema?
Joga - le telovadba ali del širšega verskega sistema? Seminarska naloga pri predmetu Primerjalna religiologija Avtor: Ana Kersnik Mentor: dr. Anja Zalta Bratuž Ljubljana, junij 2012 1 POVZETEK»Joga je
More informationIzdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Alja Debeljak Izdelava videa s pomočjo paketa programske opreme Adobe DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI
ROMANJE IN IDENTITETNI PROCESI Etnolog 15 (2005) Andrej Gregorač 205 IZVLEČEK Camino de Santiago je ena največjih svetovnih romarskih poti, ki s svojo zgodovino in pomembnostjo vstopa v svetovni prostor
More informationRobert Lisac, diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROBERT LISAC
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROBERT LISAC LJUBLJANA 2007 1 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Prilagojena športna vzgoja FREE FIGHT NOVA BORILNA ZVRST V SLOVENIJI DIPLOMSKA
More informationCAMINO. In Camino je še nekaj, česar ni moč opisati, temveč lahko le doţiviš.
CAMINO Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš na poti, kjer te vsakdo obogati na svojstven način. Camino je pristnost pristnost
More informationFIFA 08. Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana
FIFA 08 Jani Tavčar 1.BG Prof.Stanislav Jablanšček Predmet: Informatika SŠ Srečka Kosovela Sežana Nov 2007 Namestitev Najprej moramo seveda prižgati računalnik in v CD-ROM vstaviti zgoščenko Fifa 08. Odpre
More informationELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV
Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2016, letnik XIV ELGO 8 Nov distribucijski center vodenja slovesno predan svojemu namenu 30 GEKenergija - sistem upravljanja z energijo Kažipot
More informationInovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije. Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons
INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2009 16. oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Inovativno učenje in poučevanje pri pouku geografije Creative Learning and Teaching at the Geography Lessons
More informationPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.9.2014 COM(2014) 550 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju in rezultatih programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem v obdobju 2006 2013
More informationTRAINING ANALYSE OF METER RUNNER
UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF SPORTS Kinesiology TRAINING ANALYSE OF 10.000 METER RUNNER DIPLOMA THESIS MENTOR: doc. dr. Aleš Dolenec REVIEWER: prof. dr. Ušaj Anton Author: ALJAŽ BABNIK Ljubljana,
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaklju na naloga Brezºi no polnjenje (Wireless Charging) Ime in priimek: Timotej Kos tudijski program: Ra unalni²tvo
More informationOLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Darja JERNEJ Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA DIPLOMSKO
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji. Anja Lahne
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Anja Lahne POUK NA PROSTEM PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationRAZVOJ IN EVALVACIJA TRENINGA SOCIALNIH VEŠČIN
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Mojca FERLIČ in Maruša NAGLIČ RAZVOJ IN EVALVACIJA TRENINGA SOCIALNIH VEŠČIN DIPLOMSKO DELO Mentor: red. prof. dr. Cirila Peklaj Brezula
More informationVzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o.
Vzorčna ponudba za veleprodajni dostop za gostovanje na mobilnem omrežju družbe Telemach Mobil d.o.o. Telemach Mobil d.o.o. Stran 1 od 9 Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Oblike veleprodajnega
More informationDodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti
Dodatek k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana javnosti Ljubljana, marec 2011 Dodatek (»dodatek k prospektu«) k prospektu za prodajo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana
More informationA C. Slovar izrazov. Evropska Regija
TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Kompenzacijski načrt TIENS Poslovni Priročnik Slovar izrazov 1. Distributer Naziv se nanaša na vse ustrezne osebe, sponzorirane s strani kvalificiranega TIENS sponzorja,
More informationDanilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca
Danilo Šuster Relativna modalnost in kontingenca Neredigirana različica! Izvorna objava: Šuster, D.»Relativna modalnost in kontingenca.«anthropos 24, št.3/4 (1992), str.24-38 1. Uvod Filozofi tradicionalno
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MIHA CERLE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MIHA CERLE LJUBLJANA 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes OBLIKOVANJE MODELA OCENJEVANJA FITNES CENTROV DIPLOMSKO
More informationELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI
ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 29. marec 2013, letnik XI Glavna tema 4 Elektru Gorenjska najvišje državno priznanje za poslovno odličnost Iz Elektra Gorenjska Prodaja 26 Pravi
More informationVarnost strojev tehnična dokumentacija
2. DEL Varnost strojev tehnična dokumentacija Gradivo za predavanje Dar Darko Dajčman, ing.str ko dvigalotehna@siol.net Direktiva o varnosti strojev 2006 / 42 / ES Krmilni sistem Krmilni sistem je lahko
More informationMODEL OF OPTIMAL COLLISION AVOIDANCE MANOEUVRE ON THE BASIS OF ELECTRONIC DATA COLLECTION
J. Svetak, L. Jakomin: Model of Optimal Collision Avoidance Manoeuvre on the Basis of Electronic Data Collection JELENKO SVETAK, D. Se. E-mail: jelenko.svetak@fpp.edu LIVU JAKOMIN, D. Se. E-mail: livij.jakomin@fpp.edu
More informationTESTIRANJE VELJAVNOSTI FED MODELA NA AMERIŠKEM TRGU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TESTIRANJE VELJAVNOSTI FED MODELA NA AMERIŠKEM TRGU Ljubljana, september 2014 ANA POGAČAR IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Ana Pogačar, študentka
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UROŠ VODOPIVEC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UROŠ VODOPIVEC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VPLIV NOVE FINANČNE REGULATIVE EVROPSKE NOGOMETNE ZVEZE NA POSLOVANJE IZBRANIH
More informationFUNKCIONALNOST DRUŽINE, DEPRESIVNOST IN ZLORABA SUBSTANC PRI MLADOSTNIKIH
UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Romana ČOLIĆ FUNKCIONALNOST DRUŽINE, DEPRESIVNOST IN ZLORABA SUBSTANC PRI MLADOSTNIKIH MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA DRUGOSTOPENJSKI
More informationINDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA
19. Mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig 19 th International Swimming Competition Dr. Fig INDOOR OLYMPIC SWIMMING POOL KRANJ, SLOVENIA Datum: 21. januar 2017 Date: 21 st of January 2017 Prijave: sreda,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MOJCA ŠLENC
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MOJCA ŠLENC Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Borilni športi OTROŠKE JUDO TEKME DIPLOMSKO DELO MENTOR Prof.
More informationNaš nebeški orodjar MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE. podatki se shranjujejo na različnih lokacijah.
MICROSOFT OPERATIONS MANAGEMENT SUITE Naš nebeški orodjar podatki se shranjujejo na različnih lokacijah. Na vprašanje, ali smo pripravljeni dobro upravljati in kontrolirati neko hibridno okolje, je težko
More informationPRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS
zavod za popularizacijo matematike PRAVILNIK O MEDNARODNEM TEKMOVANJU ABACUS Vsebina: Organizator tekmovanja. 2 Informacije o tekmovanju. 3 Državno tekmovanje. 4 Literatura... 8 Zgledi nalog. 6 Kriteriji
More informationPomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli
Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni šoli Bojan Rebernak Osnovna šola Frana Kranjca, Celje bojan.rebernak@guest.arnes.si Ko se soočamo s prihajajočo interaktivno dobo, šola postaja najmočnejše orodje,
More informationTurizem v številkah Tourism in Numbers
Turizem v številkah 2002-2012 Tourism in Numbers 2002-2012 Vsebina Index 1. Uvod Introduction 5 2. Nastanitve Accommodation Facilities 7 3. Prihodi in prenočitve Arrivals and Overnight Stays 17 4. Povprečna
More informationLETNO POROČILO SKUPINE GORENJE 2017
LETNO POROČILO SKUPINE GORENJE 2017 Kazalo 1 4 1.1 Poudarki poslovanja v letu 2017 5 1.2 Pomembnejši dogodki v letu 2017 6 1.3 Pismo predsednika uprave 10 1.4 Poročilo predsednika nadzornega sveta 12 1.5
More informationFrane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL CLUBS
38 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 12, 2, 38 50 (2006) Frane Erčulj* Mojca Doupona Topič ANALYSIS OF THE ORGANISATIONAL CHARACTERISTICS OF SLOVENIAN BASKETBALL
More informationMehdi Ben Brahim 1 Amri Mohamed 1 Shaher A. I. Shalfawi 2
Kinesiologia Slovenica, 22, 2, 49 63 (2016), ISSN 1318-2269 Original article 49 Mehdi Ben Brahim 1 Amri Mohamed 1 Shaher A. I. Shalfawi 2 THE EVALUATION OF SOCCER PLAYERS PERFORMANCE ON DIFFERENT REPEATED
More informationZAVEDANJE MLADIH O TVEGANEM SPOLNEM VEDENJU V SLOVENIJI
visokošolskega strokovnega šudijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVEDANJE MLADIH O TVEGANEM SPOLNEM VEDENJU V SLOVENIJI AWARENESS AMONG YOUTH ON RISKY SEXUAL BEHAVIOUR IN SLOVENIA Mentorica:
More information298P4 298X4.
