ANALIZA IGRE V NAPADU IN OBRAMBI NOGOMETNIH KLUBOV CHELSEA IN PARIS SAINT-GERMAIN V OSMINI FINALA LIGE PRVAKOV

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja ANALIZA IGRE V NAPADU IN OBRAMBI NOGOMETNIH KLUBOV CHELSEA IN PARIS SAINT-GERMAIN V OSMINI FINALA LIGE PRVAKOV Mentor: izr. prof. dr. Marko Šibila Somentor: asist. dr. Marko Pocrnjič Recenzent: doc. dr. Stanislav Pinter Avtor: Žiga Pahor Ljubljana, 2016

2 IZVLEČEK Na evropski ravni je nogometna Liga prvakov zagotovo najkakovostnejše in medijsko najodmevnejše klubsko nogometno tekmovanje v Evropi, zato smo se odločili podrobno analizirati dvoboj osmine finala med nogometnima kluboma Paris Saint-German in v sezoni 2015/16. Namen naloge je bil ugotoviti značilnosti modela igre v fazi napada in fazi obrambe nogometnih klubov Paris Saint-Germain in, ter primerjati kvantitativne razlike pri izvajanju določenih tehnično-taktičnih aktivnosti nogometne igre med njima. Analizirali smo obe tekmi, prvo v Parizu in povratno v Londonu. Posnetek tekme smo si večkrat natančno ogledali in podatke ročno zapisovali ter beležili pogostost posamezne spremenljivke v posebne, predhodno pripravljene obrazce. Podatke smo pridobivali ločeno za obe ekipi in ločeno glede na fazo napada oziroma fazo obrambe. Vzorec spremenljivk za fazo napada vsebuje 11, za fazo obrambe pa 9 glavnih sklopov le-teh. Vrednosti posameznih spremenljivk smo najprej statistično obdelali in rezultate primerjali ločeno za vsako tekmo, nato pa še skupaj pri preverjanju hipotez. Po končani analizi smo ugotovili: da se je Paris Saint-Germain () posluževal predvsem kontinuiranih napadov in imel tudi večjo posest žoge, pa je večkrat odigral protinapad; da je vratar -ja napad svoje ekipe večkrat začel s kratko podajo, vratar ja pa z dolgo; da je svoje napade enakomerno razporedil po sredini igrišča in preko krilnih položajev, medtem ko je nekoliko več napadov izpeljal po sredini igrišča; da so igralci -ja izvedli v povprečju več podaj in z višjim deležem uspešnosti; da so več tehničnih napak naredili nogometaši ja; da je do več strelov prišel po predhodnem protinapadu, pa po kontinuiranih napadih; da so se igralci ja nekoliko več posluževali preigravanj in bili malenkost uspešnejši v individualnih dvobojih; da si je moštvo -ja ustvarilo več priložnosti, najpogosteje po udarcu znotraj kazenskega prostora, pa je večkrat sprožil strel izven kazenskega prostora; da so bili igralci -ja v fazi obrambe postavljeni višje in večkrat izvajali visok pritisk na nasprotnika (presing), navadno takoj po izgubljeni žogi, zato so žoge pogosteje odvzemali v napadalni in srednji tretjini igrišča; da sta obe ekipi največ žog pridobili po nasprotnikovi netočni podaji ali po dobljenem individualnem dvoboju, ter da so bili igralci ja pogosteje vsi postavljeni v obrambni postavitvi za žogo, kjer sta zunanja vezna igralca prihajala globoko nazaj na pomoč obrambi. Ključne besede: analiza igre, faza napada in obrambe, FC, Paris Saint-Germain FC Liga prvakov Naslov diplomskega dela: Analiza igre v napadu in obrambi nogometnih klubov in Paris Saint-Germain v osmini finala Lige prvakov Avtor: Žiga Pahor Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport 2016 Športna vzgoja Število strani: 82 Število tabel: 44 Število slik: 10 Število virov: 12 2

3 ABSTRACT Champions League is undoubtedly the best and most media-attractive football competition in Europe, which is why we have decided to thoroughly analyse an intriguing quarter-final match of the 15/16 CL season between Paris Saint-Germain FC and FC. The goal of this diploma thesis was to recognise the key characteristics in the game model of the above mentioned clubs, both in attacking and defensive phases, as well as to compare the teams quantitative differences in carrying out football-specific technical-tactical tasks. We have analysed both matches; the first leg match in Paris and the reverse fixture in London. Through multiple careful video viewings we have harvested the data, tracked the frequency of certain variables and put the acquired data into special pre-drafted monitoring forms. The data were acquired separately for each team as well as for the attacking and defensive phases of the game. The variables sample consists of 11 main compounds of variables for the attacking phase and 9 main compounds of variables for the defensive phase. The results of analysed variables were statistically processed and compared separately for each match, and eventually compared jointly in a final analysis of the hypotheses. The final analysis produced the following results: Paris Saint-Germain focused extensively on continuous attacking football with lots of possession of the ball, while relied more on quick counter-attacks; s goalkeeper started most of his team s attacks with a short direct pass, while s did so with a long pass; s attacks were distributed equally in the centre and down the wings, while carried out most of its attacks through the middle; players performed more passes and had a higher percentage of successful passes; players committed more technical errors; completed most of their shots on goal following a counter-attack, while did so following a continuous attacking transition; players performed more dribbles and were slightly more successful in this respect than their opponents; created more clear-cut chances, the majority of which came from a shot inside the penalty box, while performed more shots from outside the penalty box; s defense organization relied on high defensive line with frequent high-intensive pressing immediately after losing possession of the ball, which often resulted in regaining of possession in the middle and/or final third of the pitch; both teams frequently regained possession of the ball after a bad pass or a 1v1 duel; players positioned themselves deep on the pitch and behind the ball in defensive phase, with the wingers supporting the defence with tracking back movement. Key words: game analysis, attacking phase defensive phase, FC, Paris Saint- Germain FC, Champions League Title of diploma thesis: Analysis of attacking and defensive phases of matches in UEFA Champions League quarter-final match between FC and Paris Saint-Germain FC Author: Žiga Pahor The University of Ljubljana Faculty of sport 2016 Sport Education Football 3

4 Kazalo vsebine 1. UVOD PREDMET IN PROBLEM SODOBNI MODEL IGRE SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA SODOBNI MODEL IGRE V FAZI OBRAMBE ZNAČILNOSTI NOGOMETNE IGRE ANALIZA IGRE O NOGOMETNEM KLUBU CHELSEA O NOGOMETNEM KLUBU PARIS SAINT-GERMAIN CILJI IN HIPOTEZE METODE DELA Vzorec merjencev Vzorec spremenljivk FAZA NAPADA FAZA OBRAMBE Pripomočki Postopek zbiranja podatkov Analiza podatkov REZULTATI IN RAZPRAVA PRVA TEKMA PARIS SAINT-GERMAIN FC : CHELSEA FC 2:1 (1:1) OSNOVNI STATISTIČNI PARAMETRI ANALIZA IGRE V FAZI NAPADA ANALIZA IGRE V FAZI OBRAMBE POVRATNA TEKMA CHELSEA FC : PARIS SAINT-GERMAIN FC 1: OSNOVNI STATISTIČNI PARAMETRI ANALIZA IGRE V FAZI NAPADA ANALIZA IGRE V FAZI OBRAMBE PREVERJANJE HIPOTEZ SKLEP VIRI

5 Kazalo slik Slika 1. Obrazec za spremljanje faze napada Slika 2. Obrazec za spremljanje faze obrambe Slika 3. Začetna postava Paris Saint-Germaina Slika 4. Začetna postava ja Slika 5. Obrambna postavitev ja pri kotih Slika 6. Obrambna postavitev -ja pri kotih Slika 7. Začetna postava ja Slika 8. Začetna postava Paris Saint-Germaina Slika 9. Obrambna postavitev ja pri kotih Slika 10. Obrambna postavitev -ja pri kotih Kazalo tabel Tabela 1 Primerjava obeh klubov po osnovnih statističnih parametrih Tabela 2 Vrsta napada Tabela 3 Oblike napadov Tabela 4 Mesto napada Tabela 5 Način prehoda v napad preko vratarja Tabela 6 Vrste in uspešnost podaj Tabela 7 Število in uspešnost preigravanj Tabela 8 Tehnične napake Tabela 9 Posest žoge Tabela 10 Streli proti vratom ja Tabela 11 Streli proti vratom -ja Tabela 12 Način izvedbe kotov Tabela 13 Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Tabela 14 Vrsta obrambe Tabela 15 Način prehoda v obrambo Tabela 16 Sodelovanje med igralci v fazi obrambe Tabela 17 Mesto postavitve obrambe Tabela 18 Mesto odvzema žoge Tabela 19 Način pridobitve žoge Tabela 20 Mesto prekinitve napada s prekrškom Tabela 21 Individualni dvoboji Tabela 22 Postavitev pri kotih nasprotnega moštva Tabela 23 Primerjava obeh klubov po osnovnih statističnih parametrih Tabela 24 Vrsta napada Tabela 25 Oblike napada Tabela 26 Mesto napada Tabela 27 Način prehoda v napad preko vratarja Tabela 28 Vrste in uspešnost podaj Tabela 29 Število in uspešnost preigravanj Tabela 30 Tehnične napake

6 Tabela 31 Posest žoge Tabela 32 Streli proti vratom -ja Tabela 33 Streli proti vratom ja Tabela 34 Način izvedbe kotov Tabela 35 Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Tabela 36 Vrsta obrambe Tabela 37 Način prehoda v obrambo Tabela 38 Sodelovanje med igralci v fazi obrambe Tabela 39 Mesto postavitve v obrambi Tabela 40 Mesto odvzema žoge Tabela 41 Način pridobitve žoge Tabela 42 Mesto prekinitve napada s prekrškom Tabela 43 Individualni dvoboji Tabela 44 Postavitev pri kotih nasprotnega moštva

7 1. UVOD Med športnimi igrami ima nogomet pomembno vlogo. Je najbolj priljubljen in razširjen šport na svetu, ki se nas v naših življenjih dotakne tako ali drugače. Igra, pri kateri na prvi pogled za žogo teka 11 igralcev vsakega moštva v sebi skriva čar, ki privablja na tisoče ljudi na stadione in na milijone ljudi pred male ekrane na vseh kontinentih sveta. To je igra polna emocij, na eni strani prinaša veliko veselja ob zmagi ekipe, za katero navijamo, ter polno žalosti ob porazu priljubljenega moštva. Ta šport povezuje milijone ljudi, bodisi z rekreativnega vidika ali pa z vidika promocije gospodarstva preko te priljubljene igre. Nogometna igra se je skozi leta zelo spreminjala. Postajala je vse hitrejša, bolj dinamična in dovršena. Nenehna borba med branjenjem in napadanjem, kakovostnejši proces treniranja in tekmovanja ter spreminjanje pravil nogometne igre, spadajo med glavne vzroke razvoja nogometne igre. Tudi igralci so vse hitrejši, sposobnejši in tehnično-taktično bolj dovršeni, tako da je napak v igri vse manj. Vse to pa odločilno vpliva na bolj organizirano in dinamično igro. S spreminjanjem pravil igre pa želi Svetovna nogometna organizacija (FIFA) povečati dinamiko in napadalnost v igri (več zadetkov) ter "zaščititi" igro, še posebej v napadu, da bi bilo manj grobosti. Danes so najboljši igralci tisti, ki nakazujejo najustreznejše taktične rešitve med igro. Tako sta se izoblikovala pojma sodobni model igre in model igralca. Sodobni model igre pomeni način igre najuspešnejših moštev (način sodelovanja med igralci v obeh fazah igre in dinamika igre), model igralca pa sposobnosti in lastnosti, ki naj bi jih imel igralec, da lahko uspešno sodeluje v sodobnem modelu igre (Verdenik, 2006). Danes lahko govorimo o enotnem sodobnem modelu nogometne igre, saj med najkvalitetnejšimi moštvi na svetu v načinu igre ni več toliko razlik kot v preteklosti (Kopasić, 2008). Moderni način nogometne igre je torej na stopnji, ki zahteva od igralcev nogometno univerzalnost. Ker je odlična kondicijska pripravljenost dandanes samoumevna (Elsner, 2006), je uspešnost v igri posameznega moštva oziroma njenih igralcev odvisna predvsem od dinamične tehnike in taktične informiranosti. Na klubskem nivoju so v Evropi najbolj poznane kvalitetne ter medijsko zanimive lige velike peterice. To so lige v Angliji, Španiji, Nemčiji, Italiji in Franciji. Na evropski ravni pa sta posebej pomembni tekmovanji Liga prvakov in Liga Evropa. Liga prvakov je najkakovostnejše in medijsko najodmevnejše klubsko nogometno tekmovanje v Evropi v organizaciji Evropske nogometne zveze (UEFA), ki poteka od leta Naslov je doslej osvojilo 21 klubov, od tega je to dvanajstim uspelo več kot enkrat. Najuspešnejši klub je Real Madrid, ki je Ligo prvakov osvojil enajstkrat, od tega petkrat v prvih petih letih tekmovanja. Trenutni prvak je prav Real Madrid. Od spremembe imena in sistema tekmovanja leta 1992 nobenemu klubu ni uspelo zmagati dvakrat zapored. Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo Pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu izpadanja. Nato pa so sledile številne spremembe, ki so privedle do današnjega sistema, kjer se v predtekmovanju iz 8 štiričlanskih skupin v izločilne boje uvrstita najboljši dve ekipi iz vsake skupine. Od slovenskih klubov se je le Mariboru uspelo uvrstiti v ligo prvakov, in to dvakrat, v sezonah 1999/2000 in 2014/15. Liga prvakov je zelo privlačna tudi s finančnega vidika, saj UEFA vsakemu klubu, ki se uspe uvrstiti v Ligo prvakov, plača 3 milijone evrov, poleg tega pa še 2,4 milijona evrov za sodelovanje v skupinskem delu. Zmaga v skupinskem delu je vredna , neodločen rezultat pa Dodatno UEFA vsakemu četrtfinalistu plača 2,5 milijona evrov, vsakemu polfinalistu 3 milijone evrov, vsakemu finalistu 4 milijone evrov in zmagovalcu 7 milijonov evrov (''Nogometna liga prvakov'', 2015). 7

8 in Paris Saint-Germain sta se do letos v Ligi prvakov pomerila že šestkrat, od tega je dvakrat zmagal, enkrat Paris Saint-Germain, kar trikrat pa se je dvoboj končal brez zmagovalca. Kluba sta se že tretje leto zapored pomerila v izločilnih bojih, iz katerih je kot zmagovalec v sezoni 2013/14 izšel, prejšnjo in letošnjo sezono pa Paris Saint-Germain. Prva tekma je bila odigrana 16. februarja 2016 v Parizu na stadionu Park princev. Tekmo si je ogledalo gledalcev. Glavni sodnik je bil Španec Carlos Velasco Carballo. Temperatura je bila 1 C, padavin ni bilo. Tekma je bila odigrana zvečer ob 20:45 v normalnih pogojih. Povratna tekma je bila odigrana 9. marca 2016 v Londonu na stadionu Stamford Bridge pred nekaj več kot gledalci. Sodil je Nemec Felix Brych. Pogoji za igro so bili zelo dobri, vreme je bilo oblačno s temperaturo 6 C. Tekma je bila prav tako odigrana v večernem terminu ob Pri nogometu največ štejejo rezultati tekem, ki odločajo o poražencu oziroma zmagovalcu. Rezultati samih tekem pa se velikokrat ne skladajo s statističnimi podatki oz. z rezultati analiz, ki so bile narejene z raznimi raziskavami. Analize samih tekem nam omogočajo spremljanje razvoja nogometne igre in določanje modela sodobnega nogometa. Z analizami, ki so lahko objektivne ali subjektivne, so se strokovnjaki pričeli ukvarjati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Analize nam omogočajo pogled v tehnično-taktične elemente nogometne igre, z dobljenimi rezultati pa lahko primerjamo dve moštvi med seboj in ugotovimo, kje je bila tista razlika, ki je odločala o uspešnosti moštva. Analize omogočajo natančen vpogled v nogometno igro in tako tudi v segmente, ki so obravnavani v tej diplomski nalogi, s katero sem se kot navijač nogometnega kluba želel osebno poglobiti. 8

9 2. PREDMET IN PROBLEM Predmet proučevanja je sodobni model nogometne igre v fazi napada in obrambe med nogometnima ekipama in Paris Saint-Germain na tekmah osmine finala Lige prvakov v sezoni 2015/16 ter primerjava modela nogometne igre v fazi napada in obrambe med obema ekipama. Problem, ki smo ga proučevali, je vezan na analizo modela igre v fazi napada in obrambe nogometnih klubov in v osmini finala Lige prvakov v sezoni 2015/2016. Podrobno smo analizirali obe tekmi in skušali ugotoviti, kateri parametri so v največji meri vplivali na pozitivni oziroma negativni rezultat, ter kateri parametri so naredili odločilno razliko med kluboma v prej omenjenem tekmovanju. 2.1 SODOBNI MODEL IGRE Model igre je organiziran sistem, ki vsebuje želeno usklajenost in organiziranost igralcev v obeh fazah igre, torej v fazi napada in fazi obrambe. Njegova značilnost je sodelovanje med igralci, ki je večplastno: informativno, sociološko, motorično, itd. Sodelovanje med igro oblikuje različne igralne situacije, ki sestavljajo model igre na posamezni tekmi. Skozi zgodovino razvoja nogometne igre so se modeli nogometne igre razlikovali predvsem glede na geografski položaj. Moštva z različnih območij so skozi čas prikazala različne modele igre, ki so bili v nekem obdobju plod nogometne izobrazbe na določenem območju. Znane so zlasti južnoameriška in evropska, konkretneje angleška, italijanska, dunajska, češka in madžarska šola (Elsner, 2011). Včasih so bile razlike med modeli igre, najboljših moštev precejšnje. Razlika med južnoameriškim in evropskim modelom je bila velika, vendar dandanes ni več tako, čeprav se še opazijo in niso nezanemarljive. Še vedno so razlike v kulturi in načinu življenja, kar se navsezadnje kaže tudi skozi nogometno igro. Do zmanjšanja razlik je prišlo zaradi večje izmenjave informacij na raznih strokovnih posvetih, številnih praktičnih izkušenj, novih teoretičnih spoznanj in seveda razvoja znanosti, ki se ukvarja z analizo nogometne igre, učenjem, različnimi metodami treniranja, itd. (Kuzma, 2015). Poseben vpliv so imeli tudi najboljši igralci, ki so s svojimi lastnostmi in sposobnostmi oblikovali nove, drugačne, boljše rešitve igralnih situacij, ne le standardnih ob prekinitvah igre, ampak tudi v vseh fazah poteka igre. Vsako obdobje zaznamujejo tudi najuspešnejši nogometaši, saj so tudi oni plod razvoja modela igre. Trenerji dopuščajo samostojno odločanje med igro, kar nogometašem omogoča ustvarjalnost. Vsekakor pa sodobni model igre predstavljajo nogometaši, ki so kljub svobodi v igri, sposobni izpolnjevati sočasne organizacijske zahteve nogometa (prirejeno po Elsner, 2004). Nadigravanje v igri in stalno preoblikovanje komunikacijske mreže v napadu v komunikacijsko mrežo obrambe sta značilnosti sodobne igre. To prožno obliko igre, ki v svetu čedalje bolj prevladuje, zaznamuje zlasti svoboda v igri ob sočasni organiziranosti. Svoboda v igri pomeni, da igralci niso natančno vezani na igralno mesto določeno s sistemom igre, pač pa da se v akcije vključujejo glede na potek igre. Tako je danes poleg organiziranosti, ki se kaže v usklajenem delovanju vseh igralcev, ko naloge enega igralca prevzame soigralec, za uspešnost v igri še posebno pomembna ustvarjalnost, ki jo omogoča prav svoboda v igri (Elsner, 2004). 9

10 Sodobni model igre je torej način, ki ga prezentirajo najuspešnejša nogometna moštva v Evropi in po svetu. Je način sodelovanja igralcev v obeh fazah igre. V okviru tega sodelovanja med igralci pa obstajajo določene zakonitosti, ki so posledica razvoja nogometne igre. Danes lahko govorimo o enotnem sodobnem modelu nogometne igre, saj med najkvalitetnejšimi moštvi na svetu v načinu igre ni več toliko razlik kot v preteklosti, ko smo govorili o različnih nogometnih šolah. Najpomembnejši značilnosti sodobnega modela nogometne igre sta sodelovanje med igralci in dinamika igre. Pri sodelovanju med igralci gre za osnovno opredelitev kako sodelovati v obeh fazah igre, da bi dosegli uspešen rezultat. Dinamičnost pa se kaže v hitrosti gibanja žoge in igralcev ter v hitrosti prehodov iz ene v drugo fazo igre (Verdenik, 1999). V zdajšnjem modelu igre moramo torej vse bolj upoštevati čas in prostor. Zaradi vse boljše organizacije, telesne pripravljenosti in večje pozitivne agresivnosti igralcev, je časa za počasno igro vse manj. To ne velja le za igro v fazi napada, ampak tudi za obrambo. Zato mora biti igra tekoča, brez nepotrebnega zaustavljanja žoge, kar pa zahteva obvladovanje žoge v hitrem gibanju. Dejavnik čas je torej sestavljen iz hitrosti gibanja igralca brez žoge in hitrosti pri obvladanju žoge ter reševanju igralnih situacij. Dejavnik prostor pa zahteva v prvi vrsti pravočasno izkoriščanje nastalega praznega dela igrišča glede na igro nasprotnika, kar omogoča spreminjanje igralnih položajev igralcev v vzdolžni in prečni smeri. Tako kot časa, je tudi prostora za igro vedno manj. Stisnjena formacija branečega moštva, zlasti ko je igra počasna, ne omogoča uspešnega zaključevanja napada. Danes je najbolj učinkovit model igre s hitrimi akcijami, usmerjenimi neposredno proti vratom (od odvzema žoge do zaključka 1-10 sekund), s čim manjšim številom dotikov žoge. Akcije se začnejo iz dobro organizirane obrambe na lastni polovici in se končajo s hitrim protinapadom, v katerem sodeluje večje število nogometašev in ne le posameznik. Pri tem seveda prehodi iz napada v obrambo in morda ponovno v hiter napad ne dovoljujejo menjave ritma in odmorov, temveč zahtevajo kontinuirano igro (Elsner, 2004). Velikokrat današnje ekipe uporabljajo visoko postavitev igralcev v fazi obrambe, čemur sledi agresivno napadanje oziroma zasledovanje žoge, katerega cilj je takojšnji odvzem žoge. Takšnemu načinu branjenja pravimo tudi presing. Ekipe ga največkrat izvedejo takoj po izgubljeni žogi na nasprotnikovi polovici, traja približno 5 sekund. Ob neuspešnem pritisku se največkrat celotna ekipa vrne na svojo polovico v dogovorjeno formacijo in nadaljuje z začrtanim načinom branjenja (Kuzma, 2015). V sedanji fazi razvoja nogometne igre, vsekakor pa tudi vsaj v bližnji prihodnosti, se model sodobne igre verjetno ne bo bistveno spremenil. Težnja sistemov nogometne igre je predvsem ta, da ima moštvo, poleg specialistov (vratar, obrambni igralec, napadalec), čim več univerzalnih igralcev. Na to nakazujejo tudi razporeditve igralcev v sodobnem času: , , , , Ne glede na shemo razporeditve igralcev pa so v fazi napada in obrambe osnovna načela organizacije igre enaka (Elsner, 2004) SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA Faza igre v napadu je tisti del igre, ko moštvo z različnimi oblikami komunikacijske mreže in z različnimi dejavnostmi (protinapad, kontinuiran napad, napad preko krilnih položajev, napad skozi sredino itd.) poskuša ogroziti nasprotnikova vrata oziroma doseči zadetek. Faza napada je sestavljena iz prehoda iz obrambe v napad, priprave zaključka napada in zaključka napada. Za začetek napada se šteje trenutek, ko igralec ekipe v obrambi, odvzame žogo ali pa ta preide v posest njegove ekipe ob prekinitvi nogometne igre. Napad traja vse dokler žoga ni dokončno 10

11 izgubljena in obstaja posredna ali neposredna nevarnost za nasprotnikova vrata. Čas trajanja napada je odvisen predvsem od vrste napada (protinapad, kontinuiran napad, napad po sredini, napad preko krilnih položajev itd.) in samega prehoda v napad ekipe, ki pride v posest žoge ter načina prehoda v obrambo in postavitve (postavljena obramba, presing, itd.) ekipe, ki izgubi žogo. Tako moštvo, ki je v napadu, na različnih delih igrišča prehaja iz faze obrambe v fazo napada, pripravlja in zaključuje napad (Kopasič, 2008). V sodobnem modelu igre v fazi napada morajo biti igralci sposobni hitrih prehodov iz faze obrambe v fazo napada in prav tako organizacije uspešnih kontinuiranih napadov. Veliko moštev zgosti celotno zasedbo igralcev na svoji polovici in prehaja iz faze obrambe v fazo napada s takojšnjimi globinskimi podajami in na takšen način začenjajo protinapade ter poskušajo izkoristiti svoje hitre igralce v ekipi. Velikokrat prihaja v igri do tega, da ekipe postavijo obrambno formacijo nizko na svoji polovici, zato je pomembno, da na posamezniki, z individualno kvaliteto v dvobojih mož na moža razbremenijo ostale igralce, saj s preigravanjem ustvarijo prostor za ostale soigralce in svoji ekipi na ta način omogočijo boljše možnosti za dosego zadetka. Kljub temu, da sodobni model igre teži k temu, da žoga čim hitreje in s čim manj dotiki prehaja med igralci, pa na vrhunski ravni tekme odločajo ravno posamezniki s svojo individualno tehnično in taktično podkovanostjo, saj s tem, kot sem že omenil, ustvarjajo soigralcem dodatne možnosti v igri. Vseeno pa se morajo odločiti za pravočasno podajo. Takšni igralci so v ekipah zlata vredni, saj v soigralcih s svojo individualno kvaliteto pogosto prebudijo različne ideje (Kuzma, 2015). Torej sodobni model igre v fazi napada teži tudi k razvoju t.i. igre ena na ena, saj to prinaša prej omenjene prednosti na igrišču in ustvarja višek igralcev na določenem delu igrišča, s katerim ekipe lažje prihajajo do priložnosti za dosego zadetka. Posledično so dandanes na trgu najbolj iskani in zaželeni igralci prav tisti, ki so dobri v igri mož na moža in znajo narediti višek v igri ter nase prevzeti odgovornost v odločilnih trenutkih pomembnih tekem SODOBNI MODEL IGRE V FAZI OBRAMBE Faza obrambe je del igre v katerem moštvo, ki izgubi žogo, poskuša na različne načine žogo pridobiti nazaj. Moštvo z različnimi strategijami in dejavnostmi (hitro, počasno vračanje na lastno polovico, presing, consko, individualno, kombinirano pokrivanje itd.) na različnih delih igrišča preprečuje pripravo in zaključek napada nasprotne ekipe (Brinjovc, 2015). Sodobni trend igre v fazi obrambe je pogojen predvsem s kvalitetno organizacijo in upoštevanjem zadolžitev posamičnih igralcev. Veliko moštev zgosti celotno zasedbo igralcev na svoji polovici in prehaja iz faze obrambe v fazo napada s takojšnjimi globinskimi podajami in protinapadi. Sodobni model igre v fazi obrambe temelji na različnih načinih igre v obrambi. Eden od pogostih načinov daje velik poudarek hitremu prehodu iz faze napada v fazo obrambe, tako da se vsi igralci v čim krajšem času poskušajo postaviti za žogo (lahko že na nasprotnikovi ali pa na svoji polovici igrišča) in potrpežljivo prežijo na napako nasprotnika, ter čakajo na priložnost za protinapad. Vedno bolj pogosto pa na tekmah vidimo, da ekipe v trenutku izgubljene posesti žoge izvršijo presing (agresivno napadanje) na prostoru izgubljene žoge in jo v čim krajšem času poskušajo ponovno pridobiti v svojo posest. Takšen način igre v fazi obrambe je zelo zahteven, a pogosto učinkovit. Seveda pod pogojem, da so vsi igralci disciplinirani in upoštevajo osnovna načela branjenja (pravilno in pravočasno varovanje, oženje, držanje razdalj itd.). Igralci morajo biti telesno in taktično resnično kvalitetno pripravljeni, saj s tako imenovanim presingom porabijo več energije, kot bi jo s kakšnim drugim obrambnim načinom igre. Če je odvzem takojšen, je prehod nazaj v fazo napada uspešen. V nasprotnem primeru pa velikokrat po nekaj sekundah sledi vrnitev na svojo polovico, v 11

12 zgoščeno postavljeno formacijo. Kvalitetnejše ekipe pa vztrajajo v visokem presingu, dokler ne pridobijo žoge zopet v svojo posest oziroma dokler nasprotnik ne izgubi posesti nad žogo. Velikokrat se nasprotnik v primeru presinga odloči za izbijanje žoge čim dlje od svojega gola in na takšen način je ob pravilni postavitvi in posredovanju obrambne linije (varovanje, upoštevanje razdalj, oženja, pravočasen napad, odvzemanje žoge) žoga zopet pridobljena v posest ekipe, ki je vršila pritisk visoko na nasprotni polovici oz. je izvajala presing v prvi coni branjenja. (Kuzma, 2015). 2.2 ZNAČILNOSTI NOGOMETNE IGRE Zgodovina nogometne igre sega v tretje tisočletje pred Kristusom. Nogometna igra, kakršno poznamo in jo razumemo danes, pa je bila oblikovana leta 1863 v Angliji, ko so bila sprejeta tudi osnovna, še danes veljavna pravila igre. Nogomet se danes igra praktično povsod in ima med športnimi igrami zelo pomembno vlogo. Priljubljen je tako pri mladih kot tudi pri starejših, zato ne čudi, da je kot rekreativna dejavnost najbolj razširjena športna igra pri nas (Berčič, 1996). Glavna značilnost nogometne igre danes je usklajeno delovanje celotne ekipe, kar je mogoče le ob dobrem sodelovanju vseh igralcev. To sodelovanje je večstransko in je odvisno od načina vodenja, sestave moštva, individualnosti igralcev, itd. Zelo pomembno pa je medsebojno motorično komuniciranje ob sočasnem komuniciranju z žogo ter upoštevanju velikosti igralne površine. Medsebojno motorično komuniciranje je odvisno od delovanja informacijsko motoričnih procesov upravljanja in uravnavanja dejavnosti motoričnega aparata. Prilagojeno je spremenljivosti v igralnih situacijah in motnjam pri gibanju. Uspešnost motoričnega komuniciranja temelji na sposobnosti zaznavanja in prepoznavanja igralnih situacij in vse igre, saj je to pogoj za ustrezno motorično dejavnost. Medsebojno motorično komuniciranje je odvisno od števila programov v motoričnem spominu, količina teh programov pa je posledica ustreznega in dovolj pogostega transformacijskega procesa (treninga). Pomembna motnja pri motoričnem komuniciranju pa je prav gotovo nasprotna ekipa, ki poskuša prekiniti niti komunikacijske mreže z odvzemom komunikacijskega sredstva (žoge) ali s prekinitvijo igre (Elsner, 2004). Medsebojno motorično komuniciranje v nogometu pomeni vzpostavitev povezave med dvema ali več igralci. Izhodna informacija enega igralca je vhodna informacija za drugega ali več drugih igralcev. Ta komunikacija med igralci je lahko vzpostavljena v celoti, delno ali pa sploh ni vzpostavljena. Kadar so trenutek, smer in hitrost podane žoge usklajeni s smerjo in hitrostjo gibanja soigralca, govorimo o uspešno vzpostavljeni komunikaciji. Igralca pa nista uspešno vzpostavila komunikacije, kadar je nasprotnemu igralcu uspelo odvzeti žogo ali prekiniti igro oziroma kadar v skupni akciji nista delovala skladno (Elsner, 2006). Igralec z žogo (komunikacijsko sredstvo) je po Elsnerju (2004) najpomembnejši člen medsebojne motorične komunikacije. Soigralci mu s svojo motorično dejavnostjo (odkrivanjem) le pomagajo vzpostaviti medsebojno sodelovanje. Bolj kot so soigralci dejavni, lažje se igralec z žogo odloči, komu bo le-to oddal in s tem vzpostavil neposredno motorično komunikacijo. Komunikacijo, ki nastane med igralcema, ki si izmenjata žogo, imenujemo komunikacija glavnega kanala. Poleg glavnega kanala medsebojne motorične komunikacije igralci s svojo dejavnostjo vzpostavljajo komunikacijske niti tudi po pomožnih kanalih tako z glavnim nosilcem komunikacije (igralcem, ki upravlja žogo) kot med seboj. Igralci s tvorjenjem pomožnih kanalov pripomorejo k večji gostoti komunikacijske mreže, kar povečuje uspešnost v igri. Večja kot je gostota, več možnosti ima igralec z žogo v napadu, pa tudi igralci v obrambi 12