298P4 298X4 www.philips.com/welcome Kazalo vsebine 1. Pomembno...1......... 2. Namestitev monitorja...4......7...... 3. Optimizacija slike...14...............27...... 5. Upravljanje porabe energije...31
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA SLUGA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA SLUGA Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Kondicijsko treniranje GENEZA JUDA DIPLOMSKO DELO MENTOR doc.
More informationRK Gorenje Velenje vs. Elverum Handball
OFFICIAL PROGRAMME VELUX EHF Champions League 2017/2018 RK Gorenje Velenje vs. Elverum Handball Velenje 4. november 2017, ob 19.30 Rdeča dvorana Title Sponsor Regional Premium Sponsors Partners VELUX EHF
More informationELGO. Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII
ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 28. marec 2014, letnik XII Glavna tema 4 Žled pokazal, kakšno je stanje distribucijskih omrežij v Sloveniji Iz Gorenjskih elektrarn 28 Revizija HE
More informationBREZ PAMETNEGA TELEFONA BI
Mestna občina Celje Mladi za Celje BREZ PAMETNEGA TELEFONA BI RAZISKOVALNA NALOGA Avtorice: Mentorica: Jasmina Oblak, prof. Nika Romšak 8. b Amadeja Kopinšek 8. b Nina Gračner 8. b Rimske Toplice, marec
More informationPartnersko zdravljenje partnerskega alkoholizma V terapevtski skupini
Dr. se., dr. med. Janez Rugelj Univerzitetna psihiatrična klinika Ambulanta za bolezni odvisnosti 61105 Ljubljana, Bohoričeva 4 Partnersko zdravljenje partnerskega alkoholizma V terapevtski skupini UDK
More informationDEJAVNIKI TVEGANJA IN PREVENTIVA SAMOMORILNEMU VEDENJU MED MLADIMI GLEDE NA SPOL
ŠTEFIN ZAKLJUČNA NALOGA 2014 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA DEJAVNIKI TVEGANJA IN PREVENTIVA SAMOMORILNEMU VEDENJU MED MLADIMI
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Štraus. Globalizacija nogometa. Bosmanov proces in posledice na nogometnem trgu.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jure Štraus Globalizacija nogometa Bosmanov proces in posledice na nogometnem trgu Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationPomen IKT in evalvacija e-gradiv v osnovni šoli. The meaning of ICT and evaluation of e-learning materials in Primary school
Pomen IKT in evalvacija e-gradiv v osnovni šoli The meaning of ICT and evaluation of e-learning materials in Primary school Bojan Rebernak bojan.rebernak@guest.arnes.si Osnovna šola Frana Kranjca, Hrašovčeva
More informationIZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA Kandidatka: Gordana Mrkonjič Naslov: Šalek 89, 3320 Velenje Študentka
More informationLuís Carrasco Páez 1 Inmaculada C Martínez Díaz 1 Moisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1 Nicolae Ochiana 2 * Ergometric testing for top-level
16 Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 Kinesiologia Slovenica, 16, 1-2, 16 20 (2010) Luís Carrasco Páez 1 Inmaculada C artínez Díaz 1 oisés de Hoyo Lora 1 Borja Sañudo Corrales 1
More informationNekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012
Nekateri vidiki organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo v letu 2012 Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Zbirka S KAKOVOSTJO DO ODLIČNOSTI Nekateri vidiki organizacijske klime
More informationIzvleček. Abstract. je bilo humano in živalsko tkivo. Pod. Avtor / Author Miha Munda 1
Zaznavanje tehničnih napak in optimizacija izdelave individualnih tkivnih mrež pri presajanju in vlivanju Detection of Technical Errors and Construction Optimization for Custom Tissue Arrays at Transplanting
More informationDiplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR
Diplomska naloga v podjetju Infineon Technologies AG:» Next generation automotive wireless transceiver «SEMINARSKA NALOGA pri predmetu SEMINAR Franci Mihelič Ljubljana, september 2012 KAZALO VSEBINE 1.
More informationPrimerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric
Izvleček Frane Erčulj 1, Mitja Bračič 2 Primerjava morfoloških značilnosti najboljših evropskih in slovenskih mladih košarkaric Osnovni namen raziskave je bil primerjati morfološke značilnosti najboljših
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VESNA STAVREV Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Ples PROGRAM IN ANALIZA VKLJUČEVANJA OTROK V VADBO JUDO VRTCA
More information