13 težje prekinejo komunikacijsko mrežo. Zaradi tega lahko rečemo, da je uspešnost v napadu odvisna od gostote komunikacijske mreže, ta pa je odvisna od sinhronega delovanja igralcev, ki mora biti usklajeno s sistemom, zasnovo in taktiko igre. Nekatere bistvene oblike in delovanja komunikacijske mreže v napadu je mogoče izoblikovati med treningom z uigravanjem posameznih igralcev, celega moštva ali njegovih delov. Medsebojna motorična komunikacija seveda ne poteka le ob napadanju, ampak je zelo pomembna tudi pri branjenju, kjer je glavni cilj prekinitev komunikacijske mreže napadajočega moštva, odvzem komunikacijskega sredstva (žoge) in vzpostavitev lastne komunikacijske mreže v napadu. Velikokrat se igralci v obrambi glede na razmere v igri zadovoljijo že samo s tem, da prekinejo komunikacijsko mrežo napada. Ustvarjanje komunikacijske mreže v obrambi in medsebojna komunikacija med igralci, čeprav gre le za motenje ali prekinitev komunikacijske mreže v napadu, sta enako in včasih še zahtevnejši nalogi kot pri napadu (Elsner, 2004). Težje je komunikacijsko mrežo v obrambi oblikovati z uigravanjem na treningu. Lahko se sicer ustvari temeljno komunikacijsko mrežo, največkrat pa je ni mogoče pripraviti za vse nasprotnike, zato jo je potrebno prilagoditi vsakemu nasprotniku posebej. To pomeni veliko spreminjanja komunikacijske mreže, ki mora biti dobro organizirano, glavne niti pa močnejše in trdnejše. V fazi obrambe ni dovoljena tolikšna improvizacija kot v napadu, saj ima pretrgana mreža komunikacije v obrambi veliko hujše posledice, ki nasprotniku največkrat omogočijo zadetek. Zaradi tega morajo biti igralci v obrambi še posebej disciplinirani (Brinjovc, 2015). Cilj igre je doseči več zadetkov kot nasprotnik in ga posledično premagati. To je mogoče storiti na različne načine in ob različni razporeditvi igralcev na igrišču. Izvajamo lahko kontinuirane napade s pritiskom (presing) na nasprotnika ali z bolj obrambnim načinom igre in hitrimi protinapadi. Ne glede na stil igre, mora ekipa uspešno tvoriti komunikacijsko mrežo tako v fazi napada kot v fazi branjenja (Elsner, 2004). Po Kopasiču (2015) je bil razvoj igre v začetku pogojen z izboljšanjem tehničnih sposobnosti, kasneje taktične informiranosti, nato pa še z izboljšanjem kondicijskih sposobnosti. Nogometna igra sedanjosti je predvsem dinamična in visoko organizirana, pogojena s sodelovanjem vseh igralcev. Omogoča pa tudi svobodo in ustvarjalnost posameznih igralcev, vendar v podrejeni organizirani kolektivni igri. Pri posameznih moštvih je zato mogoče opaziti različne vrste določenih strukturnih situacij v napadu in v obrambi, ki se nenehno ponavljajo in so seveda pogojene s sposobnostmi, lastnostmi in znanjem igralcev. Sam pa opažam, da je vedno večji poudarek na igri mož na moža, zaradi česar so na nogometnem trgu igralci s takšnimi sposobnostmi tudi najbolj iskani in cenjeni. Dinamika skupne igre v napadu in obrambi je v veliki meri odvisna od različnih oblik teka. Te zavzemajo tudi večino aktivnosti v igri (sprint, sprememba smeri). Analize nogometne igre potrjujejo, da je večina tekov še vedno srednje in nizke intenzivnosti, da pa s kakovostjo igre raste tudi količina hitrih tekov in sprintov, število katerih se je v modernem nogometu povečalo. V nogometu prevladujejo intervalne obremenitve, zaradi česar je uspešnost v igri v veliki meri odvisna od funkcionalnih sposobnosti organizma (posebno razvitosti kardiovaskularnega sistema), živčno-mišičnega sistema in sposobnosti izmenjave snovi, zato morajo biti nogometaši prilagojeni visokim aerobnim in anaerobnim zmogljivostim, kar jim omogoča izvajanje hitrih in eksplozivnih gibanj s kratkimi odmori ter variabilna gibanja različnih intenzivnosti (Elsner, 2006). 13

14 2.3 ANALIZA IGRE Igra se je od svojih začetkov nenehno razvijala in tako je tudi zdajšnja igra le trenutno stanje v njenem razvoju. Pri analizi nogometne igre gre za razčlenjevanje igre in kritično vrednotenje posameznih segmentov oziroma faz igre. Torej pri analizi nogometne igre ugotavljamo in zbiramo določene pomembne podatke o moštvu, igralcih, njihovi igri ter pripravljenosti. S podatki, pridobljenimi z analiziranjem lastnega moštva, lahko iščemo napake, prikažemo dobre lastnosti ter ugotavljamo, kako bi lahko igro še izboljšali, na ta način pa tudi lažje načrtujemo učni in trenažni proces. Z analiziranjem nasprotnikov dobimo vpogled v njihove ekipne taktične komponente in iščemo dobre in slabe lastnosti, kar nam omogoča boljšo pripravo ekipe na samo tekmo. Prav zaradi analize mora imeti trener poleg praktičnega znanja tudi veliko teoretičnega znanja o nogometu. Trener se velikokrat ukvarjaj tudi po več ur z analiziranjem nasprotnikov, da se nanje kar se da dobro taktično pripravi. Opazuje svoje moštvo, tako posameznike kot skupine ter ugotavlja, kje so možne izboljšave in kako jih doseči. Analiza je lahko zelo zamudno delo, vendar pa lahko, če je dobro opravljena, zelo koristi tako celotnemu moštvu kot tudi posamezniku (Brinjovc, 2015). Z vidika opravljanja analize igre je po Kopasiču (2015) ta lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna je takrat, kadar trener ali strokovnjak z določenega področja samo na podlagi opazovanja igralcev ali moštev poda določeno mnenje oziroma oceno o zgradbi igre določenega moštva. Pri objektivnem analiziranju, pridobivamo določene informacije s pomočjo beleženja vnaprej določenih statističnih podatkov oziroma spremenljivk, jih obdelamo in analiziramo, ter podamo oceno. Zaradi objektivnega spoznavanja igre in njenih razvojnih tendenc ter same ponovljivosti, je v sodobnem športu zaželena uporaba objektivnih analiz. Za dobro analizo pa je potrebno opazovati vse tri segmente nogometne igre (fazo napada, fazo obrambe in prekinitve). 2.4 O NOGOMETNEM KLUBU CHELSEA Nogometni klub je bil ustanovljen 14. marca 1905 v pubu The Rising Sun (danes se imenuje The Butcher's Hook), ki stoji nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Na pobudo Freda Parkerja sta ga ustanovila brata Henry Augustus in Joseph Mears. Pri izberi imena so ustanovitelji morali upoštevati dejstvo, da je v okrožju Fulham že obstajal nogometni klub. Zavrnili so predloge London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC in se odločili za ime po sosednjem okrožju, imenovanem. Po zavrnitvi prošnje za vstop v Southern League, so bili leta 1905 sprejeti v Football League. Po izboru bratov Mears so modri dresi, bele hlače in temno modre nogavice postali značilna oprema. Zgledovala sta se po barvah, ki jih je na konjskih dirkah nosil Lord. Prvo ligaško tekmo so odigrali 2. septembra 1905 v gosteh pri Stockport County in izgubili z 1:0. Moštvo so takrat sestavljali izkušeni igralci, ki so prišli iz ostalih klubov. Leto kasneje je prišel George Hilsdon, prvi izmed zvezdniških centralnih napadalcev in že na svojem debiju zadel 5 golov in si tako utrl pot, da kot prvi igralec za doseže 100 golov. V drugi sezoni si je klub z 2. mestom zagotovil napredovanje v First Division. Leta 1915, v času prve svetovne vojne, se je že uvrstil v finale pokala FA, ki pa ga je izgubil. Prvo sezono po koncu vojne so končali na 3. mestu, kar je bila tedaj najvišja uvrstitev med londonskimi klubi. Klub je imel velik obisk tekem, predvsem zaradi slovesa igranja odprtega, napadalnega nogometa in nakupov zvezdniških nogometašev. V dvajsetih in tridesetih so v klubu lahko videvali velika imena, toda takratnim trenerjem ni uspelo oblikovati zmagovitega moštva. Sestavili so zelo 14

15 zveneče moštvo, toda pravega uspeha kljub temu ni bilo. V tem desetletju je bil zabeležen tudi rekordni obisk, in sicer na tekmi proti Arsenalu leta 1935, ko je bilo kar gledalcev. V času druge svetovne vojne je bil nogomet na najvišji ravni opuščen, tako da se vsi medvojni rezultati štejejo kot neuradni. je tekmoval v vrsti regionalnih tekmovanj in kot vsi klubi doživel vojne izgube v prvem moštvu. Oktobra 1945, ko se je vojna ravno končala, so avtoritete angleškega nogometa iskale način, kako s tekmami proslaviti mir. Kot izkaz naklonjenosti, je bilo napovedano gostovanje Dinama iz Moskve, prvaka Sovjetske zveze, s katerim je novembra 1945 odigral tekmo na Stamford Bridgeu. Po ocenah je bilo na tej tekmi na Stamford Bridgeu rekordno število gledalcev, kar Vojni in tekmi z Dinamom so sledila nova razočaranja, saj je klub razočaral v prvenstvu, saj pod vodstvom Birella ni končal višje od 13. mesta. Toda Birrel je poskrbel za mnoge stvari, pomembne za prihodnost kluba. Najpomembnejša sta bila razvoj novega mladinskega programa in iskanja talentov. Leta 1952 je na mesto managerja prišel bivši strelec Arsenala in reprezentance Ted Drake. Pričel je z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Eno njegovih prvih dejanje je bila sprememba klubskega grba. Stari grb z vojnim veteranom je bil zamenjan, spremenil pa se je tudi vzdevek (od tedaj so znani kot The Blues). Izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov, spremenil pa je tudi navado pogostega podpisovanja nezanesljivih zvezdnikov in se namesto njih odločil za zanesljive in "nepokvarjene" igralce iz nižjih lig, privržence kluba pa pozval k večji vdanosti in podpori klubu. Sezona je bila jubilejna in končno se je vse izšlo tudi na igrišču, saj je moštvo osvojilo First Division (takratno prvo ligo) brez zvezdniških imen. Sezono so poleg prvega moštva na vrhu končali še mladinci in rezervno moštvo. Kot prvak, bi moral biti prvi otoški udeleženec v tedaj osnovnem Pokalu prvakov. Po posredovanju predstavnikov Football League in FA, ki so nasprotovali ideji in so menili da je primat na strani domačih tekmovanj, je klub izstopil iz tekmovanja. Moštvo se je nato staralo in sledil je niz uvrstitev v sredino razpredelnice. Klub je leta 1962 izpadel in se že v naslednji sezoni vrnil kot podprvak, z novim mladim moštvom, v katerem je bil tudi Bobby Tambling (z 202 goloma najboljši strelec v zgodovini kluba). V prvi sezoni po povratku med elito so končali na zavidljivem 5. mestu. Po nekaj dokaj neuspešnih sezonah je bil odpuščen Docherty, eden pomembnejših trenerjev v zgodovini kluba, znan predvsem po svoji kontroverznosti. Nasledil ga je Sexton, ki je v zgodnjih sedemdesetih sestavil odlično moštvo z Osgoodom na čelu, ki je veljal za kralja Stamford Bridgea. Sexton je v sezoni popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter osvojil finale pokala FA, proti prvaku, Leeds Unitedu, ki je veljal za eno najbolj dominantnih in brezkompromisnih moštev tistega obdobja. Zmaga v pokalu je ju prvič prinesla udeležbo v Pokalu pokalnih zmagovalcev, kjer so prišli vse do finala, premagali še Real Madrid in tako osvojili prvo evropsko lovoriko. Leta 1972 je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in ostala za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Sledili so težki časi, v katerih ni bilo večjih uspehov in številni veliki problemi so klub spravili na kolena. Discipline, znane iz začetka 70ih ni bilo več, največji problem pa je bil razuzdan življenjski slog marsikaterega zvezdnika. Vse skupaj je vodilo k vnovičnemu izpadu iz elitnega prvenstva v letu Klubski dolg je leta 1976 znašal 3.4 milijone funtov. Rezultat tega je bil, da med avgustom 1974 in junijem 1978 ni mogel kupiti niti enega igralca. Pomanjkanje igralcev se ni poznalo le na igrišču, temveč tudi na tribunah, kjer so ostali le gledalci znani po nasilju in brutalnosti. Meja med strastjo in huliganstvom je bila v tistih časih zelo nizka. Pozna sedemdeseta in osemdeseta so bila zlata doba huliganstva v Angliji. Leta 1981 se je z mesta predsednika poslovil Brian Mears. S tem se je končala kar 76-letna družinska vez s klubom. Družina Mears je svoj delež prodala poslovnežu Kenu Batesu za simboličen 1 funt, saj je bil klub globoko v dolgovih in nezmožen plačevanja lastnih igralcev. Sezona je znana kot najslabša v zgodovini ja, saj je bil klub blizu izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Poletje 1983 je zaznamovano kot 15

16 točka preobrata v zgodovini ja. Po povratku v First Division, so v sezoni končali na 6. mestu. V sezoni je ju uspel preboj in uvrstitev v novoustanovljeno Premier ligo. Leta 1997 je prišlo do ustanovitve neprofitne organizacije Pitch Owners, ki je nato kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev le-teh bližje igrišču. Takratni predsednik Ken Bates je za prestope namenil precejšnjo vsoto denarja in pod Gullitom je ponovno postal eden izmed vrhunskih klubov. V prvi sezoni so prekinili 26 let dolg niz brez osvojenega pokala, ko so osvojili pokal FA. V sezoni je bil po dolgem času ponovno v igri za naslov in končal na tretjem mestu, kar je bilo dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Trofejno najuspešnejšega managerja kluba (Vialli), je nasledil Ranieri. Junija 2003 je Bates nepričakovano prodal klub, ki je bil v hudi finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, pri čemer je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Novi lastnik, ruski milijarder Roman Abramovič je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Nakupi so se obrestovali, saj so prvenstvo končali kot podprvaki, kar je bila najboljša uvrstitev po 49 letih, v ligi prvakov pa so prišli do polfinala, kjer jih je izločil AS Monaco. Ranieri je bil odpuščen in nasledil ga je José Mourinho, ki je poskrbel, da je bila sezona najuspešnejša v zgodovini ja. Podrli so kar nekaj rekordov, saj so zmagali 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno. Poleg prvenstva so osvojili še ligaški pokal in prišli do polfinala Lige prvakov. Sezono zatem je obranil naslov in podrl še nekaj rekordov. Med sezono so pred najbližjimi zasledovalci vodili za kar 18 točk. Postali so prvi Londonski klub po letu 1930, ki mu je uspelo ubraniti naslov in šele peto moštvo, ki mu je to uspelo po drugi svetovni vojni. V pokalnih tekmah pa na žalost niso bili tako uspešni. To se je spremenilo leta 2012, ko so osvojili tako želeni in najtrofejnejši klubski naslov Lige prvakov, naslednje leto pa še Evropsko ligo (''Zgodovina'', 2016). 2.5 O NOGOMETNEM KLUBU PARIS SAINT-GERMAIN Paris Saint-Germain Football Club () je francoski nogometni klub iz Pariza, ki se je uveljavil kot eden najprestižnejših v prvi francoski nogometni ligi. Šestkrat je osvojil naslov Ligue 1, v klubski vitrini pa najdemo še deset francoskih pokalov, šest ligaških pokalov, pet superpokalov, en naslov v Evropski ligi in enega v Pokalu Intertoto. V Franciji velja Le Classique za največji derbi, v njem pa igrata Paris Saint-Germain in Olympique de Marseille. Poleg omenjenih klubov se med največja rivala v Franciji postavlja še klub Olympique Lyonnais. Konec leta 1960 se je skupina ambicioznih poslovnežev odločila ustanoviti glavni klub v glavnem mestu Francije. Po peticiji, ki jo je podpisalo več kot ljudi, je bil z združitvijo klubov Paris FC in Stade Saint-Germain ustanovljen klub Paris Saint-Germain, ki takrat še ni deloval popolnoma profesionalno. Klub je leta 1971 osvojil drugo francosko ligo in se prvič uvrstil v Ligue 1, kjer je v krstni sezoni končal na 16. mestu. Začetni zagon je hitro pošel in kmalu je prišlo do nove delitve kluba na Paris FC, ki je ostal v Ligue 1 in Paris Saint- Germain, ki je moral začeti znova iz tretje lige. se je v dveh letih znova prebil do Ligue 1, medtem ko je ravno leta 1974 iz nje izpadel Paris FC in od takrat je največji mestni klub. Domači stadion kluba je od leta 1973 naprej Parc des Princes z sedeži, današnji klubski center za usposabljanje, Camp des Loges, pa obratuje od leta Prvi lovoriki je osvojil v sezoni in , ko je osvojil francoski pokal. Nato je leta 1986 manager Gérard Houllier klub popeljal do osvojitve prvega naslova državnih prvakov in tako po 50ih letih 16

17 naslov vrnil v glavno mesto. Domače uspehe je želel klub nadgraditi še v Evropskih tekmovanjih, kjer pa so prišli le do četrtfinala v Evropski ligi. Nato je prišlo za klub nekaj težkih let in je bil v zatonu, vse do reorganizacije in ponovne oživitve kluba leta 1991, s pomočjo in podporo televizijskega kanala Canal Plus. Sledila so zlata leta kluba, polna lovorik, z igralci svetovnega formata, kar so omogočile številne investicije lastnikov kluba. Leta 1994 je sledil nov državni naslov, do konca stoletja pa so osvojil še tri pokalne naslove, dva ligaška pokala ter dva superpokala. Največ slave pa si je pridobil z osvojitvijo naslova v Evropski ligi leta 1996 in tako poleg nogometnega kluba Olympique de Marseille postal edini francoski klub, ki je osvojil evropsko lovoriko. Sledilo je novo poglavje v začetku 21. stoletja, ki je bilo za klub precej težko, saj so bila pričakovanja vseh visoka in vršil se je velik medijski pritisk, ki je bil prevelik, saj so sledile bolj sušne sezone. Leta 2011 pa je kupil Qatar Sports Investmentsgroup in čez noč je Paris Saint-Germain postal najbogatejši klub v Franciji in eden najbogatejših na svetu, tako da so se za klub obetali lepši časi. Na mesto športnega direktorja so postavili klubsko legendo Leonarda in sledil je nakupovalni pohod, kakršnega v zgodovini Ligue 1 do takrat še niso bili priča. Že naslednjo sezono je nadaljeval s svojo filozofijo in na mesto trenerja postavil uveljavljenega Carla Ancelottija in podpisal z Zlatanom Ibrahimovičem, eno največjih zvezd nogometa. Naslov prvaka so vrnili v Paris in ga tudi niso izpustili iz svojih rok vse do danes. Anchelottija je nadomestil Laurent Blanc, s katerim so osvojili prvi državni trojček lovorik v eni sezoni. V naslednjih dveh sezonah pa so pustili poseben pečat v Francoskem nogometu, saj so brez prave konkurence osvojili vse štiri možne lovorike v Franciji, a so še vedno ostali brez tako želene osvojitve Lige prvakov (''Paris Saint- Germain F.C.'', 2016). 2.6 CILJI IN HIPOTEZE Zastavljeni cilji so: - Na osnovi opazovanja izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti modela igre v napadu in obrambi nogometnega kluba. - Na osnovi opazovanja izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti modela igre v napadu in obrambi nogometnega kluba Paris Saint-Germain. - Izvesti primerjavo izbranih spremenljivk med nogometnima kluboma in Paris Saint-Germain. - Ugotoviti kateri parametri nogometne igre v napadu in obrambi so bistveno vplivali na potek in uspešnost igre. Hipoteze: H01: Ekipa, ki bo imela večjo posest žoge, bo rezultatsko uspešnejša. H02: Ekipa, ki bo sprožila več strelov v okvir gola, bo rezultatsko uspešnejša. H03: Ekipa, ki bo osvojila več individualnih dvobojev, bo rezultatsko uspešnejša. H04: Ekipa, ki bo prekinila več napadov s prekrškom, bo rezultatsko uspešnejša. H05: Ekipa, ki bo izvedla več protinapadov, bo rezultatsko uspešnejša. H06: Ekipa, ki bo izvedla več uspešnih globinskih podaj, bo rezultatsko uspešnejša. H07: Ekipa, ki bo izvedla več uspešnih dolgih podaj, bo rezultatsko uspešnejša. H08: Ekipa, katere igralci bodo naredili manj tehničnih napak, bo rezultatsko uspešnejša. 17

18 3 METODE DELA 3.1 Vzorec merjencev: Podrobno smo analizirali obe tekmi osmine finala Lige prvakov med nogometnima kluboma in Paris Saint-Germain v sezoni 2015/2016. Merjenci so nogometaši nogometnih klubov in Paris Saint-Germain na obeh tekmah. 3.2 Vzorec spremenljivk: Vzorec spremenljivk smo sestavili in oblikovali s pomočjo gradiva somentorja Dr. Marka Pocrnjiča in že izdelanih diplomskih nalog avtorjev Dejana Kopasića in Tina Kuzme, ter magistrske naloge avtorja Marka Brinjovca. Sestavljen je ločeno za fazo napada, ki vsebuje 11 glavnih sklopov spremenljivk, in fazo obrambe, ki vsebuje 9 glavnih sklopov spremenljivk. Za lažje razumevanje so v nadaljevanju vse glavne spremenljivke opisane, razložen pa je tudi njihov pomen za analizo nogometne igre FAZA NAPADA Vrsta in oblika napada Vrste napada smo razdelili na posamične in skupinske napade. Opazovali smo, ali želijo posamezniki sami izvesti in zaključiti določen napad ali ekipa sodeluje in organizira napad. V nogometu sta glede na obliko napada poznana predvsem kontinuirani napad, pri katerem gre za postopno prehajanje iz obrambne na napadalno polovico in je napad počasnega ritma in dolge posesti žoge, ter protinapad, ki je najhitrejši in najučinkovitejši način napadanja, kjer med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podajanj, ampak je cilj v čim krajšem času preiti iz obrambe v zaključek napada, preden se nasprotno moštvo uspe vrniti in organizirati obrambno postavitev. Poznamo pa še progresivni napad, ki se začne s protinapadom in konča s kontinuiranim napadom, v njem pa najracionalnejše izkoriščamo čas ter z največjo možno hitrostjo, odvisno od aktivnosti nasprotnika ter prostora napada, preidemo in zaključimo napad. Pri beleženju oblike napada se je za kontinuiran napad opredelili napad, pri katerem se je ekipa počasi organizirala in več kot petkrat podala, za progresivni napad, če je ekipa poizkusila s protinapadom, a se je ta ni izšel in so nato zaključili s kontinuiranim napadom. Kot protinapad pa smo označili napade, ki so se zaključili po največ 5 podajah. Oblike napadov so odvisne od sposobnosti igralcev napadajočega moštva, načina branjenja nasprotnika, sposobnosti igralcev branečega moštva, sposobnosti menjave ritma in tempa igre, sposobnosti izkoriščanja prostora ter prilagajanja in izkoriščanja trenutnih situacij na igrišču. Uspešnost igre v napadu je torej močno odvisna od pravilne izbire načina napada (Kopasič, 2008). 18

19 Mesto napada Opazovali smo, kje poteka akcija v napadu: skozi sredino, ali preko krilnih položajev. Meje smo določili v namišljenih podaljških vzdolžnih črt kazenskega prostora in tako igrišče razdelili na dva krilna in centralno območje Način prehoda v napad preko vratarja Vratar lahko začne akcijo z dolgo ali kratko podajo. Če smo bolj natančni: te podaje lahko izvede z nogo ali pa z roko, če je žoga prišla k njemu po napaki nasprotnika ali po soigralčevi podaji z nogo ali glavo nazaj in igra ni bila prekinjena zaradi golavta, prekrška v napadu ali prepovedanega položaja. Pri beleženju smo se osredotočili samo na to, ali je podaja kratka ali dolga, ne pa na način vratarjeve podaje. Kot dolge smo šteli vse podaje, ki so preletele sredino igrišča. Teh podaj se vratarji največkrat poslužujejo, ko je njihovo moštvo pod pritiskom in želijo na ta način razbremeniti obrambno linijo, ali pa če je moštvo v zaostanku in časovni stiski ter želijo na ta način poslati žogo čim bliže nasprotnikovem kazenskem prostoru in golu. Za kratke vratarjeve podaje pa smo šteli tiste, ki niso bile podane preko sredine igrišča. Teh se največkrat poslužujejo moštva, ki igrajo predvsem s kontinuiranimi napadi oziroma če je nasprotno moštvo kvalitetno v skoku in pomaknjeno na svojo polovico v fazi obrambe. Navadno pri kratkih podajah z nogo vratar ne povzroči nobenih neposrednih dvobojev, saj se za take podaje odloča le, če je njegov soigralec nepokrit in neoviran s strani nasprotnika za sprejem podane žoge (Kuzma, 2015) Vrste podaj Analiza podaj nam pove, kašnih podaj se ekipe v igri največ poslužujejo in kolikšna je njihova uspešnost. Nekatere ekipe se več poslužujejo kratkih podaj in žogo ohranjajo v posesti, medtem ko druge ekipe večkrat poskušajo tudi z dolgimi žogami in s t.i. preskok igro presenetiti nasprotno obrambo (Brinjovc, 2015). Spremljali smo število ter uspešnost dolgih, kratkih in srednje dolgih podaj ter globinskih, dvojnih, povratnih in podaj s krilnega položaja. Med dolge podaje smo beležili podaje daljše od 40 metrov, k srednje dolgim podaje daljše od 10 do 30 metrov dolžine, za kratke pa smo šteli podaje, ki niso bile daljše od 10 metrov. Globinske podaje so veliko bolj učinkovite od podaj v širino, saj omogočajo ekipi, ki napada, hitro in neposredno ogrožanje nasprotnikovih vrat, zato so v večini primerov prav te podaje ključnega pomena pri napadih, ki se zaključijo z zadetki. Ločimo dve vrsti podaj v globino, in sicer dolge diagonalne in vzporedne podaje, ki so praviloma izvedene po zraku na razdalji tudi 50 metrov in več, ter kratke podaje v globino po tleh neposredno v noge odkritega igralca ali kratke podaje v prazen prostor. Podaje v globino največkrat razlikujejo kvalitetna moštva od tistih manj kvalitetnih, saj je za uspešno globinsko podajo potreben primeren način odkrivanja soigralca, primerna mora biti razdalja med podajalcem in sprejemalcem, podaja pa mora biti kvalitetna in hitra, tako da kljub temu omogoča dober sprejem. Med uspešne podaje v globino smo šteli tiste, ki so bile uspešno sprejete in po katerih se je napad nadaljeval, za neuspešne pa tiste, po katerih je napadajoča ekipa izgubila posest nad žogo (Kuzma, 2015). 19

20 Dvojna podaja v nogometu predstavlja podajo od enega igralca k drugemu, nakar mu jo ta takoj vrne v smeri teka v prazen prostor. Dvojna podaja se lahko izvaja v vse smeri, še posebej pa so nevarne dvojne podaje v bližini nasprotnikovih vrat. Največja prednost dvojne podaje je v tem, da se napadalec izogne neposrednemu dvoboju mož na moža. Kot uspešno izvedene dvojne podaje smo upoštevali le tiste, po katerih je igralec uspešno prejel dvojno podajo in z žogo nadaljeval napadalno akcijo, za neuspešne pa tiste dvojne podaje po katerih je napadajoča ekipa izgubila žogo. Povratna podaja predstavlja podajo od enega igralca k drugemu, ta pa mu podajo takoj, s prvim dotikom, vrne po isti poti v noge. Povratne podaje so zelo pogoste predvsem v organizaciji napada, ko igralci iščejo prostor in priložnost za izvedbo napada. Prav tako kot pri dvojni podaji velja, da se s povratno podajo uspešno izognemo neposrednemu dvoboju z nasprotnikovim igralcem in se na ta način lahko igralci izognejo marsikateremu nepotrebnemu udarcu. Kot uspešno izvedene povratne podaje smo šteli tiste, po katerih je igralec uspešno prejel vrnjeno žogo ter nadaljeval napadalno akcijo, za neuspešne pa tiste povratne podaje po katerih je napadajoča ekipa izgubila žogo. Podaja s krilnega položaja se večinoma izvede po skupinski ali individualni akciji v prostoru od roba stranske črte do kazenskega prostora ter od navidezne vzdolžne črte do polovice igrišča v globino, medtem ko se v sredini in na nasprotnem krilnem položaju navadno dogajajo najrazličnejše menjave mest igralcev in hitra vključevanja igralcev zvezne in obrambne linije v napad, natančneje v kazenski prostor, kjer pričakujejo podajo soigralca. Podaja s krilnega položaja je lahko izvedena po tleh ali po zraku. Med uspešne podaje s krilnega položaja smo šteli tiste podaje, ki so prišle do želenega igralca istega moštva, ta pa je nato ali streljal na gol z glavo oziroma nogo ali pa podal naprej proti določenemu soigralcu. Kot neuspešne pa smo označili vse podaje s krilnega položaja, ki niso našle pravega naslova Preigravanja Preigravanje je spretnost, s katero igralci zagotovo dvignejo množico na noge. Za preigravanje je potrebno dobro ravnotežje, izvrsten nadzor nad žogo in veliko samozavesti. Preigravanja so tvegana in celo najboljši igralci po neuspešnih preigravanjih izgubijo žogo. Tu smo beležili uspešna in neuspešna preigravanja, v večini primerov v igri mož na moža. Kot sem že omenil, so dandanes prav igralci, ki so dobri v preigravanjih in igri mož na moža v svetu nogometa najbolj cenjeni in zaželeni, saj so preigravanja eden najzahtevnejših elementov nogometa Tehnične napake igralcev Pozorni smo bili na število tehničnih napak, ki so se pripetile igralcem posamezne ekipe. Pod tehnične napake smo šteli napačen sprejem žoge, napaka pri vodenju žoge, ko si igralec brcne žogo predaleč predse, napačno ali slabo izveden avt, ko je žoga podana nasprotniku. Do tehnične napake v določenem trenutku pride, ko posameznik slabo oceni igralno situacijo zaradi utrujenosti, popuščanja koncentracije, različnih zunanjih dejavnikov, kot so igralna površina in vreme, lahko pa so napake tudi posledica neznanja oz. pomanjkanja tehničnega znanja ali pa dobre obrambe nasprotne ekipe (Kopasič, 2008). 20

21 Posest žoge Posest žoge nekega moštva je seštevek vseh posameznih časov trajanja napadov. V času posesti žoge ene ekipe se meri efektivni čas, ko je imela ekipa v posesti žogo. Če se nasprotnik pri podaji dotakne žoge, vendar ne dovolj, da bi ta spremenila smer in prišla k igralcu lastne ekipe, to še vedno štejemo kot posest žoge. V ta čas pa ne spadajo prekinitve in dvoboji z glavo ter z nogo, ko žoge ne kontrolira nobena izmed ekip (Kopasič, 2008) Streli proti vratom Analiza strelov nam s pomočjo spremljajočih spremenljivk prikaže, kako nevarna je bila ekipa za nasprotnikova vrata. Spremljali smo število vseh strelov, ki so bili namenjeni doseganju zadetka, ne glede na oddaljenost strelca, zgrešenost udarca ali blokiranost strela proti vratom. Posebej smo beležili število strelov v okvir vrat, število strelov izven okvira vrat in število blokiranih strelov. Ta podatek ni nujno pokazatelj rezultatsko uspešnejšega moštva, vendar je vseeno dejavnik, ki je v nogometu pomemben, saj ekipe, ki imajo več natančnih strelov na gol, pogosto tudi zmagujejo. Rezultatsko uspešnejše ekipe imajo ne le več strelov proti nasprotnikovim vratom, temveč navadno tudi same nasprotnikom dopustijo majhno število strelov. Bolj kot število strelov na gol je v nogometu pomembna ustreznost situacije iz katere sledi udarec, zato ne preseneča podatek, da je večina zadetkov dosežena po udarcu znotraj kazenskega prostora, saj je zadetek seveda lažje dati iz bližje pozicije, kot pa od daleč. Zato smo bili pozorni tudi na mesto igralca na terenu v trenutku strela proti golu, torej ali je bil udarec izveden v kazenskem prostoru ali izven njega, ter na obliko napada po katerem je prišlo do udarca, in sicer ali je do udarca prišlo po protinapadu, kontinuiranem napadu ali po prekinitvi Način izvedbe kotov Prekinitve igre ali tako imenovane standardne situacije predstavljajo zelo pomemben del v nogometni igri in taktiki posameznih ekip. Zanimiv je podatek, da je kar tretjina zadetkov doseženih neposredno ali posredno po različnih prekinitvah kot so metanje iz avta, prosti udarec, kazenski udarec in udarec iz kota (Kopasič, 2008). Mi smo se osredotočili predvsem na izvedbo udarca iz kota v fazi napada. Kot oziroma natančneje udarec iz kota je način nadaljevanja igre, ki se dosodi, kadar žoga, ki se je zadnji dotakne igralec branečega moštva, s celotnim obsegom, po tleh ali po zraku preide prečno črto in ni dosežen zadetek (Brinjovc, 2015). Pri udarcih iz kota v napadu nas je zanimalo število in način izvedbe vseh kotov posamezne ekipe, pri čemer smo bili pozorni na mesto podane žoge, torej ali je izvajalec podal na prvo vratnico, v sredino kazenskega prostora ali na drugo vratnico. Poleg neposredne podaje v kazenski prostor pa smo beležili še morebitne uigrane kratke izvedbe kota Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Analiza ustvarjenih priložnosti za zadetek in zadetkov nam je omogočila spremljanje in analizo vseh nevarnih zaključkov napada. K udarcem na vrata smo šteli vse udarce, ki so bili izvedeni z namero doseči zadetek. Gledali smo več posameznih podrobnosti, ena od teh je bila, ali je do 21

22 priložnosti oz. zadetka prišlo po predhodnem napadu skozi sredino, po predhodnem napadu preko krilnega položaja, po individualnem prodoru ali po prekinitvi. Za akcije s krilnega položaja smo šteli vse akcije, pri katerih je prišlo do podaje, prodora ali celo neposrednega udarca v prostoru od roba stranske črte do kazenskega prostora ter od vzdolžne črte do polovice igrišča v globino. Za napade skozi sredino pa smo šteli tiste akcije, ki so potekale v širini kazenskega prostora. Individualni prodor oziroma posamični napad se pri nogometu uporablja redko, saj so ga kot takega uspešno sposobni izvesti res le najboljši nogometaši na svetu. Pri tem napadu se posameznik z uporabo vodenja in različnih načinov varanja poizkuša prebiti skozi obrambo in napad zaključiti. Za uspešne individualne prodore smo označili tiste prodore posameznika, ki so se končali z udarcem na vrata oziroma zadetkom (Kopasič, 2008). Prekinitve igre so v nogometu zelo pomemben člen celote, saj je po nekaterih podatkih kar tretjina zadetkov doseženih neposredno ali posredno po različnih prekinitvah. Za priložnosti za dosego zadetka po prekinitvi smo šteli priložnosti po uspešno izvedenih kotih in prostih strelih, po katerih je ekipa prišla do zaključnega strela proti golu. Zanimal nas je tudi način zaključevanja priložnosti in način zaključevanja akcij, ki so se zaključile z zadetkom, kjer smo spremljali, ali je igralec zaključil z nogo ali glavo. Pri udarcih na vrata z nogo, vrhunski igralci najpogosteje uporabljajo udarec z nartom ali s sprednjim notranjim delom stopala, saj je na ta način udarec najmočnejši, medtem ko pri udarcu z glavo uporabljajo predvsem udarec s čelom. S katerim delom telesa igralec zaključi akcije je odvisno od oddaljenosti igralca od vrat, od moči, višine in natančnosti podaje, od postavitve obrambnih igralcev in še posebej od položaja vratarja in predhodnega gibanja igralca samega. Glede kraja zaključka akcije smo priložnosti ločili na tiste, ki so bile zaključene po udarcu znotraj kazenskega prostora, in tiste, ki so bile zaključene po udarcu zunaj kazenskega prostora. Pri zadetkih smo bili pozorni na obliko napada, s katero si je ekipa ustvarila priložnost, ki jo je nato pretvorila v zadetek, torej ali je do zadetka prišlo po protinapadu, kontinuiranem ali progresivnem napadu, ter kot zadnjo podrobnost še igralno mesto strelcev zadetkov, kjer nas je zanimalo, ali strelec prihaja iz obrambne, vezne ali napadalne linije. Po Kuzmi (2015) razporeditev igralcev na igrišču odreja sistem, vendar igralci znotraj sistema menjavajo mesta, praznijo prostor in vtekajo v prazen prostor z namenom, da nasprotnika presenetijo in ustvarijo priložnosti. Tako lahko do priložnosti prihajajo igralci z različnih igralnih mest. Zagotovo se večkrat v položaju za zadetek znajdejo napadalci in vezni igralci, vendar lahko po prekinitvah in določenih vključevanjih v napad do priložnosti za zadetek pridejo tudi obrambni igralci FAZA OBRAMBE Vrste obrambe Ločimo več vrst obrambe: individualno, consko, kombinirano, takojšni presing po izgubljeni žogi in presing na žogo. Zadnja dva smo v analizi šteli samo kot presing, ne glede na območje izvajanja slednjega. Presing je način agresivnega conskega branjenja, ki ga ekipe vse več uporabljajo z namenom, da nasprotnika čim prej prisilijo v napako in jim na ta način, v čim krajšem času odvzamejo žogo. Sestavljen je iz aktivnega oženja prostora, varovanja soigralca in pokrivanja bližnjih nasprotnih igralcev ter aktivnega napada na igralca z žogo (Brinjovc, 2015). 22

23 Kombinirani način je najpogostejši način branjenja, kjer del igralcev dosledno pokriva nasprotnika, ostali pa pokrivajo prostor. Za ta način branjenja sta značilna individualno pokrivanje najnevarnejših napadalcev in conska igra drugih igralcev, ki pokrivajo določen prostor oziroma del igralne površine in ne neposredno nasprotnika Način prehoda v obrambo Pod to spremenljivko nas je zanimala predvsem hitrost prehoda iz napada v obrambo. Tu smo bili pozorni na hitrost transformacije v obrambno postavitev, z ocenama hitro ali počasno. Ta sposobnost ekipe je v današnjem nogometu zelo pomembna, ker dandanes veliko nogometnih ekip v fazi napada igra na hitre protinapade, pri katerih se obrambna ekipa ob počasnem prehodu iz faze napada v fazo obrambe hitro znajde v težavah Sodelovanje med igralci v obrambi Opazovali smo kako igralci sodelujejo med seboj, koliko jih sodeluje in kako so disciplinirani v izpolnjevanju zahtev v fazi obrambe. Beležili smo si, kolikokrat se je ekipa branila z vsemi igralci oziroma so bili vsi igralci moštva za žogo in kolikokrat se je ekipa branila brez enega napadalca ali več igralcev. Nekdaj so imeli napadalci nalogo delati predvsem v fazi napada, danes pa ni več tako, saj se velikokrat od njih zahteva, da sodelujejo tudi v fazi obrambe. Tako lahko rečemo, da se obramba začne pri napadalcih Mesto postavitve obrambe V tem segmentu smo spremljali, kje so se ekipe postavljale v obrambno formacijo ob nasprotnikovi posesti žoge. Postavitev igralcev v fazi obrambe nam pove, kje na igrišču se je ekipa postavila in pričela z aktivnim načinom branjenja. Če so pričeli z aktivnim branjenjem na nasprotni polovici z napadalci in še vsaj dvema igralca vezne linije, smo to šteli za visoko postavitev. Za postavitev na sredini smo zabeležili, kadar so bili na nasprotni polovici v fazi branjenja le napadalci. Postavitev na svoji polovici pa smo zabeležili, kadar so bili v fazi branjenja vsi igralci moštva na lastni polovici. Mesto postavitve smo upoštevali le, ko je bila žoga aktivno v igri, kar pomeni, da postavitve ob prekinitvah nismo upoštevali Mesto odvzema žoge Mesto odvzema posesti žoge nam pove, v katerem delu igrišča je ekipa nasprotnika največkrat prisilila do napake in mu odvzela žogo. Spremljali smo, koliko žog je ekipa odvzela v napadalni tretjini, koliko v srednji tretjini ter koliko v obrambni tretjini. Mesto odvzema žoge je v veliki meri odvisno od načina branjenja, ki ga neko moštvo izvaja, vrste napadov, ki jih ekipa, ki se brani, v večini izvaja po odvzemu žoge in seveda kakovosti ekipe. Do odvzema žoge pride zaradi različnih napak ekipe v fazi napada, ali bolje povedano, njenih posameznikov in so posledica slabe tehnične izvedbe nekaterih elementov nogometne igre posameznika kot so varanje, vodenje, podajanje, zaustavljanje in izgubljeni dvoboji. V večini 23

24 teh primerov posameznik zaradi utrujenosti in pomanjkanja koncentracije slabo oceni igralno situacijo, veliko pa k temu pripomore tudi dobra obramba ekipe, ki se brani Način pridobitve žoge Način pridobitve posesti žoge nam pove, na kakšen način je ekipa nasprotni ekipi največkrat odvzela žogo oziroma pridobila žogo v svojo posest. Beležili smo, kolikokrat je ekipa do posesti žoge prišla po strelu nasprotnika, po nenatančni podaji, po dobljenem dvoboju, po tehnični napaki nasprotnika, po obrambni reakciji nasprotnika ali pa po prekinitvi igre, kamor smo šteli prepovedan položaj ali prekršek v napadu Mesto prekinitve napada s prekrškom Pod to spremenljivko smo beležili število in mesto storjenih prekrškov v fazi obrambe. Pozorni smo bili ali so bili prekrški storjeni v napadalni, srednji ali obrambni tretjini igrišča. Tudi prekrški so namreč eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na potek tekme in kažejo na določene pomanjkljivosti v tehniki in taktiki moštva ob nespametnih prekrških, ali pa na tehnične in taktične sposobnosti ekipe, da s pametnimi prekrški prekine obetavne napade nasprotne ekipe. Na ta način lahko ekipa po prekinitvi postavi svojo želeno obrambno postavitev in oteži delo nasprotniku Individualni dvoboji Skozi analizo tekem smo si beležili tudi dobljene oziroma izgubljene dvoboje med posameznimi igralci nasprotnih moštev. Pri nogometu obstajajo dvoboji v zraku in na tleh, zato smo dvoboje razdelili na dvoboje z glavo in dvoboje z nogo oziroma s telesom. Zaradi sodobnega modela nogometa je na igrišču vedno bolj prisotna prostorska in časovna stiska, kar vodi v vse večje število neposrednih dvobojev med tekmeci, zato je postala ta spremenljivka v sodobnem nogometu zelo pomembna Obrambna postavitev pri kotih Za razliko od izvedbe kotov v napadu, kjer nas je zanimal način izvedbe, nas v fazi obrambe zanima način branjenja ob kotih. Pozorni smo bili na taktiko in postavitev igralcev pri branjenju kotov. Gledali smo individualno, consko ali kombinirano postavitev. Beležili smo ali ekipa postavi katerega igralca na vratnici, koliko igralcev ostane v napadu, koliko se jih postavi na vrh kazenskega prostora na t.i. odbito žogo, ter koliko igralcev individualno striktno pokriva svoje igralce nasprotnega mošta in koliko igralcev je consko postavljenih. Individualno pokrivanje oziroma striktno pokrivanje pomeni, da ni prostih igralcev in da je vsak odgovoren za svojega napadalca, katerega imajo igralci v vrhunskem nogometu določenega že pred začetkom same tekme. Consko pokrivanje je pokrivanje določenega prostora, to pomeni, da je vsak zadolžen za svoj del kazenskega prostora, ki ga brani. Kombinirano branjenje pa je kombinacija obeh omenjenih načinov, kjer so nekateri igralci zadolženi za individualno 24

25 pokrivanje nasprotnikovih najnevarnejših skakalcev, ostali pa so zadolženi za pokrivanje določenega prostora oziroma najnevarnejših con v kazenskem prostoru, najpogosteje na 5- metrskem prostoru vzporedno s prvo vratnico. 3.3 Pripomočki: Tekme smo analizirali s pomočjo posnetkov tekem, ki smo jih dobili na spletu. 3.4 Postopek zbiranja podatkov: Podatke, ki smo jih uporabili v diplomskem delu smo pridobili s pomočjo analize video posnetkov obravnavanih tekem. Tekmi smo si večkrat natančno ogledali in podatke ročno zapisovali ter beležili pogostost posamezne spremenljivke na tekmi beležili v posebne, predhodno pripravljene obrazce za spremljanje. Podatke smo pridobivali ločeno za obe ekipi in ločeno glede na fazo napada oziroma fazo obrambe. Dobljene podatke smo analizirali in tako prišli do zaključkov. Izbrane spremenljivke: a) FAZA NAPADA 1. Vrsta napada 2. Oblika napada 3. Mesto napada 4. Način prehoda v napad preko vratarja 5. Kratke podaje 6. Srednje dolge podaje 7. Dolge podaje 8. Globinske podaje 9. Dvojne podaje 10. Povratne podaje 11. Podaje s krilnega položaja 12. Tehnične napake 13. Posest žoge 14. Streli proti vratom 15. Preigravanja 16. Način izvedbe kotov 17. Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov b) FAZA OBRAMBE 1. Vrsta obrambe 2. Način prehoda v obrambo 3. Sodelovanje med igralci v obrambi 4. Mesto postavitve obrambe 5. Mesto odvzema žoge 6. Način pridobitve žoge 7. Mesto prekinitve napada s prekrškom 8. Individualni dvoboji z nogo/telesom 25

26 9. Individualni dvoboji z glavo 10. Obrambna postavitev pri kotih Obrazec za spremljanje tekem a) FAZA NAPADA Slika 1. Obrazec za spremljanje faze napada. 26

27 b) FAZA OBRAMBE Slika 2. Obrazec za spremljanje faze obrambe. 27

28 3.5 Analiza podatkov: Primerjali smo spremenljivke v fazi napada in obrambe med Nogometnima kluboma in Paris Saint-Germain v osmini finala Lige prvakov v sezoni 2015/2016. Obravnava spremenljivk nam je pomagala pri določitvi modela igre v fazi napada in obrambe obeh klubov. Podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in z osnovnimi postopki deskriptivne statistike v programu IBM SPSS Statistics. S programom Microsoft Excel smo si pomagali pri grafični ponazoritvi določenih spremenljivk in pri osnovnih statističnih izračunih. V programu SPSS pa smo preverjali naše hipoteze. Za preverjanje statistične pomembnosti posameznih hipotez smo uporabili T-test za neodvisne vzorce, saj smo preverjali statistično značilnost razlik med dvema neodvisnima vzorcema. Hipoteze smo potrdili, če je bila pri t-testu razlika med moštvoma statistično pomembna in je bila statistična značilnost (p) 0,05 ali manjša. 28

29 4 REZULTATI IN RAZPRAVA V tem poglavju smo rezultate vseh spremenljivk analize obeh tekem osmine finala Lige prvakov v sezoni 20015/16 med Nogometnima kluboma in Paris Saint-Germain številčno predstavili v tabelah, za boljšo ponazoritev pa smo rezultate predstavili tudi grafično. Povsod smo podali še interpretacije podatkov in obrazložitve, da ne bi bilo nobenih nejasnosti. Najprej smo se posvetili prvi tekmi v Parizu, v nadaljevanju pa še povratni tekmi v Londonu. Analizirali smo ločeno fazo napada in fazo obrambe za obe ekipi in jo v teh segmentih nogometne igre tudi primerjali. Z rezultati sta prikazana tako modela igre obeh ekip kot tudi direktna primerjava med njima. 4.1 PRVA TEKMA PARIS SAINT-GERMAIN FC : CHELSEA FC 2:1 (1:1) Datum igranja: (torek), Kraj igranja: Stadion Park princev Paris Vremenske razmere: oblačno brez padavin Temperatura: 1 C Število gledalcev: Glavni sodnik: Carlos Velasco Carballo (Španija) PARIS SAINT-GERMAIN Slika 3. Začetna postava Paris Saint-Germaina. 29

30 CHELSEA Slika 4. Začetna postava ja ( FC, 2016). Sliki 3 in 4 prikazujeta začetni enajsterici obeh klubov in njuna igralna sistema. Vidimo, da se je trener Paris Saint-Germana odločil za postavitev , z enim centralnim napadalcem (Ibrahimovič) in dvema krilnima napadalcema (Lucas in Di Maria). V zvezni liniji pa z zadnjim zveznim igralcem (Thiago Motta) in nekoliko višje postavljenima levim (Matuidi) in desnim (Verratti) zveznim igralcem. Trener ja pa je postavil ekipo v sistem , z centralnim napadalcem (Costa), levim (Hazard) in desnim (Pedro) krilnim zveznim igralcem in napadalnim zveznim igralcem (Willian). Za njima pa sta dva zadnja zvezna igralca, levi (Fabregas) in desni (Mikel). V zadnji liniji obeh moštev so štirje igralci na pozicijah desni bočni branilec, desni osrednji branilec, levi osrednji branilec, levi bočni branilec OSNOVNI STATISTIČNI PARAMETRI Tabela 1 Primerjava obeh klubov po osnovnih statističnih parametrih EKIPA Paris Saint-Germain Zadetki 2 1 Posest žoge 61% 39% Prekrški Rumeni kartoni (rdeči) 3 2 Prepovedani položaji 2 2 Koti 9 3 Nogometni klub Paris Saint-Germain je svojo prvo tekmo osmine finala v nogometni Ligi prvakov v sezoni 2015/2016 odigral na domačem terenu, pred svojimi navijači. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 v korist Paris Saint-Germaina, strelci pa so bili Ibrahimovič in Cavani za, ter Mikel za. 30

31 4.1.2 ANALIZA IGRE V FAZI NAPADA Vrsta napada Tabela 2 Vrsta napada VRSTA NAPADA CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj posamični skupinski Vrste napadov Posamični Skupinski Posamični Skupinski Grafikon 1 Vrste napadov Iz Tabele 2 in Grafikona 1 je razvidno, da sta se obe ekipi v glavnem odločali za skupinske napade. Opazimo tudi, da je ekipa Paris Saint-Germana izvedla nekoliko več napadov (77) kot moštvo ja (61), to pa zato, ker so igralci ja nekajkrat sicer prekinili napad ja, vendar niso osvojili žoge. V takih primerih smo napad -ja označili za končanega in naslednjo akcijo šteli za nov napad. Ne glede na skupno manjše število napadov, pa so nogometaši ja pogosteje poizkusili s posamičnimi oz. individualnimi napadi (26% vseh napadov) v primerjavi s -jem (17% vseh napadov) Oblika napada Tabela 3 Oblike napadov OBLIKE NAPADOV CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj protinapad kontinuiran progresivni

32 Oblike napadov Protinapad Kontinuiran Progresivni Grafikon 2 Oblike napadov Analiza oblike napadov je pokazala, da je v veliki večini (63%) napadal s kontinuiranimi napadi in jih izvedel veliko več kot, medtem ko je slednji izvedel več kot dvakratno število protinapadov domačinov (26% protinapadov). Vzrok za takšne rezultate je predvsem ta, da je bil tisti, ki je vodil igro in poskušal večinoma z dolgimi kontinuiranimi napadi priti do priložnosti, medtem ko je čakal na napako domačih in poizkusil izvesti protinapad na visoko postavljeno obrambo -ja. Razloge za takšen način igre lahko iščemo tudi v tipih igralcev obeh ekip, saj ima v zvezni vrsti izjemno tehnično podkovane igralce, ki dobro sodelujejo z napadalci in znajo skupaj odlično zadržati žogo. Na drugi strani pa ima prednje zvezne igralce zelo hitre in odlične v igri mož na moža, zato jim bolj ustreza hitra igra s protinapadi Mesto napada Tabela 4 Mesto napada MESTO NAPADA skozi sredino preko krilnih položajev CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

33 Mesto napada skozi sredino preko krilnih položajev skozi sredino preko krilnih položajev Grafikon 3 Mesto napada Tako iz Tabele 4 kot Grafikona 3 lahko vidimo, da je ekipa -ja nekoliko več napadala skozi sredino, ekipa ja pa je svoje napade enakomerno razporedila. Pri rezultatih je predvsem zanimivo, da je v prvem polčasu preko svojih krilnih položajev večkrat poskusil, v drugem polčasu pa, ki je v prvem občutno več igral po sredini igrišča Način prehoda v napad preko vratarja Tabela 5 Način prehoda v napad preko vratarja CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj VRATAR uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešnauspešna neuspešna uspešna neuspešna dolga podaja kratka podaja Način prehoda v napad preko vratarja dolga podaja 5 22 kratka podaja dolga podaja kratka podaja Grafikon 4 Način prehoda v napad preko vratarja 33

34 Iz Grafikona 4 se lepo razbere, da je večino napadov začel z vratarjevo kratko podajo, kar je značilno za ekipe, ki igrajo predvsem s kontinuiranimi napadi. Na drugi strani pa je vratar ja kar 22-krat podal dolgo žogo preko polovice igrišča in s tem potrdil značilnost britanskih ekip, ki veliko poskušajo s t.i. preskok igro ter se zanašajo na svoje kvalitete v skokih čeprav, kot vidimo v Tabeli 5, pri teh podajah niso bili ravno uspešni, saj je bilo kar 14 (64%) dolgih podaj neuspešnih. Za neuspešne smo označili tiste podaje, ki niso prišle do igralca lastne ekipe. Vratar ja se je moral posluževati dolgih podaj predvsem zaradi visoke postavitve obrambe -ja in presinga na zadnjo linijo Vrste podaj Tabela 6 Vrste in uspešnost podaj CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj PODAJE uspešne neuspešne uspešne neuspešne uspešne neuspešne uspešne neuspešne uspešneneuspešne uspešne neuspešne kratke srednje dolge globinske dvojne povratne predložki s krilnega položaja Vrste podaj kratke srednje dolge globinske dvojne povratne predložki s krilnega položaja Grafikon 5 Vrste in uspešnost podaj Pri analizi podaj jasno vidimo, da je Paris Saint-Germain na tej tekmi izvedel veliko večje število uspešnih podaj kot (319), če smo natančnejši skoraj dva krat več (622). Rezultati so pričakovani, saj je imel več od igre in predvsem s kontinuiranimi napadi, v katerih se je posluževal velikega števila kratkih in srednje dolgih podaj, poskušal potrpežljivo priti do priložnosti, medtem ko je pretil predvsem s protinapadi, zato skoraj pri nobeni vrsti podaj ni napravil večjega števila kot. Le v številu dvojnih podaj je bil konkurenčen, 34

35 primanjkovalo pa je pravih globinskih podaj napadalcu Costi. Veliko bolje so globinske podaje, predvsem proti Ibrahimoviču, delili igralci obrambne in zvezne linije -ja, slednji pa jih je večino s svojimi fizičnimi sposobnostmi in tehničnim znanjem zadržal ali pa uspešno oddal, zato so Parižani lažje zadrževali žogo v primerjavi z Londončani, ki so žogo pogosto hitro izgubljali. Ugotovili smo tudi, da so igralci -ja pri specifičnih podajah izstopali predvsem v številu povratnih podaj, ki so povezane prav z globinskimi podajami, ki največkrat ustvarjajo razliko med vrhunskimi moštvi. Igralci ja so nekajkrat zelo dobro z dvojno podajo na krilnih položajih izigrali nasprotnike, vendar je manjkala tista prava zadnja podaja, medtem ko so Parižani v drugem polčasu poslali kar nekaj nevarnih predložkov s krilnega položaja. Če se osredotočimo še na uspešnost podaj, vidimo največjo razliko predvsem v uspešnosti dolgih podajah, kjer so bili veliko uspešnejši nogometaši -ja (88%) v primerjavi z Londončani (58%), če pa upoštevamo samo skupno število netočnih podaj, pa so jih več zgrešili Parižani (66 neuspešnih), ki pa imajo vseeno zaradi večjega števila podaj večji odstotek uspešnih podaj kot igralci ja (52 neuspešnih) Preigravanja Tabela 7 Število in uspešnost preigravanj CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj PREIGRAVANJA uspešnaneuspešnauspešna neuspešnauspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešnauspešna neuspešna Preigravanja Uspešna Neuspešna Uspešna Neuspešna Grafikon 6 Število in uspešnost preigravanj Ker je preigravanje eden zahtevnejših elementov v nogometu, smo s to spremenljivko želeli ugotoviti, igralci katere ekipe so se večkrat odločili za preigravanja, tu mislimo predvsem na t.i. igro ena na ena, in kateri so bili v preigravanjih uspešnejši. Rezultati so pokazali, da so se precej pogosteje preigravanja poslužili igralci -ja (37 krat) in bili pri tem tudi uspešnejši (70% uspešnost) kot igralci ja (62% uspešno). 35

36 Tehnične napake igralcev Tabela 8 Tehnične napake TEHNIČNE NAPAKE 1.polčas 2.polčas Skupaj Tehnične napake polčas 2.polčas Skupaj Grafikon 7 Število tehničnih napak Ekipa -ja je s svojo visoko obrambno postavitvijo povzročala nemalo težav igralcem ja pri organizaciji napada, zato je prihajalo do večjega števila tehničnih napak, saj so bili igralci hitro pod pritiskom nasprotnika. Ravno tako so Parižani stali bližje igralcem in jim puščali manj prostora, posledično so se Londončanom pogosteje dogajale napake, kar je pripeljalo do tega, da so igralci ja (25) preko cele tekme naredili več kot dvakratno število napak igralcev -ja (10) Posest žoge Tabela 9 Posest žoge POSEST ŽOGE 1.polčas 2.polčas Skupaj 59% 41% 64% 36% 61% 39% 36

37 Posest žoge 70% 59% 64% 61% 60% 50% 41% 36% 39% 40% 30% 20% 10% 0% 1.polčas 2.polčas Skupaj 59% 64% 61% 41% 36% 39% Grafikon 8 Posest žoge Pričakovano vidimo, da je imela ekipa -ja žogo več v svoji posesti, natančneje nekoliko manj kot dve tretjini igralnega časa (61%), kar se ujema z načinom igre. je bil pri rezultatu 1:1 z njim zadovoljen in je zato vodenje igre tudi načrtno prepustil igralcem -ja, ki so se postavili visoko in posledično pustili več prostora za protinapade, na katere so prežali nogometaši ja Streli proti vratom Tabela 10 Streli proti vratom ja 1. polčas 2. polčas Skupaj STRELI NA GOL v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat udarec v kaz. prostoru udarec izven kaz. prostora udarec po protinapadu udarec po kontin. napadu po prekinitvi skupaj

38 Tabela 11 Streli proti vratom -ja CHELSEA 1. polčas 2. polčas Skupaj STRELI NA GOL v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat udarec v kaz. prostoru udarec izven kaz. prostora udarec po protinapadu udarec po kontin. napadu po prekinitvi skupaj Iz Tabele 10 in 11 lahko vidimo, da so igralci -ja (20) sprožili kar dvakrat več strelov proti vratom nasprotnika kot, ki je poskusil 10 krat. Glede na način igre je tudi razumljivo, da je do večine strelov prišel po protinapadu, v primerjavi s -jem, ki je do večine strelov prišel po kontinuiranih napadih. Mislimo, da je predvsem zanimiv podatek, da je v celi tekmi le enkrat poizkusil z udarcem izven kazenskega prostora. pa jih je sprožil kar 9. Procentualno so bili vseeno natančnejši Londončani, saj je 50% vseh strelov šlo v okvir gola, pri pa le 40% Način izvedbe kotov Tabela 12 Način izvedbe kotov KOTI podaja na prvo podaja v sredino podaja na drugo uigrana izvedba CHELSEA 1.polčas 2.polčas Skupaj 1.polčas 2.polčas Skupaj uspešno neuspešno uspešno neuspešnouspešno neuspešno uspešno neuspešno uspešno neuspešno uspešno neuspešno Način izvedbe kotov podaja na podaja v podaja na prvo sredino drugo uigrana izvedba Grafikon 9 Način izvedbe kotov 38

39 po napadu skozi sredino po napadu preko krilnega pol. po individualnem prodoru po udarcu znotraj kaz. prostora po udarcu izven kaz. prostora po prekinitvi z nogo z glavo Tu vidimo, da so igralci -ja poskušali predvsem s podajami na prvo vratnico, vendar so se vsi poskusi končali neuspešno, medtem ko je svoje tri podaje iz kota razporedil, dve na prvo vratnico in eno na drugo vratnico. Po eni izvedbi na prvo vratnico je prišel tudi do izenačenja na 1:1, ki ga je dosegel John Obi Mikel Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Tabela 13 Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov USTVARJENE PRILOŽNOSTI (ZADETEK) po predhodnem napadu skozi sredino po predhodnem napadu preko krilnega položaja po individualnem prodoru po udarcu znotraj kazenskega prostora po udarcu izven kazenskega prostora po prekinitvi oblika napada pri zadetku igralno mesto strelca zadetka z nogo z glavo 1.polčas 2.polčas Skupaj 1.polčas 2.polčas Skupaj po prostem strelu po kont. napadu / po prekinitvi / / napadalec krilni napadalec / vezni / / Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Grafikon 10 Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Iz Tabele 13 lahko vidimo premoč Paris Saint-Germana, ki si je ustvaril kar 19 priložnosti, proti sedmim jevim. Do priložnosti so prihajali tako po predhodnih napadih skozi sredino (7- krat), kot preko krilnih položajev (8-krat), priložnosti pa so zaključevali predvsem z udarci znotraj kazenskega prostora (68% vseh priložnosti) in to v 95% z nogo. Na drugi strani si je ustvaril precej manj priložnosti (le 7), do katerih je prihajal predvsem preko krilnih 39

40 položajev (3-krat) in po prekinitvah (3-krat). Do zaključkov so prihajali večinoma v kazenskem prostoru (71%) in zaključevali z nogo (86%). Prvi zadetek na tekmi je bil dosežen po prostem strelu, z oddaljenosti od vrat okrog 25m in po slabi reakciji živega zidu. Izvedel ga je napadalec -ja Zlatan Ibrahimovič in poskusil z močnim strelom, ki pa je v živem zidu zadel gostujočega zveznega igralca Mikela. Slednji je spremenil let žoge ter na ta način ukanil vratarja. Reakcijo živega zidu bi lahko označili za začetniško napako, ki se na takem nivoju enostavno ne sme dogoditi. Izenačujoči zadetek je bil dosežen v zaključku prvega polčasa, po kotu ja z desne strani. Po podaji Williana na prvo prečko, je Costa žogo malenkost podaljšal do gostujočega zveznega igralca Mikela, ki jo je v gneči z neposredne bližine poslal v vratarjev prvi kot. Zmagoviti zadetek pa je po kontinuiranem napadu in izjemni globinski podaji Di Marie ter pravočasnem vtekanju domačega napadalca Cavanija v globino, z zaključkom med nogami gostujočega vratarja dosegel prav slednji. Pri tem zadetku moramo poudariti slabo reakcijo jeve obrambe, ki je zaspala in dopustila domačemu krilnemu napadalcu, da je prišel sam neoviran do zaključka ''iz oči v oči'' z vratarjem ter z rutiniranim zaključkom zadel ANALIZA IGRE V FAZI OBRAMBE Vrsta obrambe Tabela 14 Vrsta obrambe VRSTA OBRAMBE individualna conska kombinirana presing 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

41 Vrsta obrambe individualna conska kombinirana presing Grafikon 11 Vrsta obrambe Iz Tabele 14 in Grafikona 11 lahko razberemo, da se je v fazi obrambe ekipa ja v veliki meri (80%) posluževala kombiniranega načina branjenja, ki je tudi najpogostejši način branjenja, pri katerem del igralcev dosledno pokriva nasprotnika, ostali pa pokrivajo prostor. V nekaterih primerih je sicer poizkusila s presingom, ki pa velikokrat ni bil uspešen, saj so igralci -ja z lahkoto ohranili žogo v svoji posesti. Presingi igralcev ja niso bili uspešni predvsem zato, ker je navadno kdo zamudil pri pokrivanju kakšnega igralca ali pa varovanju soigralčevega hrbta, prav tako pa so stali predaleč od svojih igralcev. Na drugi strani so igralci -ja pogosto (59%) izvajali presing na zadnjo jevo linijo, predvsem takoj po izgubljeni žogi in velikokrat hitro pridobili žogo nazaj v svojo posest. Če se presing ni izšel, so nato postavili kombinirano obrambno postavitev na sredini ali na svoji polovici igrišča Način prehoda v obrambo Tabela 15 Način prehoda v obrambo hiter počasen PREHOD V OBRAMBO 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

42 Način prehoda v obrambo hiter počasen hiter počasen Grafikon 12 Način prehoda v obrambo Pri tej spremenljivki nas je zanimala predvsem hitrost prehoda iz napada v obrambo in kot vidimo sta bili ekipi zelo izenačeni in ni prihajalo do večjih razlik med obema ekipama Sodelovanje med igralci v obrambi Tabela 16 Sodelovanje med igralci v fazi obrambe SODELOVANJE 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj vsi za žogo brez 1 napadalca brez več igralcev

43 Sodelovanje med igralci v obrambi vsi za žogo brez 1 napadalca brez več igralcev Grafikon 13 Sodelovanje med igralci v fazi obrambe Opazovali smo koliko igralcev sodeluje in kako so disciplinirani v izpolnjevanju zahtev v fazi obrambe. Ugotovili smo, da sta si bili ekipi tudi pri tej spremenljivki dokaj podobni. Zanimivo je, da pri obeh ekipah v kar 65% () oz. 64% () vseh obrambnih postavitev niso bili vsi igralci za žogo in niso sodelovali pri obrambi. Pogosto so izostali napadalci obeh ekip, predvsem Ibrahimovič na eni strani in Costa na drugi, po čemer lahko sklepamo, da jima je bilo naročeno, naj se v fazi obrambe nekoliko spočijeta in vso energijo usmerita v fazo napada. To sicer ni značilno za moderni nogomet, kjer naj bi vsi igralci delali tako v fazi obrambe kot napada. Ko sta v napadu izgubili žogo in je nasprotna ekipa poskusila s protinapadom ali progresivnim napadom, sta obe ekipi ostali brez večih igralcev, ki niso imeli dovolj časa, da bi se pravočasno vrnili v obrambo formacijo Mesto postavitve obrambe Tabela 17 Mesto postavitve obrambe POSTAVITEV visoko na sredini na svoji polovici 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

44 Mesto postavitve v obrambi visoko na sredini na svoji polovici Grafikon 14 Mesto postavitve v obrambi Iz Tabele 17 in Grafikona 14 lahko vidimo, da je bilo moštvo -ja v obrambni formaciji postavljeno višje od jevega, saj je v kar 47% primerih svojo obrambno postavitev postavil visoko, torej na nasprotnikovi polovici. Nasprotno pa je ekipa ja z visoko obrambo poizkusila le v 18% vseh primerov. Ekipa ja je svojo obrambo postavljala predvsem na sredini in na svoji polovici, kar se ujema s prepuščanjem pobude nasprotniku in jevim načinom igre na protinapade. Sicer pa se je Paris Saint-Germain, ko ni izvajal presinga na nasprotni polovici ali po neuspešnem presingu, posluževal obrambne formacije po sistemu , v kateri so vsi trije zvezni igralci stopili skupaj in zgostili sredino igrišča, oba krilna napadalca (Di Maria in Lucas) pa sta se vračala precej nazaj, tako da je v napadu ostajal le Ibrahimovič, ki v fazi obrambe ni veliko sodelovali. Na drugi strani pa se je večinoma branil v formaciji , kjer sta oba krilna zvezna igralca (Hazard in Pedro) prihajala globoko nazaj na svojo polovico in pokrivala nasprotnikova bočna branilca, ki sta se v fazi napada vključevala daleč naprej, Willian pa je bil tisti igralec, ki je stal med zadnjima veznima igralcema in napadalcem ja in bil pogosto prvi igralec v obrambni postavitvi, saj Costa nekajkrat ni sodeloval v obrambi in se je le počasi vračal Mesto odvzema žoge Tabela 18 Mesto odvzema žoge MESTO ODVZEMA ŽOGE v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/3 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

45 Mesto odvzema žoge v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/ Grafikon 15 Mesto odvzema žoge Ker je mesto odvzema žoge v veliki meri odvisno od načina branjenja, ki ga neko moštvo izvaja, vidimo tako kot pri prejšnji spremenljivki, da je bila ekipa -ja v obrambni formaciji postavljena višje od jeve, saj je nasprotniku pogosteje odvzela žogo v napadalni in srednji tretjini igrišča (71%) kot jeva (38%). Moštvo ja pa je večinoma žogo (62%) odvzela v svoji obrambni tretjini Način pridobitve žoge Tabela 19 Način pridobitve žoge NAČIN PRIDOBITVE ŽOGE 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj po nasprotnikovem strelu po netočni podaji nasprotnika po dobljenem dvoboju po tehnični napaki nasprotnika po prekinitvi igre po obrambni reakciji nasprotnika

46 Način pridobitve žoge Grafikon 16 Način pridobitve žoge Kot vidimo sta obe ekipi največkrat do žoge prišli po netočni podaji nasprotnika ( v 43%, pa v 40%). Moštvi se najbolj razlikujeta po tem, kolikokrat sta žogo pridobili po nasprotnikovem strelu. Ekipa ja je kar 9-krat prišla do posesti po strelu Parižanov, kar je skladno z večjim številom strelov -ja na tekmi, ter po obrambni reakciji nasprotnika, saj so morali igralci ja posredovati z obrambnimi reakcijami skoraj dvakrat pogosteje od -ja, kar zopet kaže, katera ekipa je bila nevarnejša na tekmi Mesto prekinitve napada s prekrškom Tabela 20 Mesto prekinitve napada s prekrškom PREKINITEV NAPADA S PREKRŠKOM v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/3 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

47 Mesto prekinitve napada s prekrškom v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/ Grafikon 17 Mesto prekinitve napada s prekrškom Igralci -ja, ki so pogosto stali visoko na jevi polovici igrišča, so nasprotnikove napade poizkušali hitro zaustaviti z vzeto žogo ali pa s pametnim taktičnim prekrškom. Takšni prekrški so seveda koristni in dobrodošli za moštvo, saj se igra zaustavi, obrambno moštvo pa ima čas za postavitev v obrambno formacijo in na ta način oteži delo nasprotniku. Tako je moštvo -ja 8 prekrškov naredilo že v napadalni tretjini, za razliko od ja, ki ni storil nobenega, temveč jih je večino naredil v srednji tretjini igrišča. Sicer pa sta bili moštvi po številu prekrškov kar izenačeni, saj sta jih naredili 16 oziroma Individualni dvoboji Tabela 21 Individualni dvoboji INDIVIDUALNI DVOBOJI z nogo/telesom z glavo 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni dobljeniizgubljenidobljeni izgubljeni Iz Tabele 21 lahko razberemo, da so bili v individualnih dvobojih z nogo ali telesom uspešnejši igralci ja (15:13), v dvobojih z glavo pa igralci Paris Saint-Germaina (19:16). Če pa primerjamo vse individualne dvoboje skupaj, sta bili ekipi skoraj izenačeni (32:31 v korist ja). 47

48 Obrambna postavitev ob izvajanju kotov Tabela 22 Postavitev pri kotih nasprotnega moštva POSTAVITEV PRI KOTIH NASPROTNEGA MOŠTVA conska individualna kombinirana brez napadalca v napadu en igralec ostaja v napadu dva igralca ostajata v napadu en/dva igralca na vratnici en/dva igralca na odbiti žogi 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj Nogometaši ja so uporabljali kombinirano postavitev in se pri kotih nasprotnega moštva (9) postavili takole: Slika 5. Obrambna postavitev ja pri kotih. na drugi vratnici je bil Willian, Fabregas in Costa sta se kot prosta igralca consko postavila vzporedno s prvo vratnico, Pedro je čakal na odbite žoge na sredini kazenskega prostora, Hazard je ostal v napadu in pet igralcev je individualno pokrivalo igralce -ja. Postavitev se ni spreminjala niti po vstopu novih igralcev, le enkrat se je na vrh kazenskega prostora poleg Pedra pomaknil še Hazard, tako da ni nihče ostal v napadu. Na drugi strani so imeli Londončani le tri kote in vse v prvem polčasu. Moštvo -ja pa je bilo postavljeno sledeče: 48

49 Slika 6. Obrambna postavitev -ja pri kotih. na drugo vratnico se je postavil Verratti, Ibrahimovič je bil prosti igralec postavljen consko vzporedno s prvo vratnico, Matuidi je čakal na odbite žoge na sredini kazenskega prostora, Lucas in Di Maria sta ostala v napadu in pet igralcev je individualno pokrivalo igralce ja. Postavitev se ni bistveno spreminjala niti po vstopu novih igralcev, le to, da se je na vrh kazenskega prostora poleg Matuidija iz napada pomaknil še Di Maria, tako da je v napadu ostal le Lucas. 49

50 4.2 POVRATNA TEKMA CHELSEA FC : PARIS SAINT-GERMAIN FC 1:2 Datum igranja: (sreda), Kraj igranja: Stadion Stamford Bridge London Vremenske razmere: delno oblačno brez padavin Temperatura: 6 C Število gledalcev: Glavni sodnik: Felix Brych (Nemčija) CHELSEA Slika 7. Začetna postava ja. Slika 8. Začetna postava Paris Saint-Germaina. Sliki 7 in 8 prikazujeta začetni enajsterici obeh klubov in njihove igralne sisteme na povratni tekmi v Londonu. Trener ja Guus Hiddink je postavil ekipo v igralni sistem tako kot na prvi tekmi, z centralnim napadalcem (Costa), levim (Hazard) in desnim (Pedro) 50

51 krilnim zveznim igralcem in napadalnim zveznim igralcem (Willian). Za njima pa sta dva zadnja zvezna igralca, levi (Fabregas) in desni (Mikel). V primerjavi s prvo tekmo je prišlo do ene spremembe, in sicer je Kenedy na položaju levega bočnega branilca zamenjal Rahmana. Trener Paris Saint-Germana Laurent Blanc pa se je odločil za enako postavitev v sistemu , le da je poškodovanega Verrattija nadomestil Rabiot. Igrali so, tako kot na prvi tekmi, z enim centralnim napadalcem (Ibrahimovič) in dvema krilnima napadalcema (Lucas in Di Maria). V zvezni liniji pa z zadnjim zveznim igralcem (Thiago Motta) in nekoliko višje postavljenima levim (Matuidi) in desnim (Rabiot) zveznim igralcem. V zadnji liniji obeh moštev so bili štirje igralci na pozicijah desni bočni branilec, desni osrednji branilec, levi osrednji branilec, levi bočni branilec OSNOVNI STATISTIČNI PARAMETRI Tabela 23 Primerjava obeh klubov po osnovnih statističnih parametrih EKIPA Paris Saint-Germain Zadetki 1 2 Posest žoge 42% 58% Prekrški Rumeni kartoni (rdeči) 3 3 Prepovedani položaji 2 6 Koti 5 4 Povratna tekma osmine finala med kluboma FC in Paris Saint-Germain FC,v nogometni Ligi prvakov v sezoni 2015/2016 je bila odigrana v Londonu na stadionu Stamford Bridge. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 v korist Paris Saint-Germaina, ki je tako s skupnim rezultatom 4:2 napredoval v četrtfinale. Strelci so bili Rabiot in Ibrahimovič za, ter Costa za ANALIZA IGRE V FAZI NAPADA Vrsta napada Tabela 24 Vrsta napada VRSTA NAPADA CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj posamični skupinski

52 Vrste napadov posamični skupinski posamični skupinski Grafikon 18 Vrste napadov Iz Tabele 24 in Grafikona 18 je razvidno, da sta se obe ekipi v glavnem odločali za skupinske napade. V primerjavi s prvo tekmo lahko opazimo, da je na povratni tekmi več napadov izvedla ekipa ja (84) kot Paris Saint-Germaina (77), kar pa seveda ni bistveno. Sicer pa so nogometaši ja, pogosteje poizkusili s posamičnimi oz. individualnimi napadi (30% vseh napadov) v primerjavi s -jem (18% vseh napadov), kar smo pričakovali, saj mislimo, da ima moštvo ja nekaj igralcev, ki so zelo prodorni in imajo izjemen nadzor nad žogo. Tu mislimo predvsem na Hazarda, Williana in Pedra. Na drugi strani pa so večino posamičnih akcij -ja izvedli Di Maria, Lucas in Ibrahimovič Oblika napada Tabela 25 Oblike napada OBLIKE NAPADA CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj protinapad kontinuiran progresivni

53 Oblike napadov protinapad kontinuiran progresivni Grafikon 19 Oblike napadov Analiza oblike napadov je pokazala, da je v veliki večini (70%) napadal s kontinuiranimi napadi. je zopet veliko poizkušal s protinapadi (25%) in jih izvedel dvakrat več od -ja, poleg tega pa je za razliko od prve tekme izvedel kar precej kontinuiranih napadov (55%). Rezultati so pričakovani, saj je bil zopet tisti, ki je vodil igro in poizkušal večinoma z dolgimi kontinuiranimi napadi priti do priložnosti, medtem ko je čakal na napako domačih in poizkusil izvesti protinapad na slabo postavljeno obrambo -ja. Vse je potekalo tako, dokler je imel še aktualen rezultat 1:1, nato pa so morali sami prevzeti pobudo nad igro in zato vidimo, da je v drugem polčasu izvedel več kontinuiranih napadov kot. Razloge za takšen način igre lahko iščemo tudi v tipih igralcev obeh ekip. ima zelo hitre a nekoliko šibkejše prednje zvezne igralce, ki so odlični v t.i. igri ena na ena, zato jim bolj ustreza hitra igra s protinapadi na večjem prostoru. Na drugi strani pa ima v zvezni liniji izjemno tehnično podkovane igralce, ki dobro sodelujejo z napadalci in znajo skupaj odlično zadržati žogo in organizirati napade Mesto napada Tabela 26 Mesto napada MESTO NAPADA CHELSEA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj skozi sredino preko krilnih položajev

54 Mesto napada skozi sredino preko krilnih položajev skozi sredino preko krilnih položajev Grafikon 20 Mesto napada Tako iz Tabele 26 kot iz Grafikona 20 lahko vidimo, da je ekipa ja svoje napade enakomerno razporedila preko krilnih položajev (50%) in skozi sredino (50%). Moštvo ja pa je malenkost več napadov speljalo skozi sredino (52%). Pri rezultatih je predvsem zanimivo to, da sta obe ekipi v prvem polčasu več napadov izvedli po sredini igrišča, v drugem polčasu pa preko svojih krilnih položajev Način prehoda v napad preko vratarja Tabela 27 Način prehoda v napad preko vratarja VRATAR dolga podaja kratka podaja 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešna

55 Način prehoda v napad preko vratarja dolga podaja 3 15 kratka podaja dolga podaja kratka podaja Grafikon 21 Način prehoda v napad preko vratarja Iz Grafikona 21 se lepo razbere, da je večino napadov začel z vratarjevo kratko podajo (13) in v celi tekmi poslal le 3 dolge žoge na nasprotno polovico igrišča. Tu je potrebno poudariti, da so bile prav vse podaje vratarja ja uspešne, kar pomeni, da so dosegle enega od jevih igralcev. Na drugi strani pa je vratar -ja imel razmeroma veliko kontakta z žogo in bil vključen v izgradnjo napadov, saj je izvedel kar 33 podaj, od tega 18 kratkih (100% uspešnost) in 15 dolgih (67% uspešnost). Vratar -ja je moral nekajkrat izvesti dolgo podajo predvsem zaradi presinga igralcev ja na obrambno linijo. Iz podatka kolikokrat je kateri vratar začenjal igro lahko sklepamo tudi, katera ekipa je več poskušala s streli na gol, v tem primeru ekipa ja Vrste podaj Tabela 28 Vrste in uspešnost podaj PODAJE 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj uspešne neuspešne uspešne neuspešne uspešneneuspešne uspešne neuspešneuspešneneuspešne uspešne neuspešne kratke srednje dolge globinske dvojne povratne predložki s krilnega položaja

56 Vrste podaj kratke srednje dolge globinske dvojne povratne predložki s krilnega položaja Grafikon 22 Vrste in uspešnost podaj Pri analizi podaj jasno vidimo, da je Paris Saint-Germain na tekmi izvedel veliko večje število uspešnih podaj (706) kot (395). Rezultati so pričakovani, saj je večino tekme vodil igro, imel veliko število kratkih in srednje dolgih podaj, ter poskušal potrpežljivo priti do priložnosti, medtem ko je pretil predvsem s protinapadi in se veliko posluževal predložkov s krilnega položaja. Londončani so nekajkrat z dvojno podajo na krilnih položajih zelo dobro izigrali nasprotnike, vendar je manjkala uspešna zadnja podaja, saj so bili od devetnajstih predložkov uspešni le trije (16% uspešnost), medtem ko so Parižani poslali kar sedem uspešnih predložkov s krilnega položaja. Moštvo ja je bilo uspešnejše le v večjem številu uspešnih dvojnih podaj, pri dvojnih podajah pa je izstopala ekipa -ja, ki jih je naredila skoraj 4-krat več. Ekipi sta izvedli enako število globinskih podaj, vendar so bili Parižani s 87% uspešnostjo boljši od Londončanov s 73% uspešnostjo. Zopet se je pokazala ta učinkovitost globinskih podaj proti Ibrahimoviču, ki je v večini primerov z lahkoto zadržal žoge in jih nato oddal do svojih soigralcev. Če se osredotočimo še na samo uspešnost podaj, vidimo največjo razliko predvsem v uspešnosti dolgih podaj, pri čemer so bili z 81% veliko uspešnejši nogometaši -ja (81%), v primerjavi z Londončani, ki so bili uspešni le v 70%. Če pa pogledamo odstotek vseh uspešnih podaj, vidimo, da je bila ekipa -ja uspešnejša in izvedla 88% natančnih podaj, za razliko od jevih 82%. Še ena zanimivost je ta, da je ekipa -ja naredila več netočnih podaj (62 neuspešnih) od Londončanov (57 neuspešnih), a imajo vseeno zaradi večjega števila podaj, večji odstotek uspešnih podaj kot igralci ja. 56

57 Preigravanja Tabela 29 Število in uspešnost preigravanj PREIGRAVANJA 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešna uspešna neuspešnauspešna neuspešna Preigravanja uspešna neuspešna uspešna neuspešna Grafikon 23 Število in uspešnost preigravanj Rezultati so pokazali, da so s preigravanji večkrat poizkusili igralci ja (51 krat) in bili pri tem 67% uspešni, saj so 34-krat uspešno preigrali nasprotnika. V primerjavi z igralci ja, ki so uporabili preigravanje le 33-krat, a pri tem bili kar 79% uspešni, saj so nasprotnika 26- krat uspešno preigrali. Številke so pričakovane ter skladne z načinom igre in večjim številom individualnih prodorov -jevega moštva Tehnične napake igralcev Tabela 30 Tehnične napake TEHNIČNE NAPAKE 1.polčas 2.polčas skupaj

58 Tehnične napake polčas 2.polčas skupaj Grafikon 24 Število tehničnih napak V primerjavi s prvo tekmo, ko je napravil občutno večje število tehničnih napak, predvsem zaradi visoke obrambne postavitve in pogostega presinga -ja, sta na povratni tekmi obe ekipi naredili skoraj enako število tehničnih napak (20:19). Na povratni tekmi se ekipa -ja ni postavila tako visoko na nasprotno polovico, saj je imela ugoden rezultat iz prve tekme Posest žoge Tabela 31 Posest žoge POSEST ŽOGE 1.polčas 2.polčas skupaj 39% 61% 45% 55% 42% 58% 58

59 Posest žoge 70% 61% 55% 58% 60% 45% 50% 39% 42% 40% 30% 20% 10% 0% 1.polčas 2.polčas skupaj 39% 45% 42% 61% 55% 58% Grafikon 25 Posest žoge Pričakovano vidimo, da je imela ekipa -ja žogo dlje v svoji posesti, natančneje 58% igralnega časa, kar se tudi ujema z načinom igre. je imel preko celotnega srečanja rezultat, ki ga je vodil v četrtfinale, zato je žogo skušal držati čim dlje v svoji posesti in potrpežljivo čakal na svoje priložnosti. pa je lovil rezultat in izvedel zanje razmeroma veliko število kontinuiranih napadov, ki jih na prvi tekmi nismo bili vajeni, ter bil v igri za napredovanje vse do drugega gola -ja, ki je razrešil vse dvome o zmagovalcu Streli proti vratom Tabela 32 Streli proti vratom -ja STRELI NA GOL 1. polčas 2. polčas skupaj v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat udarec v kaz. prostoru udarec izven kaz. prostora udarec po protinapadu udarec po kontin. napadu po prekinitvi skupaj

60 Tabela 33 Streli proti vratom ja STRELI NA GOL 1.polčas 2. polčas skupaj v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat v okvir blokirani mimo vrat udarec v kaz. prostoru udarec izven kaz. prostora udarec po protinapadu udarec po kontin. napadu po prekinitvi skupaj Iz Tabele 32 in 33 je razvidno, da so igralci ja (17) sprožili kar dva krat več strelov proti vratom nasprotnika kot Paris Saint-Germain, ki je poizkusil le 8-krat. Presenetljivo je do največ strelov proti vratom prišel po kontinuiranih napadih (59%), nekoliko manjkrat pa po zanje značilnih protinapadih (35%). Na drugi strani pa je, glede na način igre, pričakovano do največ strelov prišel po kontinuiranih napadih (88%) in le enkrat po protinapadu. Zanimivo je tudi to, da so v primerjavi s prvo tekmo (le enkrat), igralci ja večkrat poskusili s strelom izven kazenskega prostora (8-krat). Procentualno pa so bili vseeno natančnejši Parižani: 63% njihovih strelov zadelo v okvir vrat, pri ju pa le 53% Način izvedbe kotov Tabela 34 Način izvedbe kotov KOTI 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj uspešno neuspešno uspešno neuspešno uspešno neuspešno uspešno neuspešno uspešno neuspešno uspešno neuspešno podaja na prvo podaja v sredino podaja na drugo uigrana izvedba

61 Način izvedbe kotov podaja na prvo podaja v podaja na uigrana sredino drugo izvedba Grafikon 26 Način izvedbe kotov Tu vidimo, da so igralci ja poizkušali predvsem s podajami na prvo vratnico, vendar so se vsi poizkusi končali neuspešno, dvakrat pa so se igralci odločili za uigrano izvedbo na kratko. Medtem pa je svoje štiri podaje iz kota razporedil, dve na prvo vratnico in dve v sredino kazenskega prostora, vendar nobena žoga ni našla želenega cilja Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Tabela 35 Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov USTVARJENE PRILOŽNOSTI (ZADETEK) 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj po predhodnem napadu skozi sredino po predhodnem napadu preko krilnega položaja po individualnem prodoru po udarcu znotraj kazenskega prostora po udarcu izven kazenskega prostora po prekinitvi oblika napada pri zadetku igralno mesto strelca zadetka z nogo z glavo protinapad / / po kont. napadu po kont. napadu / napadalec / / vezni napadalec /

62 po napadu skozi sredino po napadu preko krilnega pol. po individualnem prodoru po udarcu znotraj kaz. prostora po udarcu izven kaz. prostora po prekinitvi z nogo z glavo Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Grafikon 27 Načini ustvarjanja priložnosti in doseganja zadetkov Iz Tabele 35 lahko razberemo, da je do priložnosti na povratni tekmi večkrat prišel, ki si je ustvaril 13 priložnosti za zadetek, proti sedmim -jevim. Do priložnosti so prihajali tako po predhodnih napadih skozi sredino (6-krat), kot preko krilnih položajev (5-krat) in individualnih prodorih (2-krat), priložnosti pa so zaključevali z udarci znotraj kazenskega prostora (46%) in zunaj kazenskega prostora (54%), v vseh primerih z nogo. Na drugi strani si je ustvaril manj priložnosti (le 7), do katerih je prihajal po predhodnih napadih skozi sredino (3-krat) in preko krilnih položajev (3-krat) ter enkrat po individualnem prodoru. Do zaključkov so prihajali večinoma v kazenskem prostoru (86%) in zaključevali z nogo (86%). Zanimivo je, da nobena izmed ekip ni prišla do priložnosti po prekinitvi, saj vemo, da po tem segmentu nogometne igre pade kar precej zadetkov. Prvi zadetek na tekmi je bil dosežen po kontinuiranem napadu skozi sredino in globinski podaji Di Marije v prazen prostor, kjer je Ibrahimovič žogo v kazenskem prostoru neovirano sprejel in podal na drugo vratnico po tleh, kjer jo je gostujoči zvezni igralec Rabiot poslal v mrežo. Pri zadetku je slabo odreagirala zadnja liniji ja, ki ni upoštevala pravila varovanja hrbta in oženja prostora, tako da sta ob globinski podaji dva branilca izpadla iz igre, zaključek pa je bil le še stvar tehnike. Izenačujoči zadetek je padel po odvzeti žogi na sredini igrišča in hitrem protinapadu treh jevih igralcev, potem ko sta dvojno podajo odigrala Pedro in Willian, slednji pa je z globinsko podajo zaposlil domačega napadalca Costo, ki je nato z nakazanim udarcem preigral in iz igre vrgel nasprotnega branilca, ter zaključil s prefinjenim strelom po tleh mimo vratarja. Zmagoviti zadetek, ki je razrešil vse dvome o potniku v četrtfinale, pa je po kontinuiranem napadu in izjemni globinski podaji Motte v prazen prostor do Di Marie, ki je nato poslal natančen predložek z leve strani pred jev gol, dosegel napadalec Ibrahimovič iz neposredne bližine z notranjim delom stopala. Pri tem zadetku moramo zopet poudariti slabo reakcijo jeve obrambe, predvsem desnega bočnega branilca Azpilicuete, ki je bil narobe postavljen in pozabil na nasprotnega 62

63 igralca, ki se mu je izza hrbta izmuznil v prazen prostor. Prav tako pa sta bila oba centralna branilca prepočasna pri pokrivanju nasprotnega napadalca v sredini kazenskega prostora, ki je po natančni podaji s strani, žogo neovirano poslal v mrežo ANALIZA IGRE V FAZI OBRAMBE Vrsta obrambe Tabela 36 Vrsta obrambe VRSTA OBRAMBE 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj individualna conska kombinirana presing Vrsta obrambe individualna conska kombinirana presing Grafikon 28 Vrsta obrambe Iz Tabele 36 in Grafikona 28 lahko razberemo, da sta se obe ekipi v fazi obrambe v večini posluževali kombiniranega načina branjenja ( 60% in 67%), pri katerem del igralcev dosledno pokriva nasprotnika, ostali pa pokrivajo prostor. Pogosto pa sta obe ekipi izvajali tudi presing, predvsem takoj po izgubljeni žogi, da bi tako prisiliti nasprotno ekipo k hitri napaki in ponovno osvojili žogo. Nogometaši ja so s presingom poskusili 37-krat, pri njem pa so bili v nekaterih primerih neodločni ter nedisciplinirani, saj je pogosto nekdo zamudil pri pokrivanju ali varovanju soigralčevega hrbta in zato Parižani v teh primerih niso imeli težav pri prenosu žoge v napad. Na drugi strani so igralci -ja 30-krat izvedli presinge, vendar ti niso bili tako intenzivni in učinkoviti kot na prvi tekmi. Če se presing ni izšel, sta obe ekipi nato oblikovali kombinirano obrambno postavitev na sredini ali na svoji polovici igrišča. 63

64 Način prehoda v obrambo Tabela 37 Način prehoda v obrambo PREHOD V OBRAMBO hiter počasen 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj Način prehoda v obrambo hiter počasen hiter počasen Grafikon 29 Način prehoda v obrambo Tu nas je zanimala predvsem hitrost prehoda iz napada v obrambo in kot vidimo sta bili ekipi kar disciplinirani in v veliki večini primerov hitro prešli v obrambno postavitev, tako da ni prihajalo do omembe vrednih razlik med obema ekipama. je v 77% hitro prešel v obrambo, Paris Saint-Germain pa v 71% Sodelovanje med igralci v obrambi Tabela 38 Sodelovanje med igralci v fazi obrambe SODELOVANJE 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj vsi za žogo brez 1 napadalca brez več igralcev

65 Sodelovanje med igralci v obrambi vsi za žogo brez 1 napadalca brez več igralcev Grafikon 30 Sodelovanje med igralci v fazi obrambe Pri opazovanju, koliko igralcev sodeluje in kako so disciplinirani v izpolnjevanju zahtev v fazi obrambe smo ugotovili, da je bila ekipa ja bolj disciplinirana, saj se je v 52% primerov branila z vsemi igralci za žogo, v primerjavi z -jem, kjer so bili vsi za žogo le v 27% primerov. Pogosto so pri obeh ekipah izostali napadalci, predvsem Ibrahimovič na eni strani in Costa na drugi, po čemer lahko sklepamo, da jima je bilo naročeno, naj se v fazi obrambe nekoliko spočijeta in vso energijo usmeriti v fazo napada. To je sicer očitneje delal Ibrahimovič, videti pa je, da je bilo učinkovito, saj je bil na koncu igralec tekme z golom in podajo. Največja razlika med ekipama se pojavi pri obrambi brez več igralcev, najpogosteje takoj po izgubljeni žogi v napadu, saj se je obramba -ja skoraj dvakrat pogosteje branila brez večih igralcev Mesto postavitve obrambe Tabela 39 Mesto postavitve v obrambi POSTAVITEV 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj visoko na sredini na svoji polovici

66 Mesto postavitve v obrambi visoko na sredini na svoji polovici Grafikon 31 Mesto postavitve v obrambi Iz Tabele 39 in Grafikona 31 lahko razberemo, da je moštvo ja (29) postavilo obrambno formacijo visoko nekoliko večkrat kot (21), pri čemer smo za visoko šteli obrambno postavitev na nasprotnikovi polovici, sicer pa je pri obeh ekipah prevladovala obrambna postavitev na sredini igrišča, pri ju v 47% vseh primerov, pri -ju pa v 41%. Največja razlika med ekipama je bila v številu postavitev obrambe na lastni polovici, ki jo je nekoliko presenetljivo večkrat uporabil (33) kot Londončani (20). Ekipa -ja je, za razliko od prve tekme, svojo obrambo postavljala predvsem na sredini in na svoji polovici, in sicer predvsem zaradi ugodnega rezultata in dejstva, da je bil tisti, ki je moral zadeti. Sicer pa se je posluževal obrambne formacije po sistemu , kjer sta oba krilna zvezna igralca (Hazard in Pedro) prihajala globoko nazaj na svojo polovico in pokrivala nasprotnikova bočna branilca, ki sta se v fazi napada vključevala visoko naprej, Willian pa je bil tisti igralec, ki je stal med zadnjima veznima igralcema in napadalcem -ja in bil pogosto prvi igralec v obrambni postavitvi, saj Costa nekajkrat ni sodeloval v obrambi in se je le počasi vračal. Na drugi strani pa se je Paris Saint-Germain večinoma branil v formaciji , v kateri so vsi trije vezni igralci stopili skupaj in zgostili sredino igrišča, oba krilna napadalca (Di Maria in Lucas) pa sta se vračala precej daleč nazaj, tako da je v napadu ostajal le Ibrahimovič, ki v fazi obrambe ni veliko prispeval Mesto odvzema žoge Tabela 40 Mesto odvzema žoge MESTO ODVZEMA ŽOGE v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/3 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

67 Mesto odvzema žoge v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/ Grafikon 32 Mesto odvzema žoge Iz podatkov lahko sklepamo, da je bila za razliko od prve tekme v presingih na nasprotni polovici igrišča uspešnejša ekipa ja, ki je v napadalni tretjini žogo odvzela trikrat pogosteje kot, pa tudi nasploh je žogo pogosteje odvzemala nasprotni ekipi (84). Večinoma sta obe ekipi žogo največkrat odvzeli v srednji in obrambni tretjini, pri čemer sta bili skoraj izenačeni Način pridobitve žoge Tabela 41 Način pridobitve žoge NAČIN PRIDOBITVE ŽOGE 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj po nasprotnikovem strelu po netočni podaji nasprotnika po dobljenem dvoboju po tehnični napaki nasprotnika po prekinitvi igre po obrambni reakciji nasprotnika

68 Način pridobitve žoge Grafikon 33 Način pridobitve žoge Kot vidimo sta obe ekipi največkrat do žoge prišli po netočni podaji nasprotnika, v 46%, pa v 48%. Moštvi se najbolj razlikujeta v tem, kako pogosto sta pridobili žogo po prekinitvi igre. Ekipa ja je kar 7-krat prišla do posesti, saj so se nogometaši -ja kar nekajkrat znašli v prepovedanem položaju. Sicer pa sta bili ekipi precej izenačeni pri tej spremenljivki, poudarili bi še, da je moštvo ja večkrat prišlo do žoge po dobljenem dvoboju (20:16), a so storili tudi nekaj več tehničnih napak (7:9) Mesto prekinitve napada s prekrškom Tabela 42 Mesto prekinitve napada s prekrškom PREKINITEV NAPADA S PREKRŠKOM v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/3 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj

69 Mesto prekinitve napada s prekrškom v napadalni 1/3 v srednji 1/3 v obrambni 1/ Grafikon 34 Mesto prekinitve napada s prekrškom V primerjavi s prvo tekmo so igralci -ja veliko manj prekinjali napade ja v njihovi obrambni tretjini in tu storili vsega en prekršek, kar je tudi skladno s tem, da niso bili postavljeni tako visoko v obrambni formaciji kot na prvi tekmi. Večina prekrškov je bila tako storjena v srednji tretjini, kjer se je tudi največ dogajalo. Enako velja tudi za domačo ekipo, ob tem pa dodajmo še, da je malenkost več prekrškov storila ekipa -ja (11:9) Individualni dvoboji Tabela 43 Individualni dvoboji INDIVIDUALNI DVOBOJI z nogo/telesom z glavo 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni dobljeni izgubljeni Iz Tabele 43 lahko razberemo, da sta bili v individualnih dvobojih z nogo ali telesom ekipi po koncu tekme povsem izenačeni (32:32), sicer pa so bili v prvem polčasu nekoliko uspešnejši igralci Cheseaja, v drugem pa -ja. V dvobojih z glavo pa so bili pričakovano nekoliko uspešnejši domači (15:12), ki kot otoška ekipa slavijo po dobrih skakalcih. Če gledamo še vse individualne dvoboje skupaj, so bili za malenkost uspešnejši igralci ja, ki so jih dobili 47, Parižani pa

70 Obrambna postavitev ob izvajanju kotov Tabela 44 Postavitev pri kotih nasprotnega moštva POSTAVITEV PRI KOTIH NASPROTNEGA MOŠTVA conska individualna kombinirana brez napadalca v napadu en igralec ostaja v napadu dva igralca ostajata v napadu en/dva igralca na vratnici en/dva igralca na odbiti žogi 1.polčas 2.polčas skupaj 1.polčas 2.polčas skupaj Nogometaši ja so uporabljali kombinirano postavitev in se ob kotih nasprotnega moštva (4) postavili takole: Slika 9. Obrambna postavitev ja pri kotih. na drugi vratnici je bil Willian, Fabregas in Costa sta se kot prosta igralca consko postavila vzporedno s prvo vratnico, Pedro je čakal na odbite žoge na sredini kazenskega prostora, Hazard je ostal v napadu ali pa prišel na pomoč na t.i. odbito žogo, pet igralcev pa je individualno pokrivalo igralce -ja. Postavitev se ni spreminjala niti po vstopu novih igralcev. Spreminjala se je le postavitev Hazarda, ki je pri dveh kotih ostal v napadu, pri dveh pa prišel bližje vratom in čakal na odbito žogo. Na drugi strani so imeli Londončani pet kotov, večino v drugem polčasu. Moštvo -ja pa se je postavilo v sledeči postavitvi: 70

71 Slika 10. Obrambna postavitev -ja pri kotih. brez igralca na vratnici, Ibrahimovič in še nekoliko pred njim Maxwell sta bila prosta igralca postavljena consko v območju prve vratnice, Rabiot consko na sredini petmetrskega prostora, Di Maria je čakal na odbite žoge na sredini kazenskega prostora, Lucas je ostajal v napadu in pet igralcev je individualno pokrivalo igralce ja. Postavitev se ni bistveno spreminjala niti po vstopu novih igralcev, le to, da se je enkrat na vrhu kazenskega prostora Di Mariji (iz napada) pridružil še Lucas, tako da v napadu ni ostal nihče. 